dr. Matija o grin, Troje stoletij škofjeloške pasijonske procesije 31 dr. Matija o grin t roje Sto Letij Škofje Lo Ške pa Sijon Ske proce Sije Povzetek k apucinska pasijonska tradicija 17. in 18. stoletja je obsegala plejado besedil in verzij za dramsko uprizarjanje jezusovega pasijona in s tem povezano ljudsko pobožnost. Škofjeloški pasijon je žal edini ohranjeni člen tega besedilnega izro- čila. k ljub temu so se v njem in ob njem ohranili drobci, ki dokazujejo obstoj nekdanjega obširnega izročila. iz njih je moč zanesljivo izluščiti osnovno krono- loško os Škofjeloškega pasijona, ki jo nudi ta članek. č e se hočemo v našem spominjanju osrediniti predvsem na loško procesijo kot javno pobožnost in uprizoritev, se nam nudi izpričan razpon uprizorjenih loških pasijonov, od leta 1713 do prepovedi v letu 1768. Ta razpon je časovno širši, a brez dvoma vključuje tudi več avtorjev ali voditeljev procesije. č e pa se hočemo v spominjanju osrediniti predvsem na dramsko literarno umetnino patra r omualda, potem se nam nudi kot izpričan časovni razpon, v katerem jo je napisal in dopolnjeval, od 1715 do 1727. t hree centurie S of the Škofja Loka pa SSion pLay abstract The c apuchin tradition of passion plays from the seventeenth and early eighteenth centuries comprised a variety of dramatic texts and their versions for the staging of the passion of jesus and the associated public folk devotion. u nfortunately, the Škofja Loka Passion Play is the only preserved constituent of this textual tradition. n evertheless, several fragments that have been preserved within the manuscript and around it, testify to the existence of its earlier textual tradition. f rom these fragments, it is possible to reliably extract the basic chron- ological axis of the Škofja Loka Passion Play, proposed by this article. if we choose to focus primarily on the procession as a public devotion and performance, we are offered an attested range of staged passion plays in škofja l oka from 1713 until the ban in 1768. This range is wider in time, but undoubt - edly includes several authors or magistri processionis. h owever, if we prefer to focus our memory primarily on the dramatic literary work of art by f ather r omuald, then the years from 1715 to 1727 are offered to us as an attested time span in which he wrote and supplemented his literary creation. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 32 Boga Stvo izroči La in Skro Mno St izročenega ko razmišljamo o tristoletnem jubileju škofjeloške pasijonske procesije, je pametno, da si v duhu oživimo osnovna vprašanja: č esa se pravzaprav spomi- njamo? k ateri dogodki ali pojavi so tisti, ki si jih hočemo priklicati v spomin ob našem jubileju? k ateri dogodki naj bodo temelj našega jubileja? o dgovora na to vprašanje se lotimo na pravi način, če upoštevamo dvoje, kar obdaja ohranjeno besedilo Škofjeloškega pasijona. n a eni strani ga obdaja dejstvo, da je bogata množina verzij, inačic in bese- dilnih odlomkov kapucinskih pasijonov obstajala že vse 17. stoletje – začeli so nastajati že prva leta po tem, ko so kapucini leta 1606 prišli v l jubljano. metod benedik je dokazal, da so zelo zgoraj, ko je bil njihov predstojnik pater f ortunat (1608–1613), že začeli z ljubljansko spokorno procesijo na veliki petek. 