223. številka._ynbljana, v soboto 29. septembra. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MB1 'shaja vsak dan »večer, iaimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avatr o-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden Msaet 1 gld, 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 3<) kr., ta jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćnna se po 10 kr. na meneč, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trga fit. 12. Upravni s tv a naj ae blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. _t— Vabilo na naročbo. Klavno p. u. občinstvo uljudno vabimo na novo tarocbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, proiliuo, da Jo o pravem času ponove, da po*i-ljaa|e ne prenelia ln da dobe vse številke. »SLOVENSKI NAROD" velja aa L|abljanike naročnike bres poAll|a- ia|a na dom: Vse leto . . . gld. IS*— I Četrt leta . . gld. »•:*<► Pol leta ... „ 6-BOI Jeden mesec. 1*10 Ca potili) nuje na dom se računa lO kr. ua inesec, SO kr. aa četrt leta. M poAfl jjnujeiii po po iti veljat V»e leto . . . gld. 15-— I Četrt leta . . . gld. 4- — Pol leta ... ,t 8"— I Jeden mesee . „ 1-40 HT~ Nnročuje ae labko s vsakim dnevom« a li bratu ae mora ponlatl tudi naročnina, drugače ae ne oilrsmo na dotično naročilo. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Nekoliko kritike. IV. Zastran Bomoelovenskih uličnih napisov v Ljubljani te je že toliko govorilo in pisalo, kakor le o malokaterem sedanjem političnem vprašanji. Či pa so se s tem bavila politična in samoupravna oblastva, te je o tem soditi moralo celo upravno sodišče in če nikakor nočejo o tem ponehati razprave v naj-veljavnejšib časopisih, potem je vse to najboljši dokaz, da je .Slovenec" osmešil le Bamega st'be, ko je pred nekaj tedni v posebnem članku hotel samo slovenske napise smešiti kot nekaj malenkostnega, za kar se niti ni vredno potezati občinskemu svetu Ljubljanskemu. ,Was >st mir H^kuba?" — more reči samo glasilo slovensko internacijonale. Kdor pa zastopa Blovensko našo narodnost, tist se ravna po tem, da je Slovencem vaaj v jednem glavnem mestu pridobiti slovenskemu jeziku tisto javno veljavo, katero imajo drugi jeziki po drugih glavnih mestih, in to gotovo po tistih, katera narodi smatrajo za svoja kulturna in politična središča! Ta pomen imajo samoBlovenBki ulični napisi in zaradi tega pomena LISTEK. Kronika. Navadno bo trdi, da »čez aedem let vse prav pride". Se d tn let sicer še ni tega, odkar je naš deželni glavar gospod Otou Detela dobil red železne krone, s ker se slovensko časopisje prav sedaj mnogo bavi z njegovo osebo, rai je „prav prišlo", kar sem izvedel o priliki tega odlikovanja. Ker vem, kaj povzdigue verodostojnost vsakega poročila, pristavljam, da sem to pikantno podrobnost izvedel iz .povsem zanesljivega vira". Dandanes, ko je toliko ljudij, ki bi radi nosili v svoji gumbu ici kako rozeto, in ki so torej natančno poučeni o vb h korakih, katere je storiti, da se dobi kak red, daudaoes ni nikaka tajnost več, da se pri vseh odlikovanjih predloži na pristojnem mestu dotičnega kandidata bcurricu1um vitae". Tudi o gospodu Deteti se je tak , izkaz" predložil, a bil je kratek, sila kratek. Kdo ga je sestavil, ne vem, a gospoda Detelo je slabo poznal, sicer bi bil gotovo o njem kaj več zapisal, kakor suhoparno besede „Hubenbesitzer und BeBitzer des Frani Josephs Ordeni". Drugega ni vedel o njem nič povedati, ■obene zasluge ni zasledil v njegovi preteklosti in se je proti njim dvignilo vse, kar gloda pisano vidua znamenja našega narodnega preporoda. Ni pravna stran tega vprašanja tiBto, kar je obudilo toliko nemške in nemškutarske' opozicije. Gibanje proti samoBlovenskim uličnim napisom je razumljivo samo za tistega, kdor se postavi na stališče narodno-političnega našega nasprotnika. Le politični nasprotnik, koji se bori zoper to, da bi Be na Blovenski zemlji kazal slovenski jezik gospodarja, boriti Be more in mora zoper samoslovenske javne napise. In stvar je v politiki laka, da Be politične Btranke, koje so sume sebi zveste, vedno protivijo poskusom nasprotne stranke, če bi še tako upravičeni bili, pri tem pa seveda niso v zadregi za pretvezo, to je za pravne razloge. Tudi vprašanje zastran sarao-slovenBkih napisov v Ljubljani bilo je že iz prvega kraja politično vprašanje in ta »malenkoBt" je postala tako velika, da z njo, kakor politično kramo ravi & tudi stranka „ Slo vence va", ki znova dokazuje, in sicer v tem slučaji na prav Btudobuden način, da je pripravljena prodati dedščino narodnega programa za vsako pest leče, ki se jej sedaj lahko »kuha v nemško-liberalni ponvi na »Auerspergplatzu" v Ljubljani t Na shodu v Št. Vidu smo prvič zvedeli, da za deželnoodborBki sklep, s katerim se prepovedujejo samoslovenski napisi, hoče odgovorna biti cela stranka, .Slovenčeva" stranka. Za njene plotove se je skrival gosp. dr. Papež, ko so vanj letele pusice, in skliceval bo je na razloge, katere je že pred deželno-odborsko prepovedjo obelodanilo glasilo Btranke, kakor tudi na resolucije prvega katoliškega shoda, češ, z vsem tem je opravičeno njegovo glasovanje zoper samoslovenske napise. In res je, s tem je za jedenkrat politična koža gosp. dr. Papeža na varnem, a za kaj drugega se njemu brigati treba ni! Kaj mu mari, če so šepavi razlog', na katere se slaba stvar opira, in če ti razlogi utemeljujejo baš nasprotno? Le po nač-lu .Vsakemu svoje I" pridemo tudi Slovenci do svojih pravic, — tako je dejal na shodu v Št Vidu. Ker pa je to načelo pravo, ker imajo avtonomna mesta po sedanjem pravu oblast, da smejo d&jati imena ulicam v jednem to je najbrž uzrok, da je gospod Detela dobil red železne krone — tretje viBte. Vzlic temu je to odlikovanje zelo razdražilo nemške naše aristokrate, a ko so slišali, da misli g. Deteta na plemstvo, so se jeze kar penili in neka suha baronica z nešteviln;mi dedi je že vpraševala: \Veno dieser — Hubenbesitzer um die Adelsver-leihung einkommt, 1 oanen dann wir noch adelg bteiben? In ker se je sklenilo, da se nihče ne odreče plemstvu, je to dokaz, da zmatrajo nemški aristokrati g. Detelo za vrednega, stopiti v njih krog. či hrepeni g Detela po naklonjenosti kranjskih aristokratov, naj ga pikre besedice nemške baronice ne uplašijo. Na pravem potu je že. Njegova unetnst za nemške napise in Bschulvereinske" alav-nosti bo ne bo pozabila, zapisala se bo mej njegove zasluge in prej ali slej dobi zanjo gotovo nagrado, če morda ne on, pa kdo drugi, ki mu stoji prav blizu io s katerega utegnejo gospoda Detele nemškutarske burke oprati madež slovenskega pokoljenja. Će bo gospod Detela te vrste morda čital s .kislim obrazom', se bo nahajal v soglasji s svojimi politiškimi somišljeniki, ki baje prav pogostoma delajo »kisle obraze". Videl jih še nisem, dasi bi me zanimali, a sodim, da morajo biti že zelo kisli, sicer bi jih neki goreči Slovenčevec ne skušal apanati". Ta mol, ki te imenuje velikega prijatelja jedinem svojem jeziku, katero oblast tudi vsa zvršu-jejo tako, da zaznamujejo javne svoje prostore v narodnem jeziku vladajoče večine svojega prebivalstva, in ker je to oblast upravno sodišče brezdvojbeno pri« znalo lud. Ljubljani, zato po načelu „ Vsakemu svoje !u sme tudi narodni jezik ogromne večine Ljubljanskega prebivalstvo, to je slovenski jezik zavzeti izkljutivo mesto v javnih mestnih napisih. Će imajo po večini nemška mesta svoje nemške napise, tedaj naj ima in imeti mora tudi po večini slovenska Ljubljana Bvoje slovenske napise! To in no drugega izhaja iz načela „Vsakemu svoje 1" in občinski svet Ljubljanski je tudi z v r ši I Hama to načelo. Mi nimamo gospoda dr. Papeža za tako slabega jurista, da bi dejali: on niti ne ve, da gre pri tem vprašanji za pravico občin s svojim statutom in da je to vse kaj drugega, nego li pravica posameznikov. Će bi tega poprej ne vedel, poučila ga je razsodba upravnega sodišča, ki je izrekla, da ima občina Ljubljanska glede jezika napisom popolnem prosto roko tako, da Be niti posamezniki, niti nemška manjšina ne mere vzklicevati na jednakopravnost svojega jezika. Načelo Be je izreklo, da pri javnih napis h avtonomnih občin ne odločuje jednakopravnost narodnosti j v občini, ampak Bamouprava teh občin. Ali, da govorimo v jeziku, gospodu dr. Papežu menda razumljivem: upravno sodtšče je Ljubljanskemu stolnemu mestu kakor juristični osebi pripoznalo isto pravico, kakeršao imajo druga mesta, da namreč ne glede na stanovnike narodnih manjšin določijo jezik večin za javne svoje napise. S tem pa je dana podlaga, po kateri »pridemo tudi Sluvenci do svojih