125
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
Izvleček
Pandemija covida-19 je pomenila velik pretres za turizem po svetu in v Sloveniji. Priš-
lo je do močnega zmanjšanja števila turističnih potovanj in prenočitev ter preusmeri-
tve turističnih tokov. Prispevek predstavlja rezultate anketne raziskave, katere namen 
je bil poglobiti poznavanje učinkov pandemije covida-19 na turistično ravnanje slo-
venskega prebivalstva. Rezultati so pokazali, da je pandemija vplivala na manj pogosta 
in krajša turistična potovanja ter izbiro drugačnih turističnih destinacij. Pri spreje-
manju potovalnih odločitev je bila pomembna tako vloga epidemioloških omejitev in 
zaznavanja varnosti različnih oblik turističnih potovanj kot tudi običajnih dejavnikov 
turističnega odločanja.
Ključne besede: turizem, Slovenija, covid-19, turistično ravnanje, zaznavanje zdra-
vstvenega tveganja
*Oddelek za geografi jo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
e-pošta: dejan.cigale@ff .uni-lj.si;  barbara.lampic@ff .uni-lj.si
ORCID: 0000-0002-9681-1654 (D. Cigale), 0000-0002-3802-1793 (B. Lampič)
Izvirni znanstveni članek
COBISS 1.01
DOI: 10.4312/dela.58.125-149
PANDEMIJA COVIDA-19 IN NJENI 
UČINKI NA TURISTIČNO RAVNANJE 
SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA
Dejan Cigale*, Barbara Lampič*
Dela 58 - FINAL.indd   125 2. 03. 2023   10:41:12
126
Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149
THE COVID-19 PANDEMIC AND ITS EFFECTS ON THE 
TOURIST BEHAVIOR OF THE SLOVENIAN POPULATION
Abstract
The Covid-19 pandemic was a major shock to tourism around the world and in Slo-
venia. The number of tourist trips and overnight stays dropped sharply, and tourist 
flows were diverted. The paper presents the results of a survey, the aim of which was 
to deepen the knowledge about the impact of the Covid-19 pandemic on the tourist 
behavior of the Slovenian population. The results show that the pandemic influenced 
less frequent and shorter tourist trips and the choice of different tourist destinations. 
Travel decisions were influenced by both the role of epidemiological restrictions and 
perceptions of the safety of various forms of tourist travel, as well as the usual factors 
of tourist decision making.
Keywords: tourism, Covid-19, tourist behaviour, perception of health risk, Slovenia
1 UVOD
Po obdobju dolgoročne globalne rasti turizma je razmah pandemije covida-19 v letu 
2020 pomenil izjemno velik pretres za turizem povsod po svetu. Zaradi številnih epi-
demioloških ukrepov in omejitev (Gössling, Scott, Hall, 2021) ter bojazni, povezanih 
s povečanimi zdravstvenimi tveganji, je prišlo do močnega zmanjšanja števila turi-
stičnih potovanj in prenočitev. To sicer ni bil prvi primer, ko so poslabšane zdravstve-
ne razmere vplivale na upad turističnega obiska (Haque, Haque, 2018; Jamal, Budke, 
2020; Mao, Ding, Lee, 2010; Novelli in sod., 2018), vendar je v primerih prejšnjih 
epidemij šlo za manjši upad, prizadeta pa so bila samo posamezna območja in ne 
svet v celoti. Tako je pandemija covida-19 predstavljala za svetovni turizem edinstven 
primer globalnega zmanjšanja turističnih tokov. 
Čeprav je občutil negativne posledice turizem po vsem svetu, so bila posamezna 
območja različno prizadeta (Elbany, Elhenawy, 2021; Navarro-Drazich, Lorenzo, 
2021; Pham in sod., 2021; Yang in sod., 2021). Še posebej je upadel obseg turistič-
nih tokov na večje razdalje (npr. Huang in sod., 2021). Nadpovprečno so posledi-
ce pandemije občutile nekatere vrste turizma, npr. mestni turizem (Marot, Stubičar, 
2022) in kulturni turizem (Flew, Kirkwood, 2021). Turistično gospodarstvo je bilo 
močno prizadeto, kar je veljalo tako za področje nastanitev kot transporta (Farmaki 
in sod., 2020; Škare, Soriano, Porada-Rochon, 2021) oziroma za celotno turistično 
nabavno verigo (González-Torres, Rodríguez-Sánchez, Pelechano-Barahona, 2021; 
Gössling, Scott, Hall, 2021; Lakshmi Singh, Jamal, Suhail Ahmad, 2021). Kot odziv na 
takšno situacijo so države sprejemale različne ukrepe, s katerimi so poskušaIe ublažiti 
Dela 58 - FINAL.indd   126 2. 03. 2023   10:41:12
127
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
negativne učinke pandemije na turistično gospodarstvo (Cvelbar, Farčnik, Ogorevc, 
2021; Okafor, Khalid, Gopalan, 2022), kljub temu pa so številna turistična podjetja 
prenehala s svojo dejavnostjo. Še zlasti so bila prizadeta manjša in srednje velika pod-
jetja (Zeilhofer, Zobavnik, 2020).
Na potovalne odločitve posameznikov (npr. potovati ali ne potovati) so vpliva-
li različni dejavniki (Villacé-Molinero in sod., 2021), med katerimi je bila zelo po-
membna zdravstvena varnost destinacije (Lu, Atadil, 2021). Zaznava zdravstvenega 
tveganja je postala ključen dejavnik turističnega povpraševanja v času pandemije in je 
močno vplivala na odločitve o potovanju in na izbor obiskanih turističnih destinacij 
(Abidin in sod., 2022; Im, Kim, Choeh, 2021; Shin in sod., 2022; Shin, Kang, 2020). 
Destinacijske preference turistov so se pomembno spremenile (Li in sod., 2021). Tako 
so, na primer, italijanski turisti zaznavali gorske destinacije kot bolj varne od obmor-
skih in mestnih ter na podlagi zaznanega tveganja tudi menjali svoje potovalne cilje 
oziroma se v precejšnji meri preusmerili od obmorskih h gorskim destinacijam (Osti, 
Nava, 2020). Turisti so se izogibali potovanjem v destinacije z več potrjenimi primeri 
covida-19 kot v njihovem izvornem območju in raje izbirali destinacije bliže domu 
(Li in sod., 2021). 