1 To po- meni, da se je do začetka prirejanja pasijona v š kofji l oki nabrala malone 100 let dolga tradicija pasijonskih besedil s celo vrsto verzij, dodanih prizorov, dialogov itn. To bogato skupino rokopisov imenujemo besedilno izročilo Škofjeloškega pasijona. z notraj reda je bilo to izročilo večidel dostopno vsakemu voditelju procesije – koder so pač kapucini imeli procesijo velikega petka, npr. v r adgoni, beljaku, š kofji l oki in še kje (česar pa ne vemo povsem natančno). n a drugi strani pa Škofjeloški pasijon obdaja kruto dejstvo, ga malone »fiksi- ra« in določa, da je od vseh dramskih besedil, ki so sestavljala kapucinsko pasi- jonsko izročilo, edini preživel ujme časa in se nam ohranil. Ti dve realnosti se nam zdita protislovni; vendar je za premislek o tem, česa natanko se ob jubileju Pasijona spominjamo, pametno, da ju sprejmemo vsaj kot predpostavko. V kritični izdaji Škofjeloškega pasijona sem skušal v mejah ohranjenega gradi- va pokazati na razna znamenja ali sledi tega starega besedilnega izročila 2 in s tem dokazati, da je obstajalo več inačic, torej več verzij kapucinskih procesij za veliki petek. in ko je pater r omuald okrog leta 1715 pisal besedilo »svoje procesije«, 3 kakor se je sam izrazil, se je brez dvoma opiral nanje in iz njih zajemal, saj ba- ročna koncepcija ustvarjalnosti ni poznala moderne stvaritve kot »novosti« in »preloma« s prejšnjim, marveč je temeljila na posnemanju, variiranju ter novem oblikovanju že vnaprej danega in znanega. prav gotovo se pater r omuald te- daj, ko je imel na mizi več verzij slovenskih ali dvojezičnih pasijonov in je pisal Š k ofje lo š k e g a, ni zavedal, da bodo vsi tisti rokopisi propadli, bili zavrženi, raztre- seni ali zgoreli v pečeh, kar se je zgodilo v dobi razsvetljenega razuma proti kon- cu 18. stoletja in pozneje. n e, gotovo ni niti pomislil, kakšno uničenje bo v času razsvetljenstva, zlasti po letu 1780, zadelo mnoge samostane, baročne duhovne 1 benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 – 1999 – 2000, str. 425–426. 2 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 344–351. 3 T u sem v nekaj odstavkih uporabil in predelal odlomke besedila o grin, Troje stoletij spokornosti in poezije. dr. Matija o grin, Troje stoletij škofjeloške pasijonske procesije 33 bratovščine (kakor je bila bratovščina svetega r ešnjega Telesa, ki je uprizarjala prav njegov pasijon v škofji l oki), kako bodo razsvetljenci pasijonske pobožno- sti prepovedali, zatirali križev pot, prepovedali romanja in češčenje svetnikov, ukinjali praznike in bodo oblasti delale javno pohujšanje s smešenjem vsega, kar je bilo ljudem sveto in božje. 4 Vse to je bilo ob zori 18. stoletja še nepredstavljivo – a šele znotraj vsega tega dobi pravi pomen stavek: ni si mogel predstavljati, da bo njegovo pasijonsko dramsko besedilo edino, ki se nam bo v celoti ohranilo v prvotni podobi … skratka, ni si bilo moč niti misliti, da bo iz tako bogate- ga izročila naslednikom dejansko izročeno le eno besedilo. bogastvo izročila, skromnost izročenega: uničenje, ki ga kot izvršeno dejstvo vidimo v zgodovini pasijonskih besedil, je ena od prvin, ki je za obhajanje jubileja Škofjeloškega pasi- jona vsekakor bistvena. V tem, da se nam je eno takšno čudovito besedilo kljub vsemu ohranilo, nam je nekaj sporočeno – in tega sporočila »zgodovine« ne bi smeli preslišati. č a Sovna o S Škofje Lo Ške proce Sije k o vemo, da je obstajalo več verzij kapucinskih pasijonov v slovenščini, ohra- njena pa je le ena, nam s tem ni prav nič olajšano razumeti njeno