pravic." Mi vemo ueduj, kakor smo že poprej vedeli, da gre vsaki občini Bvoje, in da je lahko Ljubljana z drugimi mesti v tem jednakopravna, da ima izključivo slovenske napise, kakor imajo druga mesta izključivo nemška ali laška. In vender ptihaja iz ust g. dr. Papeža drugačno mnenje, da sedaj ta i jednakopravnost Ljubljanskega mesta z drugimi mesti 1 S takšno logiko se ne da več prepirati, kakor sploh ni možen več razgovor z ljudmi, kuterim je nujnimi ž ) figovo peresce dobro, da bi ž njim pokrili svojo velikansko nagoto. »katoliškega sklada", je odrinil impozantno svoto 50 krajcarjev za »katoliški sklad", in scer, po »Slo-venčevem" poročilu, »7. namenom, naj bi v bodoče vsi radi dajali za katoliški sklad ter pri pobiranju nikdar ne delali kislih obrazov". Uverjen sem, da bo velika darežljivost t(ga moža prouzročila, da se ne bodo nikdar več videli kisli obrazi in da s; bodo odslej »prostovoljni" prispevki kar cutkoma vsipali v »katoliški sklad", o katerem nihče ne \e, kakov mu je namen in koliko že znaša. Jaz za BVojo osobo domnevam, ds se bo a tem denarjem organizovala neke vrste črna vojska, ki bo uničila Blovenske »liberalce", »radikalce", »naprednjake" itd. in zagotovila Ljubljani nemške napise, deželi kranjsUi pa »schulvereiuske" šole. Na Kranjskem je ta organizacija še v povej h, Amerika, ki je v vsakem oziru prehitela našo etaro Evropo, nam je tudi za to lahko v vzgled. Ondotui naši rojaki so si osnovali posoe. V tem slučaji bi imeli drŽava 3 428,500 000 frankov dohodkov, in sicer za 300 000 frankov več kakor troškov. Boj za Madagaskar, Francija si je pred nekaj leti prisvojila pro tektorat nad otokom Madagaskar. Nekateri neodvisni rodovi so ta protektorat prostovoljno priznali in se Francozov oklenili, samo rod H >Wi8 se je neprostovoljno uklonil in vlada tega rodu porabi vsako priliko, da naredi iluzorno pogodbo. Francija se je naveličala teb vednih prepirov, ovirajočih zlasti razvoj francoske trgovine, in j*» poslala strokovnjaka v kolonijalnih zadevah poslanca Le Myre de Vilers na lice meita, da sklene s kraljico Hu-w*aov novo pogodbo. Ker ni dosti upanja, da bi se kraljica udala, pripravlja francoska vlada primerno ekspedicijo, da si z orožjem osigura nadvlado. An- tudi pove", kaj jej je ta ali oni Nebeščanov povedal. Ta svetnica mora pa biti tudi zelo izobražena (!!) Ko sem stopil v njeno sobo, našel sem pri njej razven kolikor toliko elegantnega pohištva tudi naj« novejšo številke slovenskih časopisov, kakor „Slovenca", „Dom in Svet", »Zgodnjo Danico", „Domoljuba", itd. O.nenjena .zamaknjena punčka", kakor jo sosedi imenujejo, bila je od svojega 18. leta pri župniku na Blokah, dokler ni isti umrl. Dasi je bila z doma tako uboga, da, kakor vedo ljudje pripovedovati, niti primerne obleke ni imela, umela Bi je, ko se je razširil glas o njeni .svetosti", in so lahkoverni ljudje kar vreli k njej, nabrati toliko darov, t. j. denarja, da je z znatnimi svotami podpirala obe cerkvi na Blokah in na Gori. Vrhu tega si je po župnikovi smrti postavila na Gori lepo jedno nadstropno hišo, v kateri zdaj s svojo sestro prebiva, a tamošnji ubožni cerkvi podarila je nov altar, ostale pa je dala na svoje stroške pozlatiti. Že leta in leta hodijo babjeverni ljudje tromoma gledat to čudo, posebno pa o Veliki noči in o Binkoštib. Ta lepa povest je prešla tudi v druge liste, a dasi ee .Slovenec" kaj rad puli z našimi socijalisti in sosebno z .Delavcem", vender ni z nobeno besedo zavrnil te vesti. Logično smemo torej sklepati, da je vse to resnično in zato vprašamo: Ako bo ljudje tako trdni v veri, da celo kaj takega verujejo, kako se more potem trditi, da je pri nas — vera v nevarnosti? Ko IV gleži upirajo Hovrase, jim pošiljajo orožje in jim dajejo posojila, kar je znak, da bi Madagarsko vprašanje utegnilo jako neugodno uplivati na razmerje mej Francijo in Angleško. Zopet homatije v Braziliji. Novojorški „World" javlja, da so bili pred kratkim v Rio de Janeirn krvavi ulični boji, ki so trajali celib pet dnij. Prouzročil )h je predsednik republike Peizoto. Najel je vojake, jim dal civilne obleke in jim ukazal opleniti klub Portugezev, češ, da se tam shajajo zarotniki, ki hočejo odpraviti republiko in obnoviti monarhijo. Ta brutalni naskok je prouzročil boj, pri katerem je bilo 328 osob ubitth, 213 pa ranjenih. Borbe menda še sdaj ni konec. Dopisi. I* Iteljaiske okolice, 25. septembra. [Izv. dop ] (PoročiloosboduBeljsfike podružnice s v. Cirila in Metoda oa Dravi dne 2 3. septembra t. I.) Jedna nsjdelavnejših podružnic bv. C.rila in Metoda je gotovo podružnica .za Beljak in okolico1. Leto za letom nam prireja shode, ki so za naše ljudstvo jako imenitni in važni, kajti na teh shodih dobivajo Slovenci naše okolice toli potrebnih naukov o poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu itd.; razveseljuje se jim pa tudi srce s petjem premilih slovenskih pesnij, z igranjem dobrih slovenskih iger ter s šaljivimi in veselimi govori; poštenega veselja je pa naš kmet ravno tako, če ne bolj potreben, kakor gospod. Na vse to se ozira načelništvo naše podružnice in s pomočjo slavnega vodstva glavne družbe nam ježe letos priredilo tri take shode: po zimi v Št. Lenartu, po leti v Ločah, zadnjo nedeljo pa pri Sv. Miklavži ua Dravi. — Na ta shod nam je poslalo slavno vodstvo družbe živinozdravmka iz Ljubljane, č. gosp. J u I i j a Deva, ki je našim kmetom lepo razložil, na kaj je vse paziti pri umni živinoreji, priporočal jim pa tudi, naj bi se bolj marljivo poprijeti Bvinjereje, ki je na Koroškem še precej zanemarjena. Glasuo odobravanje tega govora je bilo dokaz, da so poslušalci gospoda govornika razumeli io da so rau za njegove nauke tudi hvaležni. — Drugi govornik g. Kandut je z ostrimi besedami bičul zlobne namene nemškega Šulvereina, ki hoče „s pruBovskimi markami" pridobiti naše otroke in nam z „judeževimi groši" demoralizuje učitelje, katerim jemlje poštenost in značaj tako, da zaslepljeni po tistih .ebrengabah" ne služijo več prevzvišenemu svojemu namenu, da bi vzgojevali izročeno jim mhd.no v pravem krščanskem duhu ter jo bogatili s toli potrebnim znanjem za življenje, ampak Bkrbijo le za to, kako bi utepli slovenskim otrokom čim več nemščine v glavo, da bi bo potem čim prej izneverili poštenim svojim slovenskim materam. — Navduševal je potem g. govornik zbrano občinstvo, naj se trdno oklene .družbe bv. C rila in M toda", ki se je ravno v ta namen ustanovila, da prepreči zlobne nakane .nemškega šulvereina". — Burna pohvala je kazala, da so navdušene govornikove besede, ki bo prišle iz srca, tudi udeležencem segale do srca. — Tretji govornik, č. g. Podgorc iz Celovca, razpravljal je krščansko-socijalno vprašanje in dokazal, kako važna in potrebna je dobra šola; tako lepo in mično je č. g. govornik govoril, da si je v hipu pridobil srca vseh poslušalcev, in da se s iši obča želja, naj bi č gospod blagovolil večkrat prihajati na naše shode. — Gospa Lundov-škova in gospica Bergmauova ter vrli pevci ,Goro-tanci", katerim so se blagovoljno pridružili čast. g. Ebner, Prevaljeki kaplan, dva bogoslovca, č. gosp. A chholzer in Križaj, ter gospod Loški organiat, razveseljevali so občinstvo b prekrasnim petjem milih slovenskih pesnij. Kdor \6, koliko moč ima lepo ubrano petje do človeškega srca, ta ve tudi ceniti zasluge, katere bo si pridobili imenovani pevci ia omenjeni pevki s tem, da so s svojim milodonečim petjem net li v srcih vseh poslušalcev ogenj domo-viuske ljubezni in vzbujali narodni ponos. Ako še omenim, da je Milica Lendovškova iznenadila občinstvo z deklamovanjem dveh pesme in da so se vrstile razne napitnice, preostaja mi le še a nekoliko besedami omeniti igro „Od hiše!" ki se je na tem shodu menda sploh prvikrat igrala. — Igro je spisal J ob. Vole in jo priobčil v IV. zvezku .Pomladnih glasov", katere posvečajejo že skozi 4 leta slovenski mladini gg. bogoslove« Ljubljanski. Igrokaz ima tri dejanja; snov mu je vzeta iz domačega življenja. Gospa Logarjeva se naseli na deželi, ker se ji poroča, da je padel njen mož na vojski; toda čez nekaj let umrje in ostavi majhnega sinka Vladka. mmjr Dalje v prilogi. "^M ! - v.. iTfiTonsjn v fro9iB*s in onnlusa suorfoa Prilog* »Slovenskemu Narodu14 tU 223, dnć 29. septembra 1894. Za oskrbnico pride v Logarjevo higo Barba, ki je Že prej služila Logarjevi gospe Ta vzame v higo tudi svojega sodnika Vida. Oba z ubogim dečkom prav hudo ravnata in najrajši bi se ga znebila, na dejaje se, da jima ostane dečkovo posestvo. — Barba naroči Vidu, naj poreže na župnikovem vrtu žlahtna mlada drevesca, katera