Zaznavanje zdravstvenih tveganj je (bilo) povezano z različnimi socio-demograf-
skimi in drugimi dejavniki, pri čemer je relevantno tudi dejstvo, da so bile posledi-
ce covida-19 različne pri različnih starostnih skupinah (npr. Mattiuzzi, Lippi, Henry, 
2021). Tako sta Neuburger in Egger (2021) našla pomembne razlike v povezavi s sta-
rostjo, potovalno pogostostjo in spolom (kar se je ujemalo z ugotovitvami starejših 
raziskav, npr. Lepp, Gibson, 2003). Zaznavanje tveganj, povezanih s turističnimi poto-
vanji, je naraščalo s starostjo, padalo pa s pogostostjo potovanj posameznikov. Osebe, 
ki so v preteklosti največ potovale, so bile najmanj nagnjene k izogibanju potovanjem 
zaradi pandemije covida-19 (Turnšek in sod., 2020).
Pandemija covida-19 je predstavljala hud pretres tudi za slovenski turizem. Ne-
katera dela so vplive pandemije na turizem v Sloveniji že obravnavala, pri čemer je 
bila pozornost namenjena vplivu turističnih bonov (Cvelbar, Farčnik, Ogorevc, 2021), 
posledicam za mestni turizem (Horvat, 2021; Marot, Stubičar, 2022) ali pa odzivom 
prebivalstva v najzgodnejši fazi pandemije (Turnšek in sod., 2020). 
Ta prispevek predstavlja rezultate anketne raziskave o turističnem ravnanju sloven-
skega prebivalstva v času pandemije, ki je bila izvedena ob koncu obdobja, na katero 
je pandemija pomembneje vplivala (tj. po koncu glavne poletne turistične sezone l. 
2021), zato ponuja bolj celovit vpogled v njene posledice v Sloveniji. Namen prispev-
ka je poglobiti poznavanje učinkov pandemije covida-19 na turizem v Sloveniji in 
razumevanje dejavnikov, ki so vplivali na opažene spremembe. Pri tem se navezuje 
na raziskave (npr. Im, Kim, Choeh, 2021; Neuburger, Egger, 2021; Shin in sod., 2022), 
ki so ugotavljale pomembno vlogo zaznavanja zdravstvenega tveganja ter v povezavi 
s tem tudi starosti kot dejavnikov turističnega odločanja. Prispevek se osredotoča na 
naslednja raziskovalna vprašanja:
Dela 58 - FINAL.indd   127 2. 03. 2023   10:41:12
128
Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149
•  Kako je pandemija covida-19 vplivala na turistično ravnanje prebivalcev Slove-
nije in kakšna je bila pri tem vloga različnih z njo povezanih dejavnikov?
•  V kolikšni meri je starost povezana s potovalnimi odločitvami posameznikov in 
z zaznavo zdravstvenih tveganj?
•  V čem so se med seboj razlikovali udeleženci in neudeleženci turističnih poto-
vanj glede doživljanja različnih omejitev in motenj, povezanih s pandemijo?
2 PANDEMIJA COVIDA-19 IN TURIZEM V SLOVENIJI
4. marca 2020 je bil v Sloveniji ugotovljen prvi primer okužbe, 12. marca 2020 pa 
je bila razglašena epidemija covida-19 (Odredba o razglasitvi epidemije …, 2020). S 
tem je turizem skoraj popolnoma zastal, ukrepi pa so močno omejili tudi prostočasne 
dejavnosti nasploh, saj je bilo 30. marca prepovedano gibanje izven občine stalnega 
ali začasnega prebivališča. V letu 2020 in 2021 so bili tako epidemiološki ukrepi eden 
izmed ključnih dejavnikov, ki so krojili dogajanje na področju turizma.
Na osnovi Zbirke ukrepov, ki jih za večino evropskih držav zbira Evropski center 
za preventivo in nadzor bolezni/European Centre for Disease Prevention and Control 
(European Commission, 2022), lahko nefarmacevtske ukrepe ob izbruhu pandemije 
covida-19 obravnavamo v šestih različnih kategorijah, med katerimi so na turistično 
obnašanje najbolj vplivali ukrepi, vezani na omejitve notranjih in mednarodnih poto-
vanj, ter ukrepi fizične razdalje, higienski in varnostni ukrepi.
Med ukrepi za zagotavljanje fizične razdalje, ki so bili najštevilnejši, so bili med 
bolj izpostavljenimi ukrepi (in kasneje priporočila) »ostani doma«, zapiranje javnih 
prostorov, omejitve izvajanja javnih dogodkov, prepovedi in omejitve zbiranja ter 
zaustavitev javnega prometa. Med ukrepi, vezanimi na omejitve notranjih potovanj, 
velja izpostaviti predvsem omejitve gibanja zunaj občine bivanja oziroma prepoved 
potovanja med statističnimi regijami. V to skupino sodijo še ukrep prepovedi gibanja 
izven določenega časa, zbiranje na javnih prostorih, omejitve pri potovanjih z javnim 
prevozom idr. Ukrepi, ki so vplivali na mednarodno mobilnost in potovanja, so bili 
med državami pogosto neusklajeni. Izpostaviti moramo zaprtje meja, ustavitev letal-
skega prometa, obvezne karantene, kasneje preverjanje izpolnjevanja pogojev na me-
jah, zagotavljanje ustreznih potrdil o neokuženosti in izpolnjevanju pogoja cepljenja 
idr. Na turistično obnašanje pa tudi na počutje turistov so vplivali tudi higienski in 
varstveni ukrepi. Poleg zahtev po nošenju mask so bili za izvajanje turističnih dejav-
nosti bolj zahtevni ukrepi, s katerimi se je zagotavljalo dezinficiranje javnih prostorov, 
izboljšanje kakovosti zraka v skupnih prostorih itd. (European Commission, 2022).
