Dopisi. Iz Slov. graške okolice. (V novi okrajni zastop) bodc volilo 5. julija t. 1. 24 velikib posestnikov 8 zastopnikov, 6. julija mesto 11 in 7. julija kmeeke občiue tudi le 11 zastopnikov. G. vitez Naredi pa Lobninger stopita kot velika obrtnika brez volitve v okrajni zastop. Imenik velikih posestnikov je neki kakor se pravi čudovitno strankarsko-nem6ursko in nepostavno sestavljen, tudi se ni, kakor do sedaj vselej, pri vseb občinab na javni ogled razpoložil, — ampak le pri c. k. okr. glavarstvu in novo čudo! Se le v nedeljo smo pri cerkvah zvedeli, da je bil že celo soboto poprej na ogled ondi izpostavljen; tudi tega si ne moremo prav raztolmačiti, zakaj da so volitve ravno zdaj razpiaane, ko saš voditelj kot deželni poslanec v Gradci biva. —Bodemo pa skusili pokazati, da smo se že zadosti navadili aložnega postopanja. Menda se bo vendar kdo najsel, ki bo zoper nepostavno sestavljeni zgoraj omenjeni imenik rekuriral. Rekurs bi moral na vsaki na6in obveljati in potem bi naa vtegnilo za zmago zadosti biti. Od sv. Jurija na južni železnici. (Kmetijske napredovalne šole) vrli 7oditelj gosp. Josip Dobnik je hotel učencem pokazati zraven grajš6akov, ki dobro na svojih posestvih gospodarijo, šc kmeta, kateri zna umno kmetovati. V ta namen je nas g. ueitelj peljal 2. maja t. 1. h kmetu, knteri je skoro iz nic v 34 letu svoje 8tarosti po dokončani vojaski službi umno kmetovalstvo pričel. Poanemal je umne kmetovalce, katere je ob priložnostib obiskoval. Sedaj je 64 let star, in glej, vsak kmet, gospod, vsako kmetijsko društvo in še celo naš presvitli cesar njegovo postopanje čislajo. Cesar so mu podelili 1. 1864 srebrni križ s krono, Stajersko kmetijsko društvo pa ga je obdarilo 8 svetinjo in pri razstavab dobil je diplome in svetiuje. Ta mnogo 6islani možjenam dobrp znani g. Miba Visjak, posestnik na Pečevji pri Štorah. Zanimalo nas je s č. možem, o kojem smo že dostikrat govoriti sliaali, enkrat osobno ob6evati. Nasa želja se je danes izpolnila. Čudili smo se njegovemu skrbno obdelovanemu posestvu, ktero kinča 6ez 1000 požlabtnjenih sadunosaib dreves razli6nega žlahtnega plemena. Opozoril nas je, kako ga mi lahko posnemamo v poljedelstvu, drevoreji, vinoreji in vrtnariji. Akoprem je bilo vreme neugodno, stopali smo za g. Visjakom iz sadunosnika v vrt, v kojem so raznovrstni sadeži, v vinograde in hrame, kjer nam je prav prijazno vse svoje ravnanje pri obdelovanji razkladal. — Mislili smo si: mož dela kakor da bi hotel večno živeti. Zamol6al nam tudi ni prihodkov. Rekel nam je, da njegova sadjereja in vrtnarija sama njemu gotovega denarja od 600—800 fl. na leto donaša. Labke mislimo zraven, da marsiktera cela ob6ina takšnih dobodkov pri sadjereji in vrtnariji ne doseže, kakor pa ta mož sam. Obdaril je nas z raznovratnim semeuom z opombo, da ga tudi mi od danes naprej naj posnemamo pri kmetijstvu! — Iz Brežic. (f dr. Ražlag — toca). V soboto dne 5. junija ob 11. uri zvečer je uinrl tukajšnji advokat, bivši deželni in državni poslanec, slovenski domoljub iu pisatelj g. dr. Jakob Radoslav Razlag. Bolehal je dolgo in budo. Pokojnik je se rodil v Radoslavcih poleg Ljutomera dne 12. jul. 1826. Študiral je v Mariboru gimnazijo, v Gradci sprva bogoslovje, a potem pravo. L. 1854 bil je promoviran za doktorja prava; od 1. 1862 naprej bil je advokat, 7 Brežicab, potem do 1. 1875 v Ljubljani in naposled zopet pri nas. Pogreb bil je sijajen v torek ob 5. uri popoldne! Naj počiva v miru! — Nedelja 6. junija bila je za naa kraj žalosten dan. Ob dveh popoldne pribrumi iz Kranjskega buda nevihta, gre kraj Save čez faro Dobovo na Hrvatsko; vsiplje se to6a debela in tako gosta, da se stareji Ijudje 7 tem okraji enake ne spominjajo ; v pol uri je bilo mesto in okolica belo kakor po zimi. Kakaen pogled, ko gremo potem v vrte in na polje! Vse pokon6ano in v tla pomandrano: zelenjad, pšenica, koruza, jecmen, rž, sploh vsa žetev. Ljudje ubožnejši, ki imajo uajete njive in jih morajo s tujo živino obdelovati, so se solzili zagledavai uničen ves up in trud svojega dela. Tudi fara Kapele je veliko trpela. Tolažba v takem obiskanji božjem naj bo nam miael: Nebeski o6e t, eno roko vzame iu z drugo zopet podeli. — Danes po noči so tatje g. dr. Srebretu iz bleva konje vkradli in odjezdili ž njimi na Hrvatsko. Iz Slatine. Število gosto7 pra7 lepo narašča. Že 7Čeraj došli gosti so ate^ilko 200 dopolnili. Od 1. 