podtakne potem Vladku. Vladka zapro, pa oa prizadevanje gosp. župnika ga zopet izpuste" Zato se napoti Vid k sosedu Tomažu, da bi pregovoril tujca, ki ga je ravno videl kreniti proti sosedovi niši, naj mu odvede dečka daleč kam na tnje, ne sluteč, da je baš oni tujec Vladkov oče, ki ni bil padel na vojski, ampak le bil dolgo časa ujet. Oče reši potem svojega Binka, hudobno Barbo in Vida pa spodi od hiše. Igrali so igro: Kmet Simon Aicbboher p. d. Skledar kot Logar, kmetica Neža Pintar p. d. Mikulka kot Burba, gosp. Alojzij Koftfelc kot Vid, gospod bogoslov* c Aichholzer kot Tomaž in desetletni sinko kmeta Aicbholzerja p. d. Hojža kot Vladko. Vsi bo bo z velikim veseljem svoje uloge učili in pridno vadili, zato so pa tudi igro tako živo igrali, da so poeluš«lci res mislili, da je vse resnično, kar se na odru godi; in marsikomu je igrala v očesu solza usmiljenja do ubeg-ga Vladka, ki je svojo ulogo posebno dobro rešil. — Znauo je, kolike važnosti so taka predstavljanja sploh za oliko in omiko naroda; še mnogo važnejša in imenitnejša pa so za koroške Slovence, ki bo vsi navdušeni za take igrokaze in imajo tudi posebno nadarjenost za njih predstavljanje. Ker imamo zelo malo takih igrokazov, katere bi mogli brez posebnih priprav in težav predstavljati priprosti kmetski igra'ci, zato prosim pri tej priložnosti vse one gospode slovenske pisatelje, ki čutijo v sebi sposobnost spisati nam takih igrokazov, naj se takoj lotijo dela io naj svoje proizvode priobčujejo v „Miru" ali pa v „Koledarju" (oziroma v .Slov. Večernicah" družbe sv. Mohorja). Zagotavljam jih, da bo bodo ti igrokazi krnilo priljubili koroškim Slovencem, da bo bodo pri shodih in drugih priložaost'h igrali in da bodo mnogo pripomogli, da se ohrani slovenski živelj na Koroškem. To pa bode za pisatelje in predstavljalce najlepše plačilo. Sklepajoč to poročilo izrekam na-čelništvu Beljaške podružuice najtoplejšo zahvalo, da nam je priredilo ta shod, in prosim, naj blagovoli slavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda načrl-ništva koroških podružnic tudi zanaprej tako blagohotno podpirati pri prirejanju takih »hodov. Domače stvari. — (Shod zaupnih mož.) Na do£la nam vprašanja odgovarjamo, da bo ta shod v posebnem odboru marljivo pripravlja in da se bode vršil najbrže začetkom novembra meseca. Mnenja, katera so doslej izrazili sloveuski časopisi o tej misli, uva-žu)6 gotovo omenjeni odbor. Nam se vidi primemo, da počakamo odločitev odborovih, predno povemo svoje nadaljnje misli. — (Andrej Jekfie -f) V Četrtek je umrl v Kobaridu osdotai bivši dekan in župnik Andrej J e k Se, zlatomašuik in vitez Franc JoŽt-fovega reda v starosti 78 let. Pokojnik je bil vzgleden duhovnik in odličen rodoljub ter po vsem Goriškem znan in spoštovan. Bodi mu lahka zemlja in časten spomin! — (Slovensko gledališče.) Jutri je druga letošnja predstava in sicer se uprizori priljubljeni igrokaz s petjem „Materin blagoslov ali nova Chonchon". — Za to igro, v kateri nastopajo v glavnih ulogah gospa Aaićevs, gospice Slavčevs, Gizela ia Matilda N grinova, ter goBpidje Aa'č, Iaeman, Perdan in Verovšek, preskrbelo je dramatično društvo izvirno godbo A. Mtlllerja, katera bode zbog svoje mičuosti in meiodijoznosti občinstvu gotovo zelo ugajala. — V tej igri nastopijo prvič novo angaževane moči, namreč gospa Jelka An ć 'va, bivši član narodnega brv. d« Ž. gledališča in gospica Matilda Nigrioova, preje angaževana sko/i več let pri večjih nemških gledališčih. — Po ugodnem vtisu, katerega je napravila gospa Jelka An ćeva prt zadnji Sokolski akademiji kot razumna in dobra pevka, ni dvomiti, da bode v ulogi Sa-vojke Cbonchon Še lepše uspeta. Pričekovati je torej, da bode ta prva nedeljska predstava do zadnjega prostora razprodana. — (Slovenske gledališke predstave v mesecu oktobru) bodo nastopne dni: V torek dne 2. (opera), četrtek 4 , soboto 6 , torek 9., petek 12. (opera), nedeljo 14, torek 16, četrtek 18. (opers), soboto 20., torek 23., četrtek 25. (opera), ntdeljo 28 , torek 30. (opera). Tekom meseca oktobra pridejo na oder nova opera .Poljub* (Hubička), opereta .Mamzelle Nitouche", ljudska igra .Graničari" itd. — (NemSkatarstvo na Kranjskem.) Pod tem zaglavjem je priobčila „Soča" jako umesten članek, v katerem piše glede šulvereinske slav-nosti v Beli peči mej drugim tudi to-le: „Kaj je „schulverein", je pač dovolj znano, da je plod nemškega liberalizma. Kaj si moramo misliti, če načelnik vlade pošilja častitke k slavnostiro, ki so v zvezi a tem društvom? Mari moremo potem Slovenci vanj imeti še popolno zaupanje ? ... Še pomenljivejše je pa, da mej tistimi, ki so k tej slavnosti čestitali, nahajamo ime gospoda deželnega glavarja, torej načelnika deželnega odbora. S tem je gospod deželni glavar storil naravnost korak v nemški tabor. Kaj je pa dež. glavar g. Detela? Mož, ki je s pomočjo Slovencev zlezel kvišku, ali vsaj prišel v deželni zbor in odbor. Sedaj pa Slovencem tako plačuje. Ta mož je bil tudi podpredsednik katoliškega društva in je njegova beseda precej veljavna bila v naših konservativnih krogih. Č« jo tak mož imel mej njimi odločilno besedo, potem si pač lahko mislimo, da v narodnem oziru v konservativnem taboru ni prav zanesljivo." — „Primorce" pa pravi glede tega pozdrava našega g. Detele: „Mati Slovenija, zakrij si oči in obraz od žalosti in sramote." — (Zapuščina.) Dne 13 julija umrli vpokojeni pomorski kurat g. Ivan F a j d i g a je v kodicilu z dne 25. februvsrja t. 1. volil za siromake v PoBtojinski občini dve ogerski kronski renti po 1000 gld. — (Izpiti zrelosti) na Ljubljanski višji gimnaziji (oktoherski termin) so se zvršili dne 27. t. m. Dvanajst abiturijentov je popravljalo izpit iz jednega predmeta, od katerih so bili štirje proglašeni nezrelimi. Dva zunanja abiturijenta (jeden je delal samo za filologijo) sta tudi padla. — (Voditelj po deželnem muzeju,) kje si? Te dni smo prejeli knjigo z naslovom „Vodja po Sp ljetu i Solinu", katero so spisali dr. Jelič, ravnatelj Bulic in prof. Rutar po vzgledu angleško-nemškega Biideckerja in gotovo v znanstvenem obziru dovršeno. Ta knjiga nas je spomnila sklepa deželnega zbora kranjskega z 1. 1891, naj se izda voditelj po deželnem muzeju tudi v slovenskem jeziku. Za ta sklep se pa menda nihče ve* ne briga, bržkone zato ne, ker se tiče slovenskega jezika. Sicer je pa tudi nemški voditelj sedaj že neraben, ker so skoro vse predmete v muzeju prestavili in premestili, da ne govorim o novih prirastkih, ki so ogromni. Ali ima slavni deželni odbor morda preveč opravka z zaviranjem slovenščine? — (Pouk v pletenji košaric) na Ljubljanski c. kr. obrtni strokovni šoli se ne prične* že z dnem 1. oktobra, kakor je bilo prvotno namenjeno. Došel namreč še ni dotični učitelj in prostori še niso v redu. Upati pa je, da se otvori pouk najpozneje sredi meseca oktobra; kedaj, to bode ravnateljstvo svoječasno naznanilo po listih. — (Žrtev svojega poklica.) Kakor smo že poročali, pripetila se je pri predsinočnem požaru na Ilovci pri LJubljani nesreča, da ae je zrušil dimnik in vsled tega tudi kuhinjski obok ter zasul četiri gasilce; pri tem bil je delavec v Samassovi livarni Janez I n d o f težko, trije gasilci pa lahko poškodovani. Ind« fa, kateremu je vkljub močni čeladi bila razbita lobauja, prepeljali so v deželno bolnico, kjer je sinoči umrl. Ponesrečeni gasilec zapustil je ženo iu petero nepreskrbljenih otrok. —(Glavna redarska stražnica v Ljubljani,) ki je bila dozdaj v mestni hiši na levi strani pri tleh, se je premestila v sosedno (nekdaj Galetovo) bišo na Mestnem trgu št. 2, kjer je tudi mestna hranilsica. Tajništvo hranilnice pa se je prese'ilo v I. nadstropje v isti hiši. — (Učiteljsko društvo za Kranjski šolski okraj) bode imelo občni zbor 4. oktobra t. I. ob 2. uri popoludne v Kranji s sledečim vzpo-redom: 1 Nagovor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poro čilo blagajnikovo in volitev dveh pregledovalcev računov. 4 Volitev društvenega vodstva. 5. Slučajnosti. Radi nekaterih važnih sprememb vabi vodstvo k polnofitevilni udeležbi. — (Slovesno odkritje Hočevarje-vega spomenika in Valvasorjeve spominske plošče v Krškem) je določeno dne 6. in 7. oktobra 1894. Praznovala se hode ob jednera ustanovitev fare v Krškem. Vstop k slavnosti je vsakemu prost. Vzpored: V soboto dne 6. oktobra: Mesto se bode z zastavami okrasilo in zvečer razsvetlilo; bakljada in godba po mestu; umetalni ogenj. V nedeljo, dne 7. oktobra: I. Zjutraj budnica po mestu. II. Ob 10. uri slovesna sv. maša a pridigo v farni cerkvi. (Pri maši bodo peli meščanski učenci) III. Po maši slovesno odkritju spomenikov na šolskem trgu po sledečem redu: 1. Slavnostni govor. 