Na drugi strani je treba omeniti ukrepe v podporo turističnemu gospodarstvu. V 
veljavo so stopili v času delnega sproščanja epidemioloških ukrepov, njihov namen 
pa je bila pomoč podjetjem pri ponovnem zagonu dejavnosti. Pri tem kaže zlasti iz-
postaviti t. i. turistične bone, ki so jih prejeli vsi prebivalci Slovenije (mladoletni v 
Dela 58 - FINAL.indd   128 2. 03. 2023   10:41:12
129
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
vrednosti 50 evrov, odrasli pa v vrednosti 200 evrov). Uporabiti jih je bilo mogoče za 
nočitve (vključno z nočitvami z zajtrkom) v nastanitvenih obratih od 19. junija 2020 
naprej. Podoben ukrep je bil sprejet tudi za leto 2021, in sicer t. i. BON21 (v vrednosti 
50 oz. 100 evrov), katerega namen je bilo spodbujanje potrošnje v gostinstvu, turizmu, 
športu in kulturi (Finančna uprava …, 2022).
Kot posledica pandemije in epidemioloških ukrepov je leta 2020 v primerjavi z le-
tom 2019 število prihodov turistov (zaradi izrazitega zmanjšanja obiska tujih turistov) 
upadlo kar za 50,8 %, število prenočitev pa za 41,7 %. Tudi v naslednjem letu sta število 
prenočitev in prihodov ostala precej pod vrednostmi iz leta 2019 (SURS, 2022e). Upad 
je bil opazen še zlasti v okviru mestnega turizma (npr. Horvat, 2021). Tako je prišlo 
leta 2020 v mestnih občinah v Sloveniji v primerjavi z letom pred tem do upada števila 
prihodov turistov za 64,6 %, prenočitev pa za 56,4 % in tudi v letu 2021 se situacija 
ni bistveno izboljšala (SURS, 2022e). Tudi sezonska razporeditev turizma se je močno 
spremenila (SURS, 2022d) in je bila pod odločilnim vplivom epidemioloških ukrepov.
V letih pred izbruhom pandemije je bil izrazito prevladujoč turistični obisk tujih 
državljanov, domači turisti pa so leta 2019 prispevali le 27,9 % vseh prenočitev v Slo-
veniji (SURS, 2022e). V prvem letu pandemije (2020) se je ta delež povečal na 63,6 %, 
pri čemer se je število domačih prenočitev povečalo za 32,8 % (povečanje s 4.404.565 
na 5.850.018). Prenočitve slovenskih turistov so leta 2020 upadle samo v Ljubljani in 
mestnih občinah, v drugih vrstah turističnih občin pa se je število prenočitev domačih 
turistov povečalo; največ v gorskih (za 76,4 %) in ostalih občinah (za 62,3 %). V skladu s 
tem se je spremenila tudi struktura prenočitev slovenskih turistov po vrstah turističnih 
občin. Povečal se je delež prenočitev v gorskih (z 20,3 na 26,9 %) ter ostalih občinah (z 
8,3 % na 10,1 %), nekoliko pa tudi v obmorskih občinah (s 26,2 % na 27,2 %). V drugih 
vrstah turističnih občin je prišlo do upada. Precej opazno se je zmanjšal tudi delež pre-
nočitev v zdraviliških občinah, kjer je bilo leta 2019 zabeleženih 39,4 % vseh domačih 
prenočitev, leta 2020 pa je bil ta delež le še 31,2 %. V letu 2021 se je število prenočitev 
slovenskih turistov še povečalo, razporeditev po vrstah turističnih občin pa je že bila 
bolj podobna tisti pred pandemijo (SURS, 2022e). Kljub temu je bil delež prenočitev, 
ki so jih slovenski gosti opravili v »ostalih«, gorskih in obmorskih občinah, še zmeraj 
izrazito večji kot pred pandemijo, v drugih občinah pa je bil posledično manjši.
3 METODE
V okviru raziskave smo izvedli anketiranje med polnoletnimi prebivalci Slovenije, ki je 
bilo vsebinsko osredotočeno na turistično ravnanje v času epidemije (čas od 12. marca 
2020 naprej) ter dejavnike, ki so vplivali nanj. Uporabili smo kvotni vzorec prebivalstva 
Slovenije (n = 500), pri čemer je bil cilj skladnost starostne strukture vzorca s strukturo 
slovenskega prebivalstva, starega 18 let in več, saj raziskave Statističnega urada Republike 
Slovenije (SURS, 2022b) opozarjajo, da je turistično ravnanje močno povezano s starostjo. 
Dela 58 - FINAL.indd   129 2. 03. 2023   10:41:12
130
Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149
Preglednica 1: Primerjava načrtovane in dejanske starostne strukture vzorca.
Starostna skupina Predviden delež (%) Dejanski delež (%)
18–25 let 9,4 9,6
26–35 let 14,6 15,0
36–45 let 18,1 18,4
46–55 let 17,4 17,6
56–65 let 16,9 17,4
66–75 let 13,2 11,8
76 in več let 10,3 10,2
Skupaj 100,0 100,0
Naš vzorec (preglednica 1) je od želene starostne strukture nekoliko odstopal, vendar 
so bile razlike zelo majhne. Nekoliko večje odstopanje je bilo le pri starostni skupini 
66–75 let, kjer je bilo v vzorcu 11,8 % anketirancev (namesto 13,2 %). Anketiranje se 
je izvajalo v obdobju od konca avgusta do oktobra 2021. Na ta način so se odgovori 
anketirancev nanašali na vsa turistična potovanja v času pandemije v letu 2020 ter večji 
del potovanj v letu 2021, saj se je anketiranje začelo ob koncu poletne turistične sezone 
2021. Kljub temu manjši del potovanj, ki so bila izvedena v letu 2021, ni bil zajet. 
V vprašalniku smo uporabljali izraz epidemija, ki se je pogosteje kot pandemija po-
javljal v medijih, poleg tega pa so bili ukrepi, ki so vplivali na ravnanje anketirancev, 
povezani z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni ... (2020). Kljub temu v 
prispevku uporabljamo izraz pandemija, saj je bilo za turistična potovanja relevantno 
dogajanje v globalnih okvirih, poleg tega pa se je razglasitev epidemije v Sloveniji (12. 
marec 2020) skoraj povsem ujemala z razglasitvijo pandemije s strani Svetovne zdra-
vstvene organizacije (11. marec 2020).