zgodovino: nasprotno, še mnogo težje je natančneje določiti, kako in kdaj je pater r omuald napisal verzijo, ki jo danes poznamo kot Škofjeloški pasijon. n ačrtovana 300. obletnica v letu 2021 je brez dvoma imela dober namen; toda poenostavljena datacija Škofjeloškega pasijona, kot da naj bi ta nastal ali se začel z letom 1721, je neveljavna. d osedanje raziskave so segle dlje v ozadje; kakor običajno v življenju, je resnica sicer bolj kompleksna, vendar nam daje vse bolj trdno oporo. d okopati se je moč do nekaj jasnih, razločnih točk v času, ki jih je v zgodovini loškega pa- sijona moč zanesljivo določiti in razvrstiti v časovno os. 1713 je leto, kot je ugotovila monika d eželak Trojar, 5 iz katerega se nam je ohranil najstarejši dokument o uprizarjanju pasijona v škofji l oki; v omenjeni kritični izdaji ga je objavila med dokumenti o pasijonu kot List št. 1. 6 metod benedik je to uprizoritev pasijona v letu 1713 povezal s posvetitvijo kapucinske cerkve v š kofji l oki. 7 Vendar celo to, najstarejše ohranjeno pismo že omenja ute- čeno prakso priprav na procesijo kot utrjeno navado (več o tem v članku monike d eželak Trojar , tudi v tej številki). s tem je dokazano, da je v š kofji l oki že pred patrom r omualdom obstajala pasijonska tradicija. V istem pismu je ta neznani 4 primerjaj denimo podrobno dokumentiran poskus razsvetljenskih oblasti, da bi nasilno zatrli tradicionalno obliko češčenja Matere božje v Železni Kapli leta 1787, ki so se mu ljudje energič- no uprli. Kapelski pasijon, str. 424–429. 5 Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 372–375. 6 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 270–273, 300–301. 7 benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 – 1999 – 2000, str. 420. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 34 voditelj loške procesije najavil, da bo prihodnje leto (tj. 1714) nastopajoče za sodelovanje prosil naslednji ali »novi voditelj procesije«. 8 1715 je leto, v katerem je pater r omuald že napisal povabilno pismo k pasi- jonski procesiji velikega petka, v katerem izrecno vabi župnika k »svoji procesiji« (ad processionem meam). 9 s tem je dokazano, da je tedaj (morda na osnovi sta- rejših verzij) že napisal svoje besedilo pasijona. n e vemo, kakšno je natanko bilo, saj se nam ni ohranilo; gotovo pa te prve inačice ni zavrgel, marveč jo je razvijal dalje, verjetno je bila torej podobna ohranjeni inačici, le da je bila skoraj gotovo obširnejša. n ajbrž je obsegala več prizorov. 1721 je letnica, zapisana na t. i. »foliju 2«; mnogi so razumeli, da označuje čas nastanka pasijona. To je prvi popisan list v kodeksu Škofjeloškega pasijona, toda list, ki je brez dvoma eden najbolj problematičnih in zapletenih v sloven- skem zgodovinskem gradivu. o njem je bilo popisanih na desetine strani. n je- gova enostavnost je frapantno zavajajoča, saj skriva vrsto konfliktnih branj in nejasnosti (nekaj jih je skušala pojasniti kritična izdaja). Vsekakor ta list ni bil napisan sočasno z nobeno verzijo pasijona, tudi sočasno z ohranjeno ne. 1725–1727 sta leti, v času katerih (zelo verjetno pa 1727) je pater r omuald napravil lepopisni prepis svojega pasijona – ali pač tiste verzije, za katero je že- lel, naj se uprizarja tudi v prihodnje – in ta prepis se nam je ohranil! z a uvod je dodal pravila predstojnikov, po katerih naj bi priprave potekale, na koncu pa seznam rekvizitov, vse to skrbno oštevilčil in predstojnikom izročil v nevezanih snopičih (morda že povezanih, toda brez platnic, te so prišle pozneje). To je zna- meniti Škofjeloški pasijon. 