2. Petje. IV. Ob 1. uri popoludne slovesni obed v gostilni g. Fr. Gregoriča. V. Ob 3. uri popoludne tombola pred cerkvijo. (Pri neugodnem vremenu v gostilnici gosp. Gregoriča.) Za obed (brez pijače) plača oseba 1 gld. 50 kr. Kdor se Želi obeda udeležiti, naj se oglasi pri odboru do 1. oktobra. VI. Po tomboli koncert pri g. Grego-riCu. V povekšanje slavnosti in v Bpomin na njo izdali sta se knjižici „Krško in KrČani" in „Gurk-felder Gedenkb'atter". — Cena vsaki knjigi 1 gld. Izvirne slike iste knjige bo se še posebej izdale pod naslovom: .Spomin na Krško", cena 30 kr. — (Vodnjaki na Kranjskem.) Tekom prihodnjega tedna pride v Ljubljano vladni svćtnik E. Mark u s in sicer kot ekspert c. kr. poljedelskega ministerstva\da si ogleda na Kranjskem zgrajene in projektovane vodnjake. Spremljal ga bo deželni inženCr gospod Hraskv, a udeležil se bo ta ekskurzije tudi za napravo vodnjakov v Istri določeni inžeoor v svojo informacijo. Pričakujemo, da bo gospod ekspert trgovskega miniBterstva temu za večji del n»še dežele vitalnemu vprašanju posvetil največjo pažnjo in krepko podpiral njtga rešitev. — (Samomor.) V gozdu nad Kalavarijo v Kamniku se je obesil te dni biv£i pisar Jožef Kreč, vdovec, star 53 let, iz Topola v Mengiški občini. Kakor je zapisal na listek, ki bo ga našli pri njem, ga je beda gnala v smrt. — (Toča) je pobila te dni v Lpnici na Štajerskem in naredila silno škodo v vinogradih, a tudi po poljih in v vrtovih. Padala je debtla kakor go-lobja jajca iu trajala sad četrt ure. Tudi v StraBBu in v okolici je pobila, dalje v Ciršaku in v Selnici ob Muri. — (ŠoUka maša s petjem) bode vsako nedeljo ob l/«0« uri zjutraj v župni cerkvi av. Jakoba v Trstu. Pel bode zbor iz višjih razredov slovenske šole pri bv. Jakobu pod vodstvom gosp. Miroslava Pretnarja. — (.Lega Nazionale") se ne zadovoljuje samo b tem, da poitalijančuje Blovenske otroke v Primorju. Po zadnjem izkazu podpor, katere znašajo 5248 gld , sta dobila podporo c Io dva dijaka, učeča se v Toskani! Io temu društvu jo naklonila mestna občina Tržaška 1200 gld. L°ga se zdaj nadeja tudi primerne podpore od deželnega zbora iiterskegs. — (Trtna uš) se je razširila skoro po VBeh občinah Tržaške okolice, zatorej je mestni magistrat prepovedal izvažati trte ali take dele rastlin, po katerih bi se mogla rszširjati trtna uš. — (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) prične v mesfcu oktobru 34. leto svojega delovanja. Ker so Slovenci v tem društvu vedno bili važen faktor ne samo glede števila svojih dobrih glasov, ampak tudi zarad tega, ker so to društvo v vsakem slučaji radi podpirali, žuto je nadeja, da bodo društvu tud< v prihodnje zvesti ustali stari udje, in da pristopi tudi mnogo novih. Posebno so naprošeni slovenski pevci veli košnici na Dunaji, da pristopijo važnemu temu društvu mnogošteviluo, ter da v njem delujejo vztrajno in zvesto. Vaje za pevce so vsak petek od 7. do 9. ure v »kad. gimnaziji I. Christinen-gasae št. 6, 11. nadstropje; za dame pa so vaje vsak torek od 5. do 7. ure v isti dvorani. — (Svojo mater umoril.) Na otoku Čresu se jo pripetil grozen zločin, ki je razburil tamošnje prebivalstvo. Pomorski kapitan Bartolu Soldatić, 57 let star mož, je umoril svojo mater. Napadel jo je z nožem in ji prizadejal več ran, iz-mej katerih je jedna prouzročila smrt 79letne že več let bolan in v postelji ležeče ženice. Morilec je bil bižkooe popolnem* pijan, ko je dvignil nož proti ubogi starki, ki se nikakor ni mogla braniti. Besnel je že prej kakor brezumen po hiši in pretil sorodnikom in znane« m, da jih vse pokolje, vsled fesar so vsi pobegu li. Morilca so našli drugo jutro v nekem gozdu blizu mesta in ga odvedli v zapor. — (Nadvojvoda v Zagrebu) Nadvojvoda Lev Salvator, polkovnik pešpolka št. 24 v Lvovu, premeščen jje v istem svojstvu k 13. kornemu top-aičarakemu polku v Zagreb. Nadvojvoda se je rodil v Stari Boleslavi na češkem I. 1863 in je starejši brat Boproga nadvojvodi nje Marije Valerije, nadvojvode Frana Satvatorja. Zaerebški listi, kakor .Hrvatska", „Agr. Tagblatt" pripisujejo temu veliko važnost in najsimpatičneje pozdravljajo tega člana dinastije in njega soprogo. — (Hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu) prične novo sezono v torek dne 2. oktobra z izvirno Markov ć ;vo tragedijo „Karlo Drački". Gospa Borštnikova igra ulogo soproge naslovnega junaka. Druga noviteta bode ,M»-dame Sans-Gene", v kateri nastopi g Borštnik u utogi Napoleona I. V mesecu novembru pojde gospa It u ž i č k a S t r o z z i gostovat v Prago, na Zagrebškem gledališči pa nastopi kot gost režiser g. Š m ah a iz Prage. Tekom meseca oktobra se bode pela v Zagrebu „Prodana nevesta" kot druga opera letošnje sezone. — (Razpisana služba.) Tržaška posojilnica in hranilnica (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) vzprejme t:.koj zanesljivega in veščega tajnika, od jed nem spretnega knjigovodjo. Začasna m-sečna plača 35 do 40 gld. Prošnje je poslati g. dru. M. i'retnerju, odvetniku v Trstu. (Via delle Posto št. 6) - T i Slovenci iu Slovenke I ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda I Darila, s Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Fran Svetič, vzgojitelj na Duuaji 10 kron. — Družba „a Ia Z6 cgajist" v Ljubljani 2 kroni. Skupaj 1 2 k r o u. — Živeli rodoljubni darovalci iu njih uasledmki! Za „Narodni dom" v Ljubljani: Odbor telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani 209 kron 68 v i u. kot čisti prebitek akademiju v deželnem gledališči dne 22. t. m. na korist „Narodnemu domu". — G. Fran Svetič, vzgojitelj na Dunaii 1 0 k r o n. — Skupaj 2 19 kron G 8 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Za društvo „Radogoj" v Ljubljani: G. Fran S v e t i č , odgojitelj ua Dunaji 2 0 kron, kateri znesek izročimo društvenemu blagajniku. — Živio 1 Razne vesti. * (Kako jo v Avstriji razširjena industrija) Blizu četrti del avstrijskega prebivalstva se živi od industrije, namreč 0,155 510 Ijudij; posebej pa: 2,345 415 ua Češkem; 1,112.499 v Naji Avstriji; 752.258 na Moravskeru ; 611 738 v Galiciji J 255 114 v Stezijl; 252 456 na Štajerskem; 224 144 v Zgormi Avstriji; 192 503 na Tirolskem s Predarl-Bko; 132 261 na Primorskem; 7 2.6 0 4 na Kranjskem; 71.754 v Buioviut; 68 465 na Koroškem; 40 123 na Solnograškem in le 24.166 v Dalmaciji. * (Nekaj o kmetakem prebivalstvu.) V Avstriji pripadla kmetsketnu stanu 13,149.200 ljudi); posebej pa največ, namreč 5,087 985 v Galiciji, 2,302.609 na Češkem, 1 1 16 645 na Morav-skeni, 802 162 na Štaierskem, 642.789 v Nižji Avstriji, 568 522 na Tirolskem d Predarlsko, 483 082 v Bukovini, 451.499 v Dalmaciji, 395 041 v Zgornji Avstriji, 393.080 na Primorskem, 35 5.2 2 9 na Kranjskem, 240 679 v Š'eziji, 22G018 ua Koroškem in 83 860 na Solnograškem. Več kot polovica, namreč 55 % prebivalstva je v Avstriji kmetskega stanu; največ primeroma, namreč 85 5% v Dalmaciji, 77% v Galiciji, 75% v Bu-koviui, 7 1% na Kranjskem, po 63 % na Koroškem in Štajeiskem, 61% na Tirolskem s Predarlsko; 56 0 o na Primorskem, 50 % v Zgornji Avstriji, 49 % na Momvakem, 48 % na Solnogruškem, 39 5 % v Šieziji, 39 % na Češkem in le 24 % (zaradi Du nuja) v Nižji Avstriji. * (Z a n i m i v v o j a Š k i b e g u n.) R iditelji v Veliki Kikindi oa Ogerskeiu rojenega Ivan Gom-bosa bo se preselili v Ruiuumjo, ko je bil njih sinček še majhen. Ko je dorasel za vojake, prišel je k na-boiu v Veliko Kikmdo, kjer je bil pa odpuščen kot začasno ueratdjiv. Vinivši se v Rumuniju, je bil m ka] časa pri roditeljih, a kmalu so ga vtaknila rumunska ohlastva v rumuDsku vojsko. Ko je služil že dve let', je pobegnil na Ogersko, kjer se je v Prsovi prijavil kot begun avstro ogerske vojske. Tu nastane več vprašanj: Prvič, s katero pravico je bit avstro ogerski podanik uvrščen v rumunsko vojsko? Drugič, se. li sme smatn.ti Gombosa begunom, ker je bil šiloma zadržan, da se ni mogel javiti pri drugem in tret;era naboru? * (Gounodov Faust) bode v kratkem doživel v Parižki open svojo 1000. predstavo. Za ta večer se delajo posebne priprave in se bode končala opera a raznimi Sivimi podobami. Iz dia odra se bode dvignila podoba Gouaodova, katero obdajajo muze. V devetih živih podobah pa se bode kazalo njegovih devet poglavitnih del. * (Sole in krčme v Belgiji) V Belgiji je 150 000 krčm in samo 5000 šol, torej pride Že na 39 prebivalcev jedna krčma, a šele na 1176 prebivalcev jedna šola. Na Nemškem, Nizozemskem in Francoskem pride jedna