Vprašalnik je vključeval vprašanja iz naslednjih vsebinskih sklopov:
1.  značilnosti turističnega ravnanja v času pandemije (udeležba na turističnih po-
tovanjih, skupno število prenočitev, država turističnega potovanja/turističnih 
potovanj),
2.  dejavniki, ki so vplivali na sprejete potovalne odločitve (vloga turističnih bonov, 
dejavniki izbire obiskanega turističnega kraja, vplivi s pandemijo povezanih de-
javnikov),
3.  odnos do različnih omejitev, povezanih s prostočasnimi in drugimi potovanji, ki 
so bile prisotne v času pandemije, 
4.  mnenje o zdravstveni varnosti različnih oblik turističnih potovanj oziroma tu-
rizma, 
5.  socio-demografske značilnosti anketirancev (starost, spol, izobrazba, občina bi-
vanja).
Dela 58 - FINAL.indd   130 2. 03. 2023   10:41:13
131
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
V vprašalnik so bila vključena še nekatera druga vprašanja, ki pa za vsebino tega 
prispevka niso relevantna, zato na tem mestu ne bodo predstavljena. Pri oblikovanju 
vprašalnika smo se naslonili na predhodne raziskave vplivov pandemije na ravnanje 
in namere turistov, poleg tega pa smo upoštevali tudi posebnosti, ki so bile povezane 
s situacijo v Sloveniji (npr. nacionalno specifični epidemiološki ukrepi).
Pri analizi odgovorov smo uporabili nekatere standardne statistične preizkuse in 
koeficiente (t-preizkus, hi-kvadrat preizkus, Pearsonov koeficient korelacije). Več 
vprašanj je vključevalo odgovore na petstopenjski ordinalni lestvici. Mnenja glede 
tega, ali je v tovrstnih primerih umestna uporaba parametričnih metod, se razlikujejo 
(Derrick, White, 2017). Na tem mestu smo sledili zaključkom Derricka in Whitea 
(2017), Normana (2010) ter de Winterja in Dodouja (2010), ki so menili, da je upora-
ba parametričnih metod primerna, opozarjali pa so tudi na robustnost teh metod na 
napake prve vrste in nenormalnost distribucij. S tem v zvezi kaže omeniti, da je tudi 
uporaba neparametričnih metod (Mann-Whitneyev preizkus, Spearmanov koeficient 
korelacije) privedla do enakih zaključkov, kakršni so predstavljeni v nadaljevanju.
4 REZULTATI IN RAZPRAVA
Zaradi narave vzorca (kvotni vzorec, skladen s starostno strukturo slovenskega pre-
bivalstva, starega vsaj 18 let) je bila starostna struktura vzorca skoraj povsem enaka 
kot starostna struktura slovenskega prebivalstva, do razlik z značilnostmi slovenske 
populacije pa je prišlo pri spolni in izobrazbeni strukturi. Tako je bilo 43,7 % anke-
tirancev moškega in 56,3 % ženskega spola. Le 10,1 % anketirancev je imelo osnov-
nošolsko izobrazbo, 39,2 % srednješolsko izobrazbo, 50,7 % pa višje- ali visokošolsko 
izobrazbo. Leta 2021 je bilo med slovenskim prebivalstvom, starim 20 let in več, 19 % 
prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo, 54,7 % s srednješolsko in 26,3 % z višje- ali 
visokošolsko izobrazbo (SURS, 2022c). Potemtakem je vzorec v nekoliko večji meri 
zajel žensko populacijo ter bolj izobraženo prebivalstvo. Slednje je po podatkih Sta-
tističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2022a) potovalno nekoliko bolj aktivno, 
zato je mogoče pričakovati, da se je to poznalo tudi pri odgovorih. 
4.1 Udeležba na turističnih potovanjih
Od razglasitve epidemije v Sloveniji do časa anketiranja (torej od 12. marca 2020 do 
konca avgusta 2021) je bilo na vsaj enem turističnem potovanju, tj. potovanju, na ka-
terem so vsaj enkrat prenočili, 72,2 % (tj. 361) anketirancev. K tako visoki udeležbi je 
prispevalo tudi dejstvo, da sta bili pri tem vprašanju zajeti kar dve turistični sezoni ter 
da so anketiranci nadpovprečno izobraženi.
Med anketiranci, ki niso bili na nobenem turističnem potovanju (v nadaljevanju 
neudeleženci turističnih potovanj; n = 139), slaba tretjina (31,2  %) potovanj sploh 
Dela 58 - FINAL.indd   131 2. 03. 2023   10:41:13
132
Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149
ni pogrešala, dobra petina (21,0 %) jih je zelo pogrešala, relativna večina (47,8 %) pa 
jih je pogrešala deloma (preglednica 2). Odgovori torej pričajo o tem, da dobršen del 
prebivalstva, ki v času pandemije ni potovalo, zaznava turistična potovanja kot po-
membno in zaželeno vsebino kakovostnega življenja oziroma prostega časa.
Preglednica 2: Odgovori neudeležencev turističnih potovanj.
Število Delež (%)
Ali anketiranci pogrešajo turistična potovanja (n = 138)
sploh ne 43 31,2
deloma 66 47,8
zelo 29 21,0
Predviden odhod na turistično potovanje v preostanku leta 
2021 (n = 138)
da 19 13,7
ne 97 69,8
mogoče 23 16,5
Neudeleženci turističnih potovanj so bili tudi vprašani, ali bodo šli na potovanje 
do konca leta 2021 (preglednica 2). Ker se je anketiranje izvajalo po zaključku glavne 
turistične sezone, ni presenetljivo, da kar 69,8 % teh anketirancev do konca leta ni 
nameravalo iti na turistično potovanje, samo 13,7 % pa jih je odgovorilo pritrdilno.