1728 je leto, ko je Periocho, tj. seznam podob loške procesije, ki je potekala v tem letu, v ohranjeni rokopis že dopisala druga roka, ne več pater r omuald. l ahko sklepamo, da je torej leta 1727 pater r omuald predajal vodenje pasijona v druge roke, zato je napravil popoln rokopis, ki je preživel nesreče treh stoletij. To je vse, kar gotovega vemo. Tradicija pasijona je torej v š kofji l oki obstajala že pred patrom r omualdom; da so ga uprizarjali vsako leto, je jasno iz ohranjenih povabilnih pisem in načina, kako mimogrede je procesija omenjena kot nekaj vsakomur znanega. l eta 1715 je pater r omuald že imel svoj tekst pasijona in ga regularno uprizarjal; v letih 1725–1727 je nastal lepopisni prepis, ki se nam je ohranil do danes. k aj naj bi v tej verigi pomenila letnica 1721, ni mogoče jasno povedati. V kritični izdaji sem se nagibal k tezi, da je poprejšnja tradicija uprizarjanja leta 1721 od redovnega vodstva dobila le na novo precizirana navodila (kar se je dogajalo večkrat) o iz- 8 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 270, 300. 9 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 274–277, 302–303; Deželak Trojar, l isti ob kodeksu Ško- fjeloškega pasijona, str. 376–377. dr. Matija o grin, Troje stoletij škofjeloške pasijonske procesije 35 vedbi te spokorne pobožnosti; 10 to morda drži, toda tudi v tem primeru so nova pravila, sprejeta na kapitju 23. maja 1721, veljala šele za pasijon v letu 1722. iz leta 1721 nimamo niti enega papirčka, ki bi izpričeval, da se je tega leta loška procesija začela: niti kakšnega povabilnega pisma niti kakšnega fragmenta, predvsem pa ne ohranjenega rokopisa Škofjeloškega pasijona, še zlasti pa ne folij 2 z letnico 1721 – nič od tega ni nastalo v letu 1721. Tudi organizacijski okvir, določen 23. maja 1721, je veljal šele za pasijon leta 1722. skratka, kaj naj bi se posebnega zgodilo leta 1721, tega nam ne zna nihče povedati. k akor že vrsto let, so tudi to leto uprizorili loško procesijo velikega petka. Toda glavna, najbolj pomembna stvar je v tej kronološki osi očitna in zu- naj dvoma: iz ohranjenega rokopisa Škofjeloškega pasijona in priloženih listov je povsem jasno, da je pater r omuald svoje pasijonsko besedilo imel že leta 1715 in ga je v obliko, ki nam je izročena, lahko predeloval vse do posta leta 1727, ko je nastal ohranjeni rokopis. č a Sovna SeStav Ljenk a o b tem nedvomnem in temeljnem dejstvu pa si vendarle želimo razumeti tudi razne podrobnosti iz življenja Pasijona kot teksta in kot uprizoritve – in tu se stvari zelo zapletejo. č e smo iz zgoraj navedenih glavnih, čistih dejstev lahko sestavili trdno kronološko os, nam iz množice podrejenih podatkov uspe sesta- viti le bolj ali manj posrečeno sestavljenko – nekakšen zapleten časovni sudoku. mojstra, ki bi ga uspešno razrešil, tako da se vsi podatki pravilno sestavijo, še ne poznamo; nedvomno pa se je rešitvi moč približati. r ešitev se skriva v tem, kako brati (razumeti) in med seboj uskladiti podatke, zapisane na zgolj treh listih Škofjeloškega pasijona: na folijih 2, 3 in 4. V kritični izdaji sem to poskušal, toda 12 let pozneje na to in ono gledam drugače. k dor koli se ukvarja s Škofjeloškim pasijonom ali hoče o njem postaviti kakšne ča- sovne mejnike, kaj šele jubileje, bi se moral poglobiti in o teh temeljnih stvareh podati jasno razlago. predvsem pa bi bilo intelektualno korektno, da zgodovinar reši glavno zagonetko rokopisa: jasno naj pove, kdaj in kako naj bi, po njegovem mnenju, nastal folij 2. V kritični izdaji sem še vedno dopuščal, da je morda folij 2 vendarle nastal približno sočasno s tam navedenimi datumi v letu 1721 – zato sem tehtal ar- gumente za dve nasprotujoči si hipotezi: bodisi, da je list sočasen, bodisi da je poznejšega izvora, posterioren in kroniški. 