1875. še nobeno leto tako zaran ni bilo toliko gosto7 tukaj. Si pa tudi sl. 7odstvo dežel. toplic na 780 moč piizade^lje gostom tudi deže^ne dni napra^iti prijetue in koristne. Te dni se je priredila za goste, ki tobako^ega dima ne prenašajo, posebna nbralna soba". Tam najdeš nad 20 8asniko7, političnih in lepoznanskih, usta707ernih kakor tudi avtonomističnib, domačih in 7unanjih, naj^eč, seveda, nemškib in magjarskib, pa tudi laških, tiancoskib, brvaških in slo^enski nNai-od". Od konca aprila t. 1. pa izliaja tukaj tudi poaebna MRohitsch-Sauerbiunner Bade Zeitung", ki sedaj po d^akrat na teden donaša najzanimi^ae 7esti iz raznib štajerskih in hro^aškib toplic ali kopelj. Izdajatelj jej je g. A. Euitz, o ktereni je že zadnji nGosp." poročal, kako gorko se poganja za strausko železnico, ki naj biSlatino pri Poličauab z južno železnico z^ezala. Ste^ilo gosto7 bi potem gotovo se zdatno pomnožilo. rBad.-Ztg." pa tudi dokazuje, da bi na vsak način železnica morala dobio sbajati. Morebiti se že prihodnji deželni zbor 7 Gradci za njo na^duši? Več bi deželi že 7tegnila koristiti, kakor nemško gledališce, ki je tu pred par leti pogorelo, ktero pa upajo še to leto zopet ua noge spiavili. — Od novega leta poSeuai imajo tukaj tudi piosto^oljno gasilno drustvo za Slatino iu okolico. Družba šteje nad 70 udo7. Vse b^ale 7iedua je tudi tukajsnja godba, ki 7saki den zjutraj in zve5er po dva uri 7esele in resne 7se pra7 lepo svira. Mladi Haložan g. Ernešic sesta^il je iz tieb slovenskih pesnij: ,,Naprej", ,,Tain za goro"' in ,,Zvouikaije7e" prav prijetno poskočuico, pri kteri on iz7i8tno 7 rog (Fltigelborn) tiobi. Eapelniku g. Hoblu gre čast, da pri odbirauji na razne naroduosti vestno ozir jemIje. On si pa tudi 76 7sako leto najboljših 7ečjidel domačib sodelalce^ nabrati. Tako je pra7! Iz Ptuja. (Nemila smrt) pokosila je 8. jun. t. 1. ob 8. uii pred poldne^om zopet ednega 870jemu ubogemu sloTenskemu narodu 7selej z^estega sina, dr. Viktorja Skrabarja. V poklici 87ojem kot okrajni zdia^nik je predlanjske jeseni hudo razbolel, in, popied korenjak kaj krepke in 87i-8te posta^e, biral je od onih dob 7idoma bolj, tako da smo si bili prijatelji in poato^atelji njego^i 7 neprestauem stiahu, ka bo blagi, še polno štirdeset let stari mož, se od sveta moral 7 kratkeai lociti. Bister um in čili dub njego7 ga sicer ni zapustil, dokler mu ni pred 5 meaeci petletnega sineka nagla smrt zada^ila. Zadnjega časa pa so mu počele na trenutke temncti tudi duse^ne sile vsled omenjene žalostne prigodbe tcr raznih gorkib bolečin, ki njih je globoko in skrbno zakrival 7 žlabtnera srci s^ojem .... S pokojnikom pieininol je: okrajnemu zastopu ptujskemu na^duaen ud, ptujskej Sitalnici, ki mu je položila na rake7 krasen trobojni 7enec, mnogoleten in 7eren podpiratelj, siromakom radodaren podpornik, bolest- nikom izkušen pomo6nik, prijateljem Z7est prijatelj, sojenici preblag to^ars . . . Lebka mu bodi zemlja doraača ! J. Ž. Iz Kozjanskega okraja. (Sedanji okrajni zastopi naj se odpra^ijo). V torek je za8el deželni zbor 87oje delo^anje. Po navadi to zboro7anje le kratko čaaa trpi. Nobena re8 pa, razun no^e predrage šole, ne tišči kmeta hujae, kakor okrajni zastopi. Za tega 70IJ0 so mnoge občine iz našega okraja prošnje poslale za odstranitev teb najbolj dragib in najbolj nepotrebnih zastopo7. Goto70 bi rada 78aka obcina tako prošnjo podpisala, ali čas bo prekratek, zato naj bi 7saka občina po telegrafu s^oje želje in pritrjenje 0 tej reči deželnemu svojemu poslaucu naznanila, da ne bo prepozno. Ako imajo naši poslanci srce za ljudst^o, katero jih je 7 Gradec poslalo, morajo zato skrbeti, da se ta nepotrebnost odpra^i. Zdaj se bo pokazalo, kteri poslauci za Ijadski blagor skrbijo, in kteri ne, potem pa bomo tudi 7edeli o prihodnjih 7olit7ah se ra^nati. Samo toliko za danes! E. J.