4.2 Ravnanje udeležencev turističnih potovanj
V splošnem anketiranci niso hodili na daljše dopuste ali na večje število zmerno dol-
gih dopustov (preglednica 3). Tako je le slaba četrtina anketiranih udeležencev tu-
rističnih potovanj (24,8  %) v času od začetka pandemije do konca glavne poletne 
turistične sezone leta 2021, torej v letu in pol oziroma v dveh glavnih turističnih sezo-
nah, na turističnih potovanjih (ali potovanju) skupaj prenočila več kot 20-krat. 46,2 % 
jih je prenočilo največ 10-krat. Pri tem jih je 17,8  % prenočilo največ štirikrat. To 
vendarle opozarja na razmeroma skromno turistično dejavnost anketirancev v času 
pandemije.
Dela 58 - FINAL.indd   132 2. 03. 2023   10:41:13
133
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
Preglednica 3: Ravnanje udeležencev turističnih potovanj.
Število Delež (%)
Skupno število prenočitev na turističnih potovanjih v vsem 
času od začetka epidemije (n = 359)
manj kot 5-krat 64 17,8
5–10-krat 102 28,4
11–20-krat 104 29,0
več kot 20-krat 89 24,8
Ciljne države turističnih potovanj* (n = 361)
Slovenija 283 78,4
Hrvaška 242 67,0
drugo 87 24,1
Vpliv turističnih bonov na odločitev o odhodu na turistično 
potovanje v času epidemije** (n = 282)
ne 46 16,3
deloma 173 61,4
zelo 63 22,3
* Odstotek udeležencev turističnih potovanj.
** Na vprašanje so odgovarjali le tisti anketiranci, ki so imeli cilj svojega turističnega 
potovanja (tudi) v Sloveniji.
Turistična potovanja so imela cilj v Sloveniji pri 78,4 % udeležencev potovanj, v 
Hrvaški 67,0 %, v drugih državah pa 24,1 %. Ti deleži se dokaj ujemajo s tistimi, ki 
jih ugotavljajo redne raziskave Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) med 
slovenskim prebivalstvom (SURS, 2022g), kar kaže na to, da gre za precej stabilne 
značilnosti turističnega ravnanja, na katere tudi pandemija ni pomembneje vplivala. 
Na pogosto stabilnost turističnega ravnanja sicer v različnih kontekstih opozarja več 
raziskav (npr. Li in sod., 2008; Sönmez, Graefe, 1998).
Na turistično ravnanje anketirancev so vplivali tudi turistični boni, njihov vpliv pa 
je bil zmeren (preglednica 3). Med tistimi anketiranci, ki so šli na vsaj eno turistično 
potovanje s prenočitvijo s ciljem v Sloveniji (n = 282), je bilo 16,31 % takšnih, pri ka-
terih turistični boni sploh niso vplivali na potovalno odločitev. Na drugi strani je bilo 
22,34 % anketirancev, pri katerih so boni na odločitev zelo vplivali. V največjem delu 
primerov (61,35 %) so boni deloma vplivali na potovalno odločitev anketirancev, ki 
so si izbrali cilj turističnega potovanja (tudi) v Sloveniji. 
Dela 58 - FINAL.indd   133 2. 03. 2023   10:41:13
134
Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149
Preglednica 4: Razlogi za izbiro obiskane turistične destinacije v času pandemije (n = 361).
Število Delež (%)
bližina 76 21,1
ugodne cene 87 24,1
privlačna in zanimiva pokrajina oziroma kraj 200 55,4
pogosto hodim na to območje (sem ga navajen, mi je všeč ...) 156 43,2
ugodne epidemiološke razmere 51 14,1
odsotnost administrativnih zahtev, povezanih z obiskom (npr. 
potrdila o cepljenju, vizumi ...)
33 9,1
drugo 37 10,2
Opomba: anketiranci so lahko izbrali do tri odgovore/navedbe. Če je bilo obiskanih 
krajev več, se je odgovor nanašal na časovno najdaljše turistično potovanje.
Anketni vprašalnik je vključeval tudi vprašanje, ki se je nanašalo na (do tri) naj-
pomembnejše razloge, zaradi katerih se je anketiranec odločil za obisk turističnega 
kraja/cilja, ki ga je obiskal v času pandemije (preglednica 4). Ker je precej anketiran-
cev v obravnavanem obdobju obiskalo več turističnih krajev, pri čemer je bil lahko 
relevanten vpliv različnih dejavnikov, se je v takšnem primeru vprašanje nanašalo na 
časovno najdaljše turistično potovanje. 
Razlogi za izbiro turističnega cilja so bili s pandemijo razmeroma šibko povezani. 
Epidemiološke razmere in administrativne zahteve so sicer res odvračale od obiska 
nekaterih potencialnih ciljev, ki so bili lahko zaznani kot manj varni, vendar je bilo še 
zmeraj mogoče izbirati med dolgo vrsto turističnih krajev, pri tem pa so pri odločanju 
med njimi bili relevantni dejavniki, ki s pandemijo niso bili (neposredno) povezani. 
Tako je največ udeležencev turističnih potovanj (55,4 %) izbralo cilj zaradi privlačne 
in zanimive pokrajine oziroma kraja. Na drugem mestu po pogostosti je bil razlog, ki 
priča o precej rutinskem ravnanju dobršnega dela anketirancev, tj. »pogosto hodim na 
to območje (sem ga navajen, mi je všeč ...)«. Zaradi očitno pozitivnih izkušenj se jih 
veliko vrača v dobro poznane kraje, kar je povezano tudi s precejšnjo bližino največ-
krat obiskanih turističnih krajev, ki so v Sloveniji in Hrvaški.
Kot razlog za izbiro destinacije so sledile ugodne cene (24,1 %) ter bližina (21,1 %). 
Oba razloga, ki sta bila povezana z zdravstveno situacijo, sta bila na zadnjih dveh 
mestih. Tako so bile ugodne epidemiološke razmere razlog za izbiro kraja za 14,1 %, 
odsotnost administrativnih zahtev, povezanih z obiskom (npr. potrdila o cepljenju, vi-
zumi ...), pa za 9,1 % udeležencev turističnih potovanj. Navedbe pri odgovorih »dru-
go« so bile vsebinsko zelo razpršene. Deloma so podrobneje pojasnjevale prejšnje na-
vedbe, le v manjšem delu primerov pa je šlo za navajanje bistveno drugačnih razlogov 
(npr. želja drugega člana/članov potovalne skupine, posedovanje nepremičnine, želja 
videti nekaj novega). Večkrat (12-krat; 3,3 % udeležencev turističnih potovanj) so bili 
Dela 58 - FINAL.indd   134 2. 03. 2023   10:41:13
135
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
posebej omenjeni turistični boni, kar kaže na to, da so nekateri anketiranci zaradi tu-
rističnega bona izbrali cilj v Sloveniji namesto cilja v drugi državi ali pa nastanitveni 
objekt, ki je sprejemal bone, namesto katerega drugega.