11 d anes sem prepričan, da je folij 2 precej poznejšega nastanka in nosi kroniško besedilo. 12 10 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 346–347, 351. 11 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 345–354. 12 Misel, da bi folij 2 nastal leta 1721, se mi danes zdi nesmiselna. Če vemo, da je ohranjeni r o- pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 36 Folij 2 v Škofjeloškem pasijonu. Arhiv Kapucinskega samostana Škofja Loka. Vir: eZISS, Škofjeloški pasijon, 2009, ZRC SAZU. dr. Matija o grin, Troje stoletij škofjeloške pasijonske procesije 37 V besedilu folija 2 so zgodovinarji doslej videli mnogo preveč, premalo pa so našli v drugih dokumentih in v samem rokopisu pasijona. n a foliju 2 ni niti besede, ki bi govorila o uvedbi česa novega, o kakršnem koli začenjanju; govori le o vsakoletni prošnji bratovščine (o kateri smo že ugotovili, da je opisana precej literarno), dovoljenju predstojnikov, da kapucini procesijo izvedejo ter naposled o pripravi in datumu procesije. d a bi v teh vrsticah hoteli videti začetek Škofjelo- škega pasijona, se ne zdi razumno. Takšno ali zelo podobno besedilo je bilo lah- ko v kroniki loškega kapucinskega samostana za prav vsak veliki petek zgodnjega 18. stoletja, in strinjam se, da tudi za veliki petek 1721. n aj zdaj na kratko povem svoje, nekoliko revidirano mnenje – do katerega pa so mi, kakor je to običajno v življenju, pomagali priti drugi. d a je bil folij 2 napisan ločeno od katerega koli dela pasijona, z drugo roko, na drugačnem papirju in naknadno prilepljen v rokopis Pasijona, je ugotovljeno že v kritični izdaji. Vendar pa mi je šele blanka a vguštin f lorjanovič v svoji ana- lizi, izvedeni ob restavriranju rokopisa, podala nedvomen dokaz, ki pove celo več (glej njen članek v tej številki): da je bil namreč v rokopisu Pasijona, ki je bil vezan samo enkrat (!), prvotno na mestu folija 2 neki drug naslovni list, ki je bil par sedanjega folija 7, z drugo besedo: sedanji folij 7 in prvotni naslovni list sta v prvi legi rokopisa tvorila isto polo. Tako je bil rokopis izgotovljen in vezan. n ato je v nekem trenutku nekdo začutil potrebo, da prvotni naslovni list odstrani in ga nadomesti: zato ga je odtrgal ali odrezal in v rokopis prilepil sedanji folij 2. bistvena ugotovitev blanke a vguštin f lorjanovič je, da je bil folij 2 prilepljen z drugačnim (sekundarnim), namreč škrobnim lepilom, in ne s klejem, ki je bil prvotno uporabljen ob vezavi. u poraba drugega lepila izpričuje, da je bil folij 2 dodan po vezavi rokopisa in ne ob vezavi, kakor sem prej sklepal. 13 Vezavo roko- pisa moramo postaviti v čas okrog leta 1730, najbolj zgodaj pa v leto 1728, ko je bila dopisana Periocha za to leto. papir folija 2 vsebuje vodni znak an papirničarja a ntona n ikla (n iggel) iz Žužemberka. 