krčma na 250 prebivalcev. L. 1891 se je popilo v Belgiji za 450 milijonov frankov alkoholičnib pijač. * (Izginulo pismo.) Ogerska centralna hranilnica je poslala pred nekaterimi dnevi nekemu denarnemu zavodu v Komarno rekomandovano pismo, v katerem je bilo deset tisočakov. Dozdaj pa pismo še ni prišlo v Komarno. Kje je izginilo ali obtičalo pismo, bode dognala preiskava. * (Izginula ladij a.) Kakor znano, je izginula lani ruska oklopnjača „Rusulka" in se ni našlo nobenega sledu o njej, oziroma se ni moglo dognati, kje bi se bila potopila. Kakor se zdaj poroča iz Petrograda, so javili ribiči, da so zapazili pri otoku Wester Tokan blizu Helsingforsa izredno hud duh po mrličih. Ko se je vsled tega preiskalo morje z električnim aparatom, se je dognalo, da je tam res potopljena velika ladija, ki utegne bdi bržkoue „Rusalka". Pomorska oblast je odredila vse potrebno, da se bode potopljena ladja dvignila. * (Novo vrsto sodov) brez dog so izumili na Nemškem. S >d ima cilindrično obliko mi je se ttavljeu iz mnoz h skrižema zloženih iu skupaj zli-manih tankih koščkov. Po posebni manipulaciji s hidravličnim pritiskom in s parom se novi sodi narede tudi neprodrljivi za pline, n. p. za ogljikovo kisi uo piva. Novi sodi so mnogo lažji in manj j>ro-stora zavzemajo nego stari sodi iz dog. Knjitovnos^. — Vodnik za Savi uske planine in najbližjo okolico. Spisala Fr. Kocbek in M. Kos. Izdalo in založilo „Slovensko planinsko društvo." V Celji 1894. Tiskal Dragotin Hribar v Celji". Str. 112. — Mej prirodnimi krasotami nase slovenske domovine zavzemajo Savinske planine prav odlično mesto. Zadnja leta se je .število obiskoval cev čedalje bolj množilo in pokazala se je potreba, podati potnikom spis posameznjh krajev in potov. Pričujoči jako pregledno in natančno sestavljeni „vodnik" utegne slovenskim turistom dobro služiti. Knjiga je razdeljena na poglavja, v katerih so popisani pojedini okraji in sicer tako na štajerski kakor na koroški in kranjski strani, pri vsakem kraju pa jo natančno saZnamenovano vse, kar utegne po-tovalcu koristiti. Knjiga je okrašena s primernimi jako elegantno izdelanimi ilustracijami, dodan pa je načrt tSavinskih planin, na katerem so zabeležena vsa pota, katero je zaznamenovalo Slovensko planinsko društvo« Priporočuje naj topleje to lepo delo — svoje vrste menda prvo v slovenskem jeziku — priznamo, da nas je ž njim Slovensko planin* sko društvo močno o veseli lg 10 pričakujemo, da bodo naši turisti hitro segli po njem, da se vsaj pokrijejo veliki stroški. Dunaj 29. septembra. Justični odsek jo rešil vs# točke jurisdikcijske norme. Posl. dr. Dyk je predlagal, naj se postavi v načrt še določba: Pri vseh obravnavah so v posamičnih kraljestvih in kronovinali deželtionavadni jeziki pri vseh instancah povsem jednakopravni, tako pri občevanju s strankami, kakor tudi v notranji službi. Predlagatelj je povdarjal, da je jednakopravnost po veljavnih zakonih sicer zajamčena, da pa se ti zakoni ne izvršujejo. Dvkaje podpiral posl. Globo č ni k. Posl. dr. Nitsche je naglašal, da se bo o stvari sklepalo pri uvodilnem zakonu in je nasvetoval, naj se sklepanje o Dvkovem predlogu dotlej odloži. Odsek je ta predlog vzprejel. Dunaj 29. septembra. Današnji večerni list „Neue Freie Presse" javlja iz baje verodostojnega vira iz Peterburga, da je carja zadela dvakrat kap, a le lahko. Carjeva bolezen je diabetes mellitus in se razvija čedalje huje. Praga 29. septembra. Shod čeških kmetovalcev Sd je po dolgi in ostri razpravi izrekel z majhno večino za splošno volilno pravico. Budimpe&ta 29. septembra. Avstrijski delegatje so se dogovorili, da bodo glasovali za predlog, naj se porabi svota 40.000 gld. za studije glede ustanovitve tretje vojaške akademije, katero bi bilo ustanoviti na Ogerskem, a z izrecnim pogojem, da se ne napravi akademija, dokler ne bo neobhodno potrebna. Budimpešta 29. septembra. Generalnim poročevalcem v vkupnem državnem proračunu je avstrijska delegacija volila dra. Russa. Budimpešta 29. septembra. Ogerske delegacije odsek za unanja dela je brez ugovora odobril Falkovo poročilo o proračunu mi-nisterstva unanjih del. V poročilu se povdarja, da zahteva Ogerska, naj Rumunska izpolnjuje svoje mej narodne dolžnosti, da pa prepusti ministru na voljo, na kak način in s kakimi sredstvi hoče to doseči. Sofija 29. septembra. Sobranje je sklicano na dan 15. oktobra. Sofija 291 septembra. Namesto odsto-pivših liberalnih ministrov TonČeva in Radosla-vova sta imenovana Velitkov in Pehov, prvi kot minister javnih zgradb, drugi kot pravosodni minister. Oba pripadata konservativni stranki. Feterburg 29. septembra. Vlada je dobila jako važnih novic iz Kitajske. Prebivalstvo je tako silno razburjeno vsled nesrečne vojne z Japonsko, da se je bati upora zoper vladajočo dinastijo. Disciplina v vojski je postala jako slaba iu primerili so se že veliki vojaški izgredi. Situvacija je toliko kritičnejša, ker so državne blagajne prazne. Novi York 29. septembra. Pri neki vojaški paradi v San Joseju je anarhist Araya petkrat ustrelil na predsednika republike Kosta-Rika liafaela Iglesio pa ga ni zadel. Vojaki so prijeli napadalca in štiriindvajset njegovih sokrivcev. Narodno-gospodarske stvari. — Cirkulacija bankovcev. V prvih treb tednih meseca avgusta se je potegnilo iz prometa < kolu 9 milijonov goidiut-.rskib bankovcev. Akn se prištete nad 9 milijonov v avgustu in 6 milijonov v juliju uničenih golrtinarskih bankovcev, je dozdaj prišlo nad 24 milijonov bankovcev te v rute iz prometa. Odane jih še kukih 15 milijonov. IVtakov je bilo koncem avgusta v prometu blizu 140 milijonov, zamemanih 3*3 milijonov. Zdaj je vlada zopet založila 33 milijonov v zlatu, da se zumenja proti petukom, katerih ostane v prometu nkolu 186% milijona. — Istrska lokalna železnica. Več obč n istrskih, ki so najbolj luterenovnue pri zgradbi istrske lokalne Železnice TrstPoreč-Kaofanar, je sklenilo, nuj se poftlie deputacija na Dunaj, ki bi sku-šsla doseči ugodno reftitev vrfiečih se obravnav. Rasilrjeno domače zdravilo. Vedno večja po praSevanja po ,,Mu)l-oveui francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot boleHti utešujoče, dobro znano antirovmatično maolo. V steklenicah po 'to kr. Po poti t nem povzetji razpošilja to mazilo lukar A. MOLL, c. in kr. dvomi založnik, na DUNAJI, Tuchlaubun t*. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-pinoui. 4 (16—10) Ker se bode I.vovska razstavit sklenila šele dno 16. oktobra t. 1., sklenilo je ravnateljstvo razsfave, da bode žrebanje Lvovskih srečk z dovoljenjem c. kr finančnega mili iste ratva stoprav na dan sklepa razstave to je dne 16. oktobra t. 1., ob 8 url zvečer. Vsakdo naj se o času, ko preti novarnost kolere, natanko pouči o nje bistvu, o sredstvih, kako so je more ubraniti in o oblastveni b predpisih ; iz tega bode črpal pomirjevalno tiverjenje, da se je moči čuvati pred to boleznijo in da nrnre do gotove stopinje vsaki posa-mičnik samega sebe, ako ravna pametno, obvarovati, da no zboli za kolero. L'aziti je treba pred vsem na motenja, ki bi nastala v prebavi janji, na obstrnkcije in posebno na drisko, ko bi se ta pojavila. Zdravo prebavljenje ohraniti je treba zmernim načinom življenja, ogibom vsem težko prebavnim jedilom in drugim škodljivostim, ki na prebavo kvarno učinkujejo, kakor tudi s tem, da bo čuvamo pre-hlajcnja želodca in vsakega preblajenja v obče. Zdravo prebavljenje izredno pospešujejo znane Marijaccljske želodčne kapljice lekarnarja (J. liradvja, ki jako okrepfiujoče Ju osvežujočo na želodec delujejo. Marijaccljske kapljic« so vedno pomagalo zlasti v Blučajih, kadar je prebava motena in v tesnobi in pripadajo že mnogo let najpriljub-Ijcnejšim domačim sredstvom v obitelji kot prva pomoč, kadar kdo nenadoma zboli. Dobivajo se v lekarnah v steklenicah, (ki morajo imeti podpis C. Bradv) z navodom glede uporabe po 40 kr. in 70 kr. (876—10) Začetek ob 8. url zvečer. Štev.«*. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.sss V i*etlel|o, o 19 . — 4 . — 91 5 96 25 . — 21 18 ., — 45 . — 11 12 2 9 50 05 19 Umri! so v Ljubljani: 28. septeml ta : Angela Koter, nadsprevodnikova IiSi, 6 let Ulijeva cesta it 24. — Friderik pl. Rus, Srkoatavec, 23 let, KnnK.ska cesta fit. 10. MeteorolofjiČno poročilo. d Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neb,* Mo-krina v mm. a. 7. ajntraj » 1 'J. popol. oo zvečer 736 5 m. " 85-7 aa 738 0 10 0'C 13 0« C 8 8'C breiT. sl. jvz. sl. vzh. [megla] dež. ' dež. 18 20a«. dežja. Srednja temperatura 10 6", za 3"39 pod normalom. ID-u.ia.a.3slsa, borza due* 29 septembra t. 1. Skupni državni dolg v notah.....99 gld, — kr Skupni državni dolg v srebrn .... 