Preglednica 5: Vpliv epidemije covida-19 na turistično ravnanje in odločitve anketirancev.
Število Delež (%)
V kolikšni meri je epidemija covida-19 vplivala na vaše 
turistično ravnanje in odločitve? (n = 361)
sploh ni 42 11,6
malo 146 40,4
precej 130 36,0
zelo 43 11,9
Bi v primeru, če ne bi bilo epidemije, šli na turistično 
potovanje drugam?* (n = 317)
ne 69 21,8
mogoče 101 31,9
da 147 46,4
Bi v primeru, da ne bi bilo epidemije, odpotovali na turistično 
potovanje večkrat kot ste ali pa za dlje časa?* (n = 319)
ne 52 16,3
mogoče 94 29,5
da 173 54,2
* Na vprašanje so odgovarjali le tisti anketiranci, ki so odgovorili, da je epidemija 
covida-19 vplivala na njihovo turistično ravnanje (malo, precej ali zelo).
Anketirancem, ki so v času pandemije bili na vsaj enem turističnem potovanju s 
prenočitvijo, je bilo postavljeno tudi vprašanje, v kolikšni meri je pandemija covida-19 
vplivala na njihovo turistično ravnanje. Na približno polovico (47,9 %) anketirancev 
je vplivala precej ali zelo (preglednica 5), na nadaljnjih 40,4 % je vplivala malo, dobra 
desetina (11,4 %) pa je izjavila, da na njihovo turistično ravnanje sploh ni vplivala.
Med udeleženci turističnih potovanj, ki so povedali, da je pandemija vplivala na nji-
hovo turistično ravnanje malo, precej ali zelo, je bilo kar 46,4 % takšnih, ki bi v primeru, 
da ne bi bilo pandemije, šli na turistično potovanje drugam. Samo 21,8 % jih je odgovo-
rilo, da bi si tudi v drugačnih okoliščinah izbrali isti turistični cilj (iste turistične cilje).
Še več (54,2 %) je bilo anketiranih udeležencev turističnih potovanj, ki bi – v prime-
ru, da ne bi bilo pandemije – odpotovali na turistično potovanje večkrat ali pa za dlje 
časa. Na drugi strani je bil razmeroma zelo majhen (16,3 %) delež tistih, ki so odgovorili 
negativno, oziroma tistih, pri katerih pandemija ni vplivala na manjše število ali krajše 
Dela 58 - FINAL.indd   135 2. 03. 2023   10:41:13
136
Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149
trajanje turističnih potovanj. Takšen rezultat je povezan tudi z dejstvom, da precej dolga 
obdobja med pandemijo (zlasti leta 2020) turistična potovanja zaradi zaprtosti nastanit-
venih objektov in prepovedi prehajanja občinskih meja sploh niso bila izvedljiva.
4.3 Moteči dejavniki v času pandemije in zaznavanje zdravstvene varnosti
Anketirancem je bilo postavljeno tudi vprašanje, kako moteče so bile za njih različne 
omejitve na področju turizma in prostega časa, povezane z epidemiološkimi ukrepi, 
ki so bili v veljavi v posameznih obdobjih v času pandemije. Poleg tega je bila v vpra-
šalnik vključena tudi navedba, ki se je nanašala na možnost okužbe v gostinskih in 
nastanitvenih obratih. 
Nekatere omejitve, povezane s pandemijo, so anketiranci v precejšnji meri doživ-
ljali kot razmeroma malo moteče (preglednica 6). To velja zlasti za tiste omejitve, ki 
so se nanašale na dokaj redke vrste ravnanja, ki tudi v siceršnjih okoliščinah niso del 
običajnega/pogostega prostočasnega ravnanja številnih posameznikov, npr. potovanje 
z letali. Letalo je v letu 2019 predstavljalo prevozno sredstvo le na 10 % turističnih po-
tovanj slovenskih prebivalcev (SURS, 2022g). V zvezi z »oteženim ali onemogočenim 
letalskim prometom« je tako na lestvici od 1 (nemoteče) do 5 (izredno moteče) kar 
56,6 % anketirancev izbralo oceni 1 in 2. 
Po tem, kako moteča je bila določena omejitev, so zlasti izstopale »omejitve pri 
preživljanju prostega časa v naravi (npr. omejitev gibanja na občine)« (44,9 % ocen 
5, skupen delež ocen 4 in 5 je bil 60,7  %), ki so v zelo pomembni meri posegle v 
prostočasno ravnanje posameznikov in vplivale na poslabšanje kakovosti prostega 
časa. Nadpovprečno moteči omejitvi sta bili še »omejeno število različnih dogodkov 
in prireditev (zabavnih, kulturnih ...)« (57,0 % ocen 4 in 5) ter »otežene možnosti 
dopustovanja (mejne formalnosti, grožnja karantene, potreba po preverjanju zahtev 
in formalnosti, povezanih s potovanjem ...)« (53,5 % ocen 4 in 5).
Nekateri anketiranci so navajali tudi druge pojave in dejavnike, ki so jih doživljali 
kot moteče. Največ (10) jih je omenilo stalno, nepredvidljivo in hitro spreminjanje 
»pravil igre« oziroma omejitev/ukrepov (še trije so izpostavili nedorečenost/nesmi-
selnost sprejetih ukrepov ali njihovo »političnost«). Druga najbolj pogosta motnja, ki 
so jo navajali, je bilo nošenje mask (8 anketirancev), po pet pa jih je omenilo vrste na 
mejnih prehodih in neupoštevanje ukrepov oziroma neodgovorno ravnanje drugih.