14 Takšen vodni znak je po navedbah jožeta šorna izpričan v letih okrog 1730 in pozneje, lahko tudi okrog 1740. specialist za zgodovino papirja d arko c afuta ima v svoji zbirki dva vodna znaka s podobno stiliziranimi inicial- kami, kakor na foliju 2, datirana še nekoliko pozneje: iz let 1737 in 1743. 15 mualdov rokopis nastal v letu 1727, bi po tem sklepanju moral nekdo šest let starejši folij 2 vzeti od nekod drugod in ga prilepiti v r omualdov rokopis. To se mi danes ne zdi več smiselno. Tudi vodni znak v tem foliju ni izpričan za tako zgodnjo dobo. 13 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 347, 351. 14 prim. vodne znake, zlasti št. 9, 11 in 15 v: Šorn, starejši mlini za papir, str. 107, 108, razlaga str. 114, 115. Žal je v foliju 2 samo t. i. protiznak, tj. papirničarjevi inicialki, glavni znak pa se je na- hajal na drugi strani pole. 15 Darko Cafuta, pismo z dne 23. 1. 2021. izsledke inž. Cafute povzamemo v tem smislu, da je pri pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 38 z daj se vrnimo k ugotovitvi blanke a vguštin, da je bil v nekem trenutku iz že zvezane pasijonske rokopisne knjige odstranjen naslovni list in namesto njega tja prilepljen sedanji folij 2. n ajprej si skušajmo predstavljati, zakaj bi neki pred- stojnik ali voditelj procesije to naredil. k ot razumna domneva se ponuja, da je hotel uvesti na začetek nekakšno kroniško besedilo, v katerem bi predvsem iz- rekel priznanje patru r omualdu, ko ga verjetno ni bilo več v loškem samostanu, morda celo ne več med živimi. d a bi se piscu zdelo potrebno vstaviti folij 2 zato, da bi omenjal glavarja in bratovščino, stvari, ki jih je vsa š kofja l oka poznala do podrobnosti, se ne zdi verjetno. smiselno pa se zdi, da je novi voditelj procesije hotel ohraniti spomin na patra r omualda. To bi lahko bil pravi smisel in razlog, zakaj je prvotni naslovni list odstranil in tja prilepil sedanji folij 2. k ot najzgodnejši termin, ko se je to lahko zgodilo, moramo videti leto 1728, ko je bila dopisana Periocha za to leto, in možno je, da bi bil rokopis tedaj takoj zvezan, novi voditelj pa bi kmalu zatem prilepil sedanji folij 2. l ahko pa je folij 2 dodal tudi precej pozneje, na primer leta 1748, ko je pater r omuald umrl dober teden po veliki noči. pri tem je hipoteza zgolj, zakaj se je to zgodilo; ni pa hipoteza, temveč dejstvo, da se je to zgodilo leta 1728 ali več let pozneje. Tu bi lahko ugovarjali, da folij 2 dvakrat meri na sočasno realnost z uporabo besede actualis, ko loškega glavarja in patra r omualda omenja kot pridigarja. Toda v novi latinščini baročne dobe je po mnenju filologov možno, 16 da se ac- tualis (delujoč, dejaven) nanaša tako na sočasnost kakor na preteklost, v kateri je bil subjekt delujoč; tem bolj, če je bilo besedilo folija 2 vsaj deloma zajeto iz kakšne samostanske kronike, ki pa je dejansko nastajala sočasno. k o pa je, na- sprotno, pater r omuald na foliju 4 v točki 7 zares hotel poudariti to, kar mu je naročil sočasni, zdajšnji provincial pater g otthard, je uporabil izraz pro tempore provincialis – ki je ta čas naš provincial. n e nazadnje naj tu omenim še nekaj, kar me je popolnoma presunilo, ko sem pred leti v a rhivu slovenije odprl rokopis patra Viktorina k ranjskega za spre- mljanje umirajočih, predstavljen v tej številki Doneskov. ko sem zagledal na- slovni list knjižice patra Viktorina, sem bil prepričan, da smo našli roko, ki je napisala folij 2 v Škofjeloškem pasijonu. Tako podobna, kar enaka se mi je zdela grafija obeh pisav, še zlasti v črkah f, p, r, t, v, tudi c , i, j, p in še v katerih. pozneje sem tehtal in tudi dvomil – toda vsaj kot hipotezo bi to možnost pustil odprto za nadaljnje raziskave. k ajti pater Viktorin je bil posvečen v duhovnika in postal datiranju listin po vodnih znakih potrebna previdnost, ker je papir lahko več let ostajal v zalogi, preden je bil porabljen za pisanje. n aš znak bi bil uporabljen okvirno lahko v obdobju okrog 1725 in 1740. 