99 A .-sirijska zlata renta.......12-1 Avstrijska kronska renta 4 „ ..... 97 Ogerska zlata renta 4°/0......12'2 Ogerska kronska renta 4°/0.....96 AvHtro-ogerske bančne delnicu .... 103') Kreditne delnice.........37*2 London vista...........124 Neruski drž. bankovci za 1o0 mark 20 mark........... 20 frankov.......... [talijanski bankovci....... C. kr. cekini . . ....... 05 25 85 15 60 12 9 45 5 05 97'; 19 8H 25 89 Svarilo! Podpisanec opozarjam Vtacega, kateri bi na moje ime kaj posodil Mini Mulej-evi, omoženi Štamcar-j evi, da nisem nikakor plačnik za njo. V Adergasu, dne 29. septembra 18U4. Frane Šlain■■*»»i ftftđjgfjii 5- V eitranji po met o.H Huberja it; Enadeina, kakor tudi po vsaki drugi poljubni metodi poučuje Josip Petritz izprašani učitelj na Kongresnem trgu štev. 5, I. nadstropje. > (958—5) • Pristnega dobrega istrijanca liter po 24 kr. priporoča Lojza Petrač 3Polj£3l5:a -Lilice št. 38 (1096-1) v Ljubljani. C. tr. glavno ravnateljstvo arctr. drž, železnic Izvod iz voznega reda "vella-vn-eg-ia ođ. 1- 3-u.n.lla. 1894 Nastopno omenjeni prihajal U In oilliajalnl ćaal oinac>nl •<> t *rAdnJ*>*t*r»f**ki>ni runu. Sre|igkl čm ja krajnomo dit«u ▼ Ljub. lj*io aa 3 minuti naprtsj. Odhod lz LJubljano ijuz. kol.). Oh /V. uri /i min. p>o paoM ospbnl vlak t Trtiia, Pontabnl, Il«ljak, Celovec, Friinu'MiRfc -: ', Tijiihno, tai Molzttial t Amioe, I«. hI, Oraun-tlen, S..!ii.-.^r«(l, liOncl-Onstaiii, Zoll n:t jezeru, luoniott, Itro«pn7-., Curih, Oonevn, Puriz, Stnyr, Lino, Hu.lojovlce, Pl/.(»nj, Marijine rare, Kcrer, Karlove vare, Kranoove Tarn, 1'r.iw<, Iiipsijo, Dunaj vla Amitetten. Oh O. url 7 tulit, sjtttmf moiani vlak v Novu i.....to, Kočevje. Ob 7. un tO tri I H. zjutraj osebni vlak v Trhli, l>uiitahel, Hntjuk, Oe-lovoo, KranKOiufL-ate, L|ul>uo, Dnuaj, čei Hnlrllial ▼ Aunoe, Isclil, Omundnn, s. ,lnoi,-r,».l, Lpiol Onatoiu, DttnaJ vit Amitettan. Ob It. tiri -tt tttln. ili>}'iilii'/iir m-- oo vlak v Novo mnato, Koćevjo. Ob lt. uri HO min. Hojifiluttn* oiehnl vlak r Trhla, Pontabel, HeMak, Oelovee, Krinzenafeita, Iijuhno, 8elr.lhal, Ilunaj. Ob 4. uri II min fu>,nthnltu> oiehnl vlak t Trbli, lleljak, V> luveo, Franzonafeito, Ljubno, £ea Solstlial v Soluograil, Iiond-Uaitoln, Zeli najereru, Inomoat, HroRnio, Ourih, Oenevo, Paria, Steyr, Lino, Omun-dnn, Iiohl, FuclejevU-©, PlaenJ, Marijine vare, Kfior, Franoova vara, Knrlnvn vare, l'r.-.trn, Tiipsko, Dunaj via Amatettnn. Ob O. uri :t<) min. *rrrr-r moi«ni vlak v Novo moeto, Kočevje. Prihod v LJubljano (jn2- kiol.). Ob B. uri mfn. tjutrn) osehnt vlak a Dunaja via Amttctten, Lip-aljo, i'ratfo, Kraucovih varov, Karlovih varov, Kura, Marijlnili varuv, Pltuja, Kiiitujfvki, S >ur i ! i. Liiioa, Steyra, Omumlena, Iichla, Au». ■eoa, Parita, Oonovo, Curiha, llragonza, luoinngta, Zella am jor.ern, tienfi-Oaatrlna, loiihne««, Oelovoa, Raljaka, Kruninnefepte, Trbita. Ob S. uri fi tulit, sjtilrnj meiani vluk iz Novojfa mest«, Koćovja. Ob II, uri 'JI »»l/i. j>oli4, K»rlovili varov, Kgra, Marijinih Tiror, Ptanj«, Itudojevio, Boliiogrmia, IjIiich, Htnjra, Parita, Onueva, Curiha, liini ■-, Inotnuita, /alla na jeaaru, Lend-Oaatelnai, LJahnefa, Celovca, Lltnia, Poniabla. Trbiža. Ob fi. uri Ki »/lin. }ifi><'h)wm>I vl:ik \r. Novoga moeta, Kočevja Ob 4. uri Is min. j.»>;>«/H((tM oeobui vlak a lJutikj*. lijubuuKa, HeUtlmla, Ittfljuka, Celovca, Vraiooimfi-ato, Ponlabla, Trhiia Oh H. uri 84 min. zcrrer mciaiil vlak le Novoga Mrati, KočovJa. Ob i>. uri V t min *rv»r."r osebni vlnk a Dinuji |>reko Amttottena ID IJuSmtHu, H<:tjatc«, Culovca, Poutabla, Trbiia. Odhod lz LJubljane (dr*., kol.; 7. uri '-'.'i miti »Jutru) v Kamnik. „ V. n OH n i>i>]i'>lu(lnf „ m . H. . It O h »vert*r n (sloilnji vlak le ob irijab Iu praznikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.), Ob 0. url Kti »riln. th'irnj U Kamnika. I li, I Ji , ttojmiuttnf , „ n S- n n wvrrrr ,, (4 - 220) (aledujl vlak le ob ne U>ljah Iu praantkih.) Kdor želi lelošnjep„Zvona1,zvezek < Klasi naj wc ustno ali z dopisnico pri upravništvu „Narodoe Tiakaroou, da priredi, če j h dovolj oglasi, 11. nhti^. Zvezek bode veljal 40 U.r. Izvi stni, tirolski, sladki liter po 36 far. 10 v Paulin-ovi vinarni v Ljubljani v slouovNi iili«_*nli .*št. 4%'-J. 4 I 4 4 Zobni zdravnik I)u ROMAN JACOBI ustavljn po iia|ttoro|Al in iinjIiolJMi m« lotil umetne zobe in zobovja. IMomlalrii in izillni /oImi lsrex llOlCC'llIa (180-17) Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ljubljana, Stari trg št. 4. I 4 4 \6\ največja in naj premožnejša zavarovalna družba na svetu zavaruje osebe srednje starosti za 20 let in da se po preteku te dobe vrne *."» do 1M> odalotliov uplačane premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim ves nabrani dobiček, s Čimer so uplačane premije obrestujejo z okoli 4 % obrcMtaalla ohi'CN.IJ (ir>9—17) Glavna reprezentanca v Trstu. Glavni zašlo p v Ljubljani Primož Hudovernik Kolodvorske ulioe št. 18. Tfc> igfc 03» šWk MM tf-^ ^ s--i8j Posestvo z gostilno na prodaj. V Letu Al pol ure od železniške postaje Rečica ni Pakl se proda posestvo, obsegajoče okoli 60 oralov travni-kor, njiv, njiv s hmeljem, gojtfe itd. Hiša leži tik glavne cesto, je jednonadstropna in prostorna in obsega ii sob, 4 kleti in kur zraven spada; pri hifii sta 2 veliki pristavi z Šestimi blevrai za svinjo in za 20 konj in kozolec, 7. 12 Statiti. Krčmarski obit se na tem posestvu že od nekdaj izvrfiuje. Pri hiši je tudi veliki kuhinjski vrt. Plačilni poboji ugodni. — Več pove lastnik Franc Štigl.c (1075 — 1) v Letuši, posta Rietzdorf a, P. Posredovalnica služb O. FL,UX v Kij ii lil Ju ii i, na Hi-cgu Hi « v. O ima veliko izbero služb za pristojne posle vsako kategorijo (uiožke in žensko), zlasti za kuharloe (tudi k jedni ali dvoma osebama), hliino, pestunje in dekleta za vsako delo itd. itd. (983- 19; Zahvala. Gosp. pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani. S tetu Vas il.iiics prosim, da mi blagovolite ktiiilu poslati 1" fikatljic ,,zoluifgix p ruhu ■* po ilO kr. iu dve steklenici ,,cobtie vodek> po so Kr. proti poltnemtl povzetji. To potrebujem uise iu za svoje sorodniku ter bom ta zlravila kar moči priporočal vsakemu človeka. Teh zdravi I posluževal nem 90 vedno tudi v Ljubljani, bivajoč 5o v trgo itisketu učilišii pri Mahru, terja *e zdaj rabim, ker sem sprevidel, da so ista istinito izvrstna Val jo v o (vSrbaku). (505—3) Z ve'espoštovanjein H v. It. 4iJo«l|evac. gŽT Od letat 1S68. se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne lo v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti p.titiiim boleaului, zlasti proti vsake vrste spuščajem uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-nove,;a mila kot hi^ijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic na glavi in v bradi za čiščenje iu desinfek-cijo polti jo takisto RplolnO priznan. Ber-iC**rjf»o kutrauuvo milo ima v sebi 40 odstotkov Ivsue«« Icotraim in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride Mleparljura v okom, zahtevaj izrecno Herajerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjei.o varstveno znamki*. Pri nco/.dravljltili poll-nili iioU'/.uiii se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot bliižjo kotrjiuovo milo za odpravljanje nesnage s poUK proti spuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo zt» umivanje in kopanje em vaukdunjo rabo služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfumivano. Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kraje. Od drugih Berber! e vih inetlletUMko • koNine-llrnili mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Bencoe-uillo za fino polt; bornbovo nulo za priščo; km bolnbo milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoča mila: It rnrijcvo Hitirekoro-iKla* nI o milo z» umi vini }<< in lotit'to. Bericerjevo milo Kit uei.no olroolovo milo proti rudečici obraza; milo za p«'««* v obrazu jako učinkujoče; tnmiliittko milo za potne no^e in proti izpadanju las; zobno milo, najboljše s edstvo za č.