Anketiranci so bili tudi naprošeni, da na lestvici od 1 (zelo nevarne) do 5 (zelo 
varne) ocenijo zdravstveno varnost različnih oblik turističnih potovanj. Kot najbolj 
varne so videli »počitnice v gorskih krajih, v gorah« (52,6 % ocen 5) ter »podeželski 
turizem« (50,1 % ocen 5). Kot razmeroma zelo varno so videli tudi »turistično poto-
vanje/dopust v Sloveniji« (41,4 % ocen 5). Počitnice ob morju so vrednotili kot bolj 
varne od počitnic v zdraviliških krajih (29,5 % : 15,9 % ocen 5). Kot najbolj nevarna so 
videli turistična potovanja v neevropske države, pri katerih je kar 60,2 % anketirancev 
izbralo oceni 1 ali 2. 
Dela 58 - FINAL.indd   136 2. 03. 2023   10:41:13
137
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
Preglednica 6. Kako moteče so bile za anketirance različne omejitve na področju turizma in 
prostega časa (% odgovorov).
1* 2 3 4 5 x̄
otežene možnosti dopustovanja (mejne 
formalnosti, grožnja karantene, potreba po 
preverjanju zahtev in formalnosti, povezanih 
s potovanjem …)
17,8 11,8 16,8 23,2 30,3 3,36
neprijeten občutek v nastanitvenih in 
gostinskih obratih zaradi možnosti okužbe
31,6 21,2 21,8 13,4 12,0 2,53
omejen, otežen obisk muzejev in podobnih 
kulturnozgodovinskih ustanov
39,0 14,5 20,9 14,3 11,4 2,45
omejeno število različnih dogodkov in 
prireditev (zabavnih, kulturnih …)
15,7 9,2 18,1 24,9 32,1 3,49
omejitve pri preživljanju prostega časa v 
naravi (npr. omejitev gibanja na občine)
16,2 7,2 15,8 15,8 44,9 3,66
otežen ali onemogočen letalski promet 45,0 11,6 14,6 9,6 19,2 2,46
* Anketiranci so ocenjevali, kako moteča je bila posamezna omejitev, na lestvici od 1 = 
nemoteče do 5 = izredno moteče.
Preglednica 7: Ocena zdravstvene varnosti različnih oblik turističnih potovanj (% odgovorov).
1* 2 3 4 5 x̄
turistično potovanje/dopust v Sloveniji 1,8 2,6 16,6 37,6 41,4 4,14
turistično potovanje/dopust na Hrvaškem 4,2 11,6 29,1 32,3 22,7 3,58
turistično potovanje v druge evropske države 7,5 12,1 44,6 25,9 9,9 3,19
turistično potovanje v neevropske države 28,7 31,5 27,9 7,1 4,8 2,28
letalski poleti 14,9 20,0 36,9 16,3 11,9 2,90
mestni turizem 4,0 14,1 38,8 26,3 16,9 3,38
počitnice ob morju 2,8 6,6 24,6 36,5 29,5 3,83
počitnice v gorskih krajih, v gorah 2,8 4,6 10,2 29,7 52,6 4,25
počitnice v zdraviliških krajih 5,8 19,7 37,6 21,1 15,9 3,21
podeželski turizem 2,8 2,8 12,4 31,9 50,1 4,24
* Anketiranci so ocenjevali stopnjo zdravstvene (ne)varnosti na lestvici od 1 do 5, kjer je 1 
= zelo nevarne, 5 = zelo varne.
Dela 58 - FINAL.indd   137 2. 03. 2023   10:41:13
138
Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149
Anketiranci so bili tudi naprošeni, da na lestvici od 1 (zelo nevarne) do 5 (zelo 
varne) ocenijo zdravstveno varnost različnih oblik turističnih potovanj. Kot najbolj 
varne so videli »počitnice v gorskih krajih, v gorah« (52,6 % ocen 5) ter »podeželski 
turizem« (50,1 % ocen 5). Kot razmeroma zelo varno so videli tudi »turistično poto-
vanje/dopust v Sloveniji« (41,4 % ocen 5). Počitnice ob morju so vrednotili kot bolj 
varne od počitnic v zdraviliških krajih (29,5 % : 15,9 % ocen 5). Kot najbolj nevarna so 
videli turistična potovanja v neevropske države, pri katerih je kar 60,2 % anketirancev 
izbralo oceni 1 ali 2. 
V splošnem so bila potemtakem kot bolj varna vrednotena turistična potovanja 
v manj oddaljene cilje. Z naraščanjem razdalje je naraščal občutek nevarnosti ozi-
roma zaznava zdravstvenih tveganj. Prostorska bližina je povezana tudi z boljšo po-
znanostjo destinacije, ki vpliva na manjšo zaznavo tveganja, povezanega z obiskano 
destinacijo (Schroeder et al., 2013). Tudi Li in sod (2021) so ugotovili, da so kitajski 
turisti v povezavi z zaznanim tveganjem v času pandemije dajali prednost bližnjim 
destinacijam.
Kot bolj varne so bile zaznane tudi tiste vrste turizma, ki so navezane na razme-
roma naravno okolje (počitnice v gorskih krajih, podeželski turizem), kar je poveza-
no z manjšo gostoto turistov in prebivalcev. Na drugi strani so bile kot bolj nevarne 
zaznane oblike turizma, povezane z večjo gnečo (mestni turizem, zdraviliški turizem). 
Takšna stališča se odražajo tudi v že predstavljenih podatkih SURS (2022e), ki govo-
rijo o upadu deleža zdraviliških in mestnih občin v strukturi prenočitev slovenskih 
turistov ter naraščanju deleža gorskih, ostalih in obmorskih občin. V skladu z vred-
notenjem podeželskega turizma kot bolj varnega je tudi dejstvo, da so bile turistične 
kmetije edina vrsta nastanitvenih obratov, ki v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 ni 
beležila upada prenočitev, ampak je njihovo število ostalo na praktično enaki ravni, 
pri številu prenočitev domačih turistov pa je prišlo celo do več kot trikratne rasti (po-
večanje števila prenočitev s 53.496 na 186.582; SURS, 2022d).