16 pismo Mateja Hriberška, 22. 1. 2021. dr. Matija o grin, Troje stoletij škofjeloške pasijonske procesije 39 pridigar leta 1740 – in v naslednjih letih bi mu lahko predstojniki naložili nalogo voditelja procesije; tako bi prav on utegnil napisati folij 2 in ga prilepiti v roko- pis. z a to nimamo nobenih dokazov, toda podobnost obeh rok je mestoma prav presenetljiva – upoštevajoč seveda, da je v tem hipotetičnem primeru roka patra Viktorina na foliju 2 mlada, v rokopisu za umirajoče pa precej starejša. Vse to napeljuje k novemu premisleku folija 2, ki mu še zdaleč nismo prišli do dna. Toda če ga opazujemo kot kroniški list, napisan z določeno časovno di- stanco, potem je lažje razumeti navidezno navzkrižje med datumi, povezanimi s patrom gvardijanom a gatangelom Tolminskim in zadolžitvijo, ki jo je patru r omualdu naložil provincial k rištof g raški. o menjeno navzkrižje nam pomaga razrešiti spodnji časovni diagram. Diagram prikazuje z navpičnima črtama obdobje, ko je pater Romuald izpričano že imel svoje pasijonsko besedilo in ga uprizoril na veliki petek 1715 ter ga nato dopolnjeval do velike noči 1727. iz te ponazoritve je naposled bolj jasno: da je bil v zgodnjih letih loškega pa- sijona pater k rištof g raški dvakrat provincial in da, ko je pater r omuald pisal svoje povabilno pismo v postu 1715, je bil provincial prav k rištof g raški – in kdo drug je patru r omualdu naložil nalogo, naj pripravi pasijon, če ne ravno on, provincial? d oba, ko je bil pater r omuald, kot omenjeno na foliju 2, redni pri- digar v l oki »pod patrom gvardijanom a gatangelom Tolminskim«, je nekoliko poznejša, začne se šele leta 1718 (in seveda je bil p. r omuald pridigar še tudi pozneje). V tem je časovno neskladje, toda navidezno. n obenega neskladja ni, če sprejmemo dejstvo, ki mora biti zdaj dovolj evidentno: da je provincial pater k ri- štof g raški patru r omualdu ukazal, naj uprizori pasijon, že vsaj leta 1715 – kar je izpričano z lastnoročnim datiranim pismom patra r omualda – zelo verjetno pa mu je to naložil v resnici že leta 1714. z akaj? z ato, ker, 1) že pismo voditelja pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 40 loške procesije iz leta 1713 govori nastopajočim, da jih bo prihodnje leto za so- delovanje prosil »novi voditelj procesije«, 17 in 2), ker se pater r omuald v svojem pismu v postu leta 1715 župniku priporoča, sklicujoč se na župnikovo »preteklo naklonjenost«. 18 sklep, da je bil pater r omuald zadolžen za pripravo pasijona že leta 1714, je razumen; toda ni nam ga treba sprejeti, ker nimamo izrecnega dokaza za to. pismo iz leta 1715 pa to njegovo zadolžitev materialno dokazuje. bistvena razlika med letnicama 1721 in 1715 je torej, da za leto 1721 ne po- znamo ničesar oprijemljivega, medtem ko imamo iz leta 1715 ohranjeno po- vabilno pismo patra r omualda, ki je 1) lastnoročno podpisano, 2) datirano, 3) v njem pater r omuald izrazi osebno avtorsko samozavedanje (župnika vabi k »moji procesiji«). Vse to troje v