ščenje zob Glede vseli drugih Bergerjetili mil se najde vse potrebno v brošurici. Zahtevajte ^edno Ber^erjevn mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (3">2 — Hi) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, ti. 1'undi, J. S.olcila in l'. pl. Truko zy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. KI LEICHTLOSLICHER CACAO O-rsidnoo betonskih kanalov h portlandakega ia romancement-betona ter ii tol-čenoga betona za inesta, tovarne iu privatna hiie (tudi grobnic iz cementa) prevzema podjetništvo za betonske gradnje in tovarna za proizvode iz cementa Ferdo Hriiza in Urh Rosenberg v Pragi. Natančneja pojasnila daje (1048—!">) Ferdo Hriiza v Ljubljani Polju iim1<1 ii n m! i > sit. 1£5. i i \ I 3*^a^^^^J |J^3BJBfca1 JS^^al^ ^n^^ ^S^filCl^L s 1. novembrom pekarija na dobro oliBkovuncm kraji pođ ugodnimi pogoji. (io:>5—2) WC so iVo pri g >8| 6 I-t. 911 lic v Ljubljani, Nturl trjf *l. 19. I 4 \ Najboljše voščilo svela ! Fernolendt voščilo za čevlje. Cev kralj. ^jfflfr tl,:i- Pr'v tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i. To voščilo brez galice (vitrijola) se lopo črno Sveti Ur vzdižnjo usnje fr|»cžiao. - Povsod v zalogi. ===== (204-3) Zaradi poiiiin-janj naj ti pa/i natanko na moje ime St. Fernolendt. Za naravno usnje svetle boje (Naturleder) Izborno mazilo (creme). v I* •«■ i. — V.io mojo puške no (9) prej dobro prc.skuseno, predno so odpošljejo naročnikom. iM;j) OSF" 4'vniki se nt* snhtft-anjv in>iiljnjtt itt't'srjtlai'iut. "fiaGl St. 9G79. -sp™s ______ - _ (108d—2) spis. Za Kranjsko Be razpišejo sedeče službe okrožnih zdravnikov in sicer: a) k letno plačo SOO glMi-iiMl4o i o /. im-n«> «lol»o ISO I 93: za popoln ' obleko samo gld. 4""25 za sukno iz lodna samo „ 3*25 za zimsko Miknjo MUO , 4'8f) za salonsko obleko sauio „ 7-H0 za mončikov samo ... „ A"2l> moderno in dobro blago, tndi najfinejšo kakovosti, specijalitete suknenoga blaga za strti p»co, lodna za lovco, trieota in nuk-nenega blaga za dumsko obleko ceneje nego kjerkoli. Pošilja se proti povzetju ali pa čo so poprej polije denar. .1 u m*! \o: Povračilo kupnino, čo komu kaj no hi ugajalo. Vzorci: (9:0--6) Zastonj in poštnino prosto. D. Wassertrilling Irgiiver n snkiioni Boskowitz blizu Brna. lito«1 p ii/nun le. L Luser-jev obliž za turiste. Dobiva se v lekar nah. 0 <>•><«»■« in hilro upli- y^^ ^//'^ a žuljem na pod- >\ ^ platb, petah in SJ§> Š?'/ V",iko drugim trdiuo >^§J^ priznalmh W ^ *r pintrn jo na ogled v l. Schwenk-a lekarna (40-39, Meldlin^-DunaJ. Pristen samo, če imata navod iu obliz varat ono znamko iti podpis, ki jo tu zraven; torej naj ao pazi prsskam kože glavni razpnšiljalnici: tf^r in zavrne vao manj1 vredne ponaredbo Pristen v l.jiih! (aul : Žž. Jot. Mayr, J. Swoboda, L'. AHB pl.Trnkoc/.v.(1.Pic>'oli,L (irečel; v ltutlolf oveni BW S. pl. Sladovi«, F. ilaika; f^J * 14um. ik u I Močnik; v Olovci A. Bgvar, W. Tburmwatd, J. Bimba« clier; v Ilrezitli A. Aicb-inger; v Trnu (na Koroškem) C Menner; v lt«-ljoku P. Scholz, Dr. E. Kninpl'; v liorlcl G. H. Pontoni; v Wo1Ih» Ihtkii A. lluth ; v Krnili I K Savnik; v llasd-Koiil C. E. Andrien; v lilriji Josip VVarto; v ltttdovliicl A. lioblok; v Celjt K. Gola. S Haute nouveaute cheviot, Uaute nouveaute cheviot, Haute nouveaute cheviot, Cheviot carreaux Angleški cheviot mele, Crepe-cheviot, Damsko sukno, Drap brode, Drap uni, Carre en noppc, Hante nouveaute cheviot, Haute nouveaute cheviot, Grodašana tkanina nouveaute, Oređaiana tkanina haute nouv., Gredašana tkanina dessine nouv., Nouveaute gredašana tkanina, Speciallte exolusive, Cista volna, 120 cm Široka, meter po gld.l'SS 120 120 120 120 120 110 9f> 96 110 120 iyo 120 120 120 100 120 1-75 „ o 1*95 >» >» „ n 1*90 „ >i 1-45 » „ t-15 „ lio „ » 170 .. „ a-40 3.10 1- 85 2- 00 3- 1- 30 2- 90 it p >» n U II 11 1» Cista volna, 120 cm široka, meter po gld. 3*75 Col ore angdais, Petit carreaox ang-lais, „ „ 120 Drap des dames eacoluslve, „ 95 „ „ Angleška flanela, „ „ 116 „ „ Foule nouveaute, „ ,, 120 „ „ Foule, i, 90 „ Kasan, gladek, „ „ 90 „ „ Angleški modni cheviot......100 „ „ Diagonal sukno..........120 ,, ,, Damsko sukno..........1-0 ,, „ Cheviot mele...........120 „ „ Cheviot g-ulpure..........90 „ ,, Deml drap............90 „ „ Cheviot nouveaute... 85 em Širok, meter po 48 kr, Najboljše vrste bariun za obleke z vlekom BO cm Širok, m po gld. 2.30 Destiliran Hipni bariun 51 „ „ „ „ „ 1-30 Svilnat pili..........45 cm Širok, meter po gld. 1*20 in 1*50 210 ,. » i-as „ „ „ 1-70 ti »i »i 1*35 »i >• —*70 » ii „ —*«9 it ti o 1*1** 11 II 11 1" it u »i —"92 „ „ „ —SO it it o —*39 ti ti n —"38 t. d. i. t. d. i. t. d. Velika zaloga najnovejšega, dražestno desinovanega barhanta in flanelnega cottona v brezštevilnih barvnih nuansah. Velika izbera svilnega blaga! V provincijo pošiljajo se vzorci in ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. ar Dunaj, VI., IMariahilferstrasse št. 83 [f-**~ podzemlje, pritličje, mesesefiviiii. lil prvo uad^tropje. "SBO Zjed. držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku. Ustanovljeno lota 1859. — Koncesiji »no vano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. na Dunaji, „Stock im Eisenplatz", v svoji palači. ,,EQUITABLE" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje. Računski sklep leta 1893: I. Dohodki........gld. 105,056.513 87 Izdatki........ „ 63,388.74701 Prebitek ................gld. 41,667.766 86 II. Premoženje......gld. 422,640.992 23 Obveze......... „ 341,724.112 42 Zaklad dobičkov.............„ 80.916 875 81 Novih zavarovanj sklenjenih leta 1893.....„ 513,200.567-— Zavarovanega kapitala koncem leta 1893. . . . gld. 2 331,331.142 — BJsfJ"~ AvHtrljaklu« lavurovsncrui poneliim Kjarnnelja |o velik« drustveua palac«« „Sli.fk lm F.lNen«', vre«! uit £,;tOO.ooo-—. Vspohi dvajsetletnih, leta 1894. plačilnih tontin*) (polic z 201etnim nabiranjem dobička) društva „EQTJITABIiE". Aj Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela 1. Starost 80 B5 40 45 60 gld. jirem ij 454 — 527 60 f»2<> — 75940 !"4,:\ dO gld. Vrotlnott polico ▼ gotovini en;.— 763 — 951 — 1227 — Volica oproiicna premij in pla-čiln« ca ulućftj smrti gld. 1100 — . 1180 — p 12H0--r. 1450 — 1701 — Tabela II. gld. 1780--181KV-1K0--1970--2180-— li) Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. ."10 gld. 60720 gld. 832-— 35 „ 681-60 „ 950 — 40 „ 77660 101)7- — 45 „ 900 60 B 1290-— 50 „ 1087 60 1567- — n n T? C) Zloženo 2<)letno zavarovanje za slučaj smrti in za uČBkanje. Tabela X. 30 gld. 970 60 gld. 1583 — gld. 3390 — 85 „ 995 80 1615 — _ 3060 — 40 „ 1086 60 „1671-— „ 2830 — 45 „ 1100 80 17C9— _ 2700 — 50 „ 1209.- „ 1954 - „ 2720.— Kakor kažejo zgoraj navedene Številko, povrnejo so po tako zvanera tentinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skoil *JO let breuplneuo luvHruiHii, po tubeli 1. vse rpluiune premij« z nekoliko obrestij, po tabeli 11. s povprečno 4" „ in po tabeli X. s povprečno 6U 0 jeduoatavnimi obrestmi. — Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do trojno vsoto vplnfunlla premij. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško In Kranjsko v Gradcu in (1062—1) glavni zastopnik za Kranjsko Alfred Ledenik v Ljubljani, Mestni trg 25. *) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenso Tonti 1. 1653. Prej Geba. Fran Čuden Pred J. Geba. ~>< urar k~ v ■ Jiibljuni. U lavni trg St. Sfc (Podružnica v Trbovljah) priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovščin svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (120-37) in vseh v to stroko spadajočih stvarij po u»|-uli|lh ouuuli. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po poŠti. Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj ln franko. Stupica Sl Mal trgovina z železnino in špecerijskim blagom <£S zaloga moke v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1 nasproti Tavčarjeve hiše, na Dunajski cesti. Priporočava posebno svojo zalogo vsake vrste pgr železnine najboljših vodnih in ročnih žag, kotlov in dtedilnih Ognjišč iz litega železa, v prvi vrsti pa bogato pozlačene nagrobne križe iti vsakovrstne peči (od 2 gld. 75 kr. naprej) iz litega železa in iz pločevine, potem lončene peči po najnovejši konstrukciji, barvane in bele, iz najboljšega materijala, kakor tudi mizarsko, kljnčarsko in kovaško orodje in sploh vse orodje za rokodelce in kmetovalce. Nadalje priporočava sveže špecerijsko blap in moko. Vne i>o iiajiiižji C30iii ! Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporočava z odličnim spoštovanjem (1033-2) tiapioa & Mal trgovca. P^^^BBHHHBmBSBBSbbi na Sv. Petra cesti št. 10 v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 10 priporoča za (1085) jesensko in zimsko sezono svojo veliko zalogo gotovih, oblek za gospode in dečke, jopic za gospe, plašče v za gospe, nepremočljive haveloke, menčikove (s pelerino in brez pelerine), dalje zimskih sukeiij, kožušne aacco, kožuhe za potovanja itd. itd. v veliki izberi. Obleke pO llieri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah najhitreje izgotovijajo. Dr. Friderika I^eiigiel-u Brezov balza Že Ham rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se na v rt a njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; aku se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako so namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, o*l|o ne *«' drugi da« ne-matu« loMklne ođ polti, Ki poNtnne vnled tega *Ih1o bela in neina. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike tor mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, ioltavost, ogerce, nosno rudočino, zajedco in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodoui vred gld. 1.50. (39—18 Dr. Friderika Len g i el a BENZOE-MILO. Nttjuulejse in najdobrodejuojie milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v ljubljeni v Ub. pl. TrnUoe*y-|a lokami in v vseli večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejema W. Ilenn, Duuuj, X. Namizni raki. Na j izborne j *e oplemenjene vrste, lovijo so vsak dan, da so vedno svoži, razpošilja pod jamstvom, «la UoMpe Ne živi, v poštnih košaricah poštnine in oolninfl prosto po poštnem povz(•!• aMrttui »I 55 333 MM * n«tanta ■a naik« )**Un m llMimd W*»J UK>« (333—15) Frnn Ivan Hwizila9 c. in kr. avstro-ogerski in kraljevsko rumunski dvorni založnik. "HIP liabi ne -I o let sem mnogih hlevih, će /.i-vi nn ne ima sliibo da se »bol|j in se pomnoži nilec-uoMt krav. i žre ali ču o prebavo« J3tj »IInm mleko Kwlzdc za živino in sicer za konje, rogato živino in ovce. Cena 1 , šivilji 70 kr., Va š * ulji 35 kr. Glavna zaloga: (213—10) Okrožna ekarna v Korneuburgu pri Dunaji, Pazi naj se na gorenje varstveno znamko in zahteva naj su izrtcno Kwizde Korneutmrški redilni prašek za živino Dobiva se pristen v vseh lekarnah in droguerijah. v -H'b ms mi %fiSSI Podi rjrr«n<>«» ZC 531 T5rry= (Viktor Itnnlli («27) II J >i iil>l|initi. Mni-ijin 1 ,1 priporoča vehko zalogo oprem za kro- ; jace in čevljarje, b«loprtenega blaga in r pcdvlek, bombaža in ovčjo volne, prej« j za vezenje, pletenje, Bivanje in kavljl- L čanje, tkanega in nogovicarskega blaga, » predpasnikov, životkov iu rokovlc, po- V zamentirskega in drobnega blaga, tra- I kov, čipk in petljanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. $ taja—ta ---sues. nmm ■■■iniaeaer Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval ,;t3) lastnega izdelka za dame, gospodo iu otroke je vedno na izhero. Vsakeršna naročila izvršujejo so točno in po nizki ceni. Vse mere au shranjujejo iu zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoulati. ffl IHIIIIIIIII J. J. NAGLAS lj ■ l; i Restavracija „Pri Zvezdi cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon In kegljiioe. Priznano izvrstno jedi in pijače in skupno obedovuige. (92) F. FeilinC, restavrater. t Uran & Večaj t A ljubljan«. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 r 4^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ j4 volku zalogo vsakovrstnih ^ 4 pečij in glinastih snovij ^ kakor tudi štedilnikov 5 ► iu vaeh v to stroko spadajočih del po k nizkih ceuah. (31)^ fT Josip Rcich <**>| Z Poljanski nasip, Ozko ulioe št. 4 £ I priporoča čast. občinstvu dobro nr. Jono m ♦ kemično spiralnico ♦ ■ v kateri se razparano in norazparane ■ J umske in ženske obleke lopo ocedtjo. £ ■j Pregrinjala vsprejmA se za pranje iu ■ I ctem v pobarvanjo. V barvanji vsprc- m t jetna se svilnato, bombažno in mešano £ S blago. Barva bo v najnovejših modah. ~ G. Tdnnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, ielezo ln kovino-ilvnloa. Isilolujo kot po«»Im<>Ht vse vrste strojev sa lesoreznloe ln žage. (21) l'rovmmo uoi« iiu].ravn (n oikrbuja pnniNt r<»J v in kotle po najboljii .eatftvi, ■lu£»jtio turbine iu miiiin koleni«. (34) rHENRIK KENDA v Ljubljani. Naj bogatejša zaloga za šivilje. (34) r Maksimilijan Patat-ova naslednika P« Jflerfalf* «fe IIoiicn v IOnblJanl, sv. Petra oesta it. 32, ah pa sv. Petra nasip it. 27 priporočata se p. n. občinstvu za ženske in moške obleki«, razparane in cele, iste se lepo oeetlljo; vzprejeinata vsakovrstna pregrinjala, svilnato robco in trakove za pranje in pobarvanje, kakor tudi svilnato, bombažno in mešano blago vseh barv. Obleka au (Isti, pere in barve hitro, dobro in po ui/.ki ceni. leta 1847. tovarna pohištva v LJubljani. Turjaški trg it. 7 in Gospodske ulioe (Knežji dvoreo). Zaloga jodiioHtavnega iu najlitiejega lesenega in oblatili jenoma pohiltva, zrcal, strngarskega in pozlatarskoga blaga, pohištveno robe, zaves, odej, preprog, za-Jc3 »tiral na valjcih, polknov (ialnzij). Otro- f1 Klualuegn karbollne)a. Maščoba 3| M konjska kopita iu usnje. J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvratna restavracija z wellko dvorano na koueerle itd. in lepim vrtoiu. (3t>) = Kegljišče je na razpolago, sns Ubod je tudi iz Poljskih ulic. # Zajamčeno pristni kranjski § liter po gld. 120 ln t m edenovec 7 liter po gld. 1.—, ki ga pripore čaj o zdrav-» niki, pri (216) I Oroslav Dolencu * trgovina z vojčanino In medom £ l.jnbljaua, ClledskliŠke nllee lO. Podobe umrlih urednikov „Slovenskega Naroda* (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan 2eleznikar) dobivajo se na 3cavrtozx-pa.plxjl tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo- tržcih. J. ELunčič priporoča p. n občinstvu svojo izdelovalnico sona-vode Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 (nPri avstrijskem cesarju") z opomnjo, da rabi vodo is mestnega vodovoda, a v svoji Alija.ll -rr Lescali rabi vodo is tekočega itndenes nad oesto proti Bledu. (M) Zunanja ■sročila izvrše ne turno. Čast mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni kovusUo obrt katero hod«-m nadaljevala, t<-r so priporočam za vsa v to stroko ■pad-tjoca dola po nizkih conah, zlasti sa nove podkove. Dobro delo in to ena postrožha. jfj Z veleapoštovMiijem (37) ?i Ivanka Toni v Vodiuntu et. 4. 554428554411 33^X $j£ššr Otvoritev prodajalnice. Usojam si najuljiulneje naznaniti, da otvorim z dnem 1. Oktobra na Glavnem trgu št. 24 trgovino z modno in pozamentirsko robo in z robo za modistinje ter s krojaškimi potrebščinami. Zveze z najimenitnejšimi tovarniškimi hišami, kakor tudi dovoljna sredstva mi omogočujejo, slavno p. n. občinstvo o vsakem času z najnovejšim blagom v najboljši kakovosti pri točni postrežbi zadovoljevati. (1078) Proseč dobrotljive podpore mojega podjetja, beležim z velespoštovanjem V Ljubljani, dne 29. septembra 1894. Novosti za jesensko in zimsko sezono jž:o«13© iia deklice bluzah za gledališče in prevezah (Scharpen) priporoča po jako nizkih cenah Anton Schuster v Ljubljani, v Špitalskih ulicah. (d)3 "G) 4^ i (1U80-9) Feliks Toman kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta št. 26 imu skladišču izdelanih piramid iz najlepšega, najtršega temnega Ml|enltt« in KrunKu ter se priporoma za izdelovanje najmanjftdi iiHKrounlli kamenov, kakur tudi najfinejših umetniško izdeUmh nagrobnih spomenikov. Prevzema vsa (994—4> stavbena in umetniška kamnoseška dela katera so kot doslej po nizki ceni najfinejše izdelujejo. V zalogi ima in prodaja marmornate p! o*če /ii pohištva iz laškega, francoskega in helgijskega marmorja, kakor tudi robne kamene in kocke iz granita za tlak trotoarjev in vhodov, katere se po najnižji ceni dobivajo v vsaki množini. v v ¥ ¥¥¥¥¥ 'W¥¥¥W¥¥¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥¥¥¥ ¥ ¥¥¥¥ L4 "^f^'V^t^ vovske Srečke a 1 gld. Glavni dobitek g«*. 60.000 9|d (1090—1) 11 srečk 10 gld .)ortM,ftta. J- O. Mayer 6 srečk 5 gld. 50 kr. I,n,,0l°a in A. Gruberi JOSIP CERNB v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2 priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tnla i:t dr. žepnih ur iz najimenitnejših tvori.ic, kakor: Longlnes ad Franclllon v Švici, Schaffhausen, G-lashutte in dr. Koledarske ure z in brez luninih spremen; Dunajske ure na nihalo, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. BJŽC Poprava izvršuje točno in po primerni ceni. (k60—2) Za vojake in dijake znižana cena! Otvoritev hotela. . — •»~ —— Hotel Lloyd v Ljubljani, na Sv. Petra cesti štev. 9 v središči mesta, blizu južnega kolodvora, poštnega in brzojavnega urada. £4 20 elegantno urejenih sod. t% Izborna, cenena restavracija. Gg. trgovskim potnikom dovoljujejo se znižane cene. Omnibusi k vsakemu vlaku. Karol Počivaunik, ko&cUcr, ft««««*«««««« V Zvezdi V Zvezdi •v liiši „X^atloe Slovenske' Bogata zaloga najfinejših kravat, zavratnikov, de, 1 srajc za gospode, nogovic, robcev, v katere se črke najhitreje zaznamujejo, po zelo nizki ceni. Izdajatelj in odgovorui urednik: Josip No lli. Lsatoma m tisk .Narodne Tibkarne".