Predstavljene ugotovitve se skladajo tudi z nekaterimi tujimi raziskavami. Tako sta 
npr. Osti in Nava (2020) ugotavljala, da so – podobno kot pri nas – italijanski turisti 
ocenjevali gorske kraje kot bolj varne od obmorskih. Tudi kitajski turisti (Huang in 
sod., 2021) so dajali prednost z naravo povezanim in podeželskim destinacijam (a 
tudi kulturnim destinacijam).
4.4 Povezave med starostjo anketirancev ter njihovim potovalnim ravna-
njem in stališči
V kontekstu pandemije je bila starost pomemben dejavnik, ki je vplival na različne vi-
dike turističnega ravnanja. Z naraščanjem starosti se je povečevala neudeležba na tu-
rističnih potovanjih v času pandemije, kar sicer velja tudi za običajne razmere (SURS, 
2022b), saj se starejše starostne skupine soočajo z različnimi potovalnimi omejit-
vami in ovirami (Che, Wu, 2009; Zimmer, Brayley, Searle, 1995). V treh najmlajših 
Dela 58 - FINAL.indd   138 2. 03. 2023   10:41:13
139
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
starostnih kategorijah (18–25, 26–35 in 36–45 let) so bili deleži udeležencev turistič-
nih potovanj precej večji od 80 % (preglednica 8), v najstarejši skupini (76 in več) pa je 
bil ta delež samo 29,4 %. Več neudeležencev kot udeležencev je le v obeh najstarejših 
starostnih skupinah (66–75 let ter 76 in več; 55,9 % in 70,6 % neudeležencev). 
Preglednica 8: Udeležba na turističnih potovanjih in obiskane države po starostnih skupinah 
(% anketirancev, χ2 in p-vrednost).
Starostna  
kategorija
18–25 
let
26–35 
let
36–45 
let
46–55 
let
56–65 
let
66–75 
let
76 in 
več
Skupaj χ2 p-vred-
nost
% udeležencev 
turističnih 
potovanj*
85,4 89,3 84,8 76,1 77 44,1 29,4 72,2 93,87 0,000
Cilj turistične-
ga potovanja v 
Sloveniji**
68,3 82,1 74,4 77,6 85,1 76,9 86,7 78,4 6,19 0,402
Cilj turistične-
ga potovanja v 
Hrvaški**
78 73,1 78,2 64,2 67,2 34,6 20 67 35,41 0,000
Cilj turistične-
ga potovanja v 
drugi državi**
39 23,9 20,5 26,9 23,9 15,4 6,7 24,1 9,4 0,152
* Delež vseh anketirancev (n = 500).
** Delež udeležencev turističnih potovanj (n = 361).
Izbira turistične destinacije je bila deloma povezana s starostjo. To povezavo je mo-
goče opaziti pri tistih anketirancih, ki so obiskali Hrvaško (χ2 = 35,41, p = 0,000), ne 
pa v povezavi z obiskom Slovenije ali drugih držav. Tako je bil med udeleženci turi-
stičnih potovanj delež obiskovalcev Hrvaške v treh najmlajših starostnih skupinah 
večji od 70 %, pri obeh najstarejših starostnih skupinah pa je bil ta delež manjši od 
35 % (34,6 % in 10,0 %). lzbira Slovenije ali katere druge države ni bila povezana s 
starostjo. Razloge za takšen rezultat lahko iščemo v motivih za obisk Hrvaške, kjer so 
turistični tokovi usmerjeni predvsem na jadransko obalo, takšen tip dopusta pa je še 
zlasti privlačen za mlajše (vključno z družinami z otroki).
Tudi intenzivnost vpliva pandemije na turistično ravnanje anketirancev je pove-
zana s starostjo (χ2 = 29,38, p = 0,044), vendar je ta povezava precej kompleksna in 
nikakor ne enoznačna. Pri obeh najmlajših starostnih skupinah je zelo malo odgovo-
rov, ki bi govorili o zelo izrazitem vplivu pandemije ali pa, na drugi strani, o njegovi 
odsotnosti (preglednica 9). Odgovori so še bolj kot sicer zgoščeni v obeh kategorijah, 
ki govorita o delnem vplivu (malo, precej) pandemije na turistično ravnanje. Tako 
je kar 53,7 % anketirancev v starostni skupini 18–25 let odgovorilo, da je pandemi-
ja malo vplivala na njihovo turistično ravnanje, v starostni skupini 26–35 let pa je 
bilo kar 49,2 % odgovorov precej. Na razlike med starostnimi skupinami vplivajo tako 
Dela 58 - FINAL.indd   139 2. 03. 2023   10:41:13
140
Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149
različne potovalne navade kot razlike v zaznavi zdravstvenih tveganj, ki so bila manjša 
za mlajšo populacijo (Mattiuzzi, Lippi, Henry, 2021).
Preglednica 9: Vpliv pandemije na turistično ravnanje anketiranih udeležencev turističnih 
potovanj po starostnih skupinah; % odgovorov (n = 361).
Starostna kategorija Sploh ni Malo Precej Zelo Skupaj
18–25 let 2,4 53,7 34,1 9,8 100,0
26–35 let 6,0 35,8 49,2 9,0 100,0
36–45 let 12,8 39,7 38,5 9,0 100,0
46–55 let 13,4 38,8 35,8 11,9 100,0
56–65 let 11,9 35,8 29,9 22,4 100,0
66–75 let 26,9 46,1 23,1 3,9 100,0
76 in več let 20,0 46,7 20,0 13,3 100,0
Skupaj 11,6 40,4 36,0 11,9 100,0
Vrednotenje varnosti nekaterih oblik turizma oziroma turističnih potovanj je bilo 
deloma povezano s starostjo (preglednica 10). Tako je s starostjo naraščala ocena ne-
varnosti turističnih potovanj v druge evropske države (r = –0,18862, p = 0,000), v 
neevropske države (r = –0,32715, p = 0,000) in letalskih poletov (r = –0,26703; p = 
0,000). Potemtakem so te povezave statistično značilne pri tistih oblikah turističnih 
potovanj, ki so nasploh (v povprečju) vrednotene kot najmanj varne, pri ostalih obli-
kah potovanj