r omualdovem pismu je redko in dragoceno; edino, kar pismu manjka, je navedba kraja. č e želimo imeti neko temeljno zgo- dovinsko osišče r omualdovega Škofjeloškega pasijona, ga brez dvoma vsebuje ta dokument, ne glede na to, kje v štajerski kapucinski provinci je bil napisan. z ame osebno ni dvoma, da je bil napisan v š kofji l oki; toda tudi, če bi bil napisan v katerem drugem mestu, to v genezi r omualdove pasijonske dramske umetnine ne spremeni popolnoma ničesar. * * * o risana časovna os škofjeloške pasijonske procesije je brez dvoma tisti niz izpričanih procesov in dogodkov, ki tvori verodostojen predmet našega kultur- nega spomina in na njem temelječega jubileja. in ker pri oblikovanju loške pasi- jonske tradicije ne gre za nastanek v eni sami časovni točki, marveč bolj za daljši proces nastajanja in variiranja, katerega osnove so brez dvoma v 17. stoletju, več stopenj pa v zgodnjem 18. stoletju, je verjetno bolj smiselno govoriti o treh stole- tjih Škofjeloškega pasijona kot o njegovi 300-letnici. č e se hočemo v tem spominjanju osrediniti predvsem na loško procesijo kot javno pobožnost in uprizoritev, se nam nudi izpričan razpon uprizorjenih loških pasijonov od leta 1713 do prepovedi v letu 1768. Ta razpon je časovno širši, a brez dvoma vključuje tudi več avtorjev ali voditeljev procesije. č e pa se hočemo v spominjanju osrediniti predvsem na dramsko literarno umetnino patra r omualda, potem se nam nudi kot izpričan časovni razpon, v katerem jo je napisal in dopolnjeval, od 1715 do 1727. iz bogatega kapucinskega pasijonskega besedilnega izročila, ki je bilo izgu- bljeno in uničeno, se nam je torej ohranilo samo besedilo patra r omualda. V uvodnih vrsticah sem zapisal, da vsebuje to dejstvo neko zgodovinsko »sporo- čilo«, ki bi nas moralo doseči. Toda to »sporočilo« je takšno, da ga more odkriti 17 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 270, 300. 18 o če r omuald, Škofjeloški pasijon, str. 277, 303. dr. Matija o grin, Troje stoletij škofjeloške pasijonske procesije 41 le vsak človek osebno, sam zase, in odkrije ga toliko, kolikor ga tudi izpolni s svojim življenjem. »sporočilo« je zelo osebno, izvira pa iz tega, kar kapucinski viri imenujejo »skrivnosti g ospodovega trpljenja«. prav zato škofjeločani svoje postne pobožnosti tradicionalno niso imenovali pasijon, temveč procesija. bila je spokorna procesija, ki je bila hkrati estetsko lepa in duhovno presunljiva. l iteratura benedik, metod: škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 – 1999 – 2000. Liturgia Theologia prima. Zbornik ob 80-letnici profesorja Marijana Smolika. l jubljana: c eljska mohorjeva družba, Teološka fakulteta u niverze v l jubljani, z aložba d ružina, 2008, str. 415–429. d eželak Trojar, monika: l isti ob kodeksu škofjeloškega pasijona. o če r omuald: Škofjeloški pasijon. c elje, l jubljana: c eljska mohorjeva družba, zrc sazu , 2009, str. 366–386. Kapelski pasijon. Editio princeps. Znanstvenokritična izdaja (ur. e . prunč in m. o grin). c elje, l jubljana: c eljska mohorjeva družba, zrc sazu , 2016. o če r omuald: Škofjeloški pasijon. Znanstvenokritična izdaja (ur. m. o grin). c elje, l jubljana: c eljska mohorjeva družba, zrc sazu , 2009. o grin, matija: Troje stoletij spokornosti in poezije škofjeloške procesije. Zvon, XXiV/1, 2021, str. 52–54. šorn, jože: starejši mlini za papir na slovenskem. Zgodovinski časopis, Viii/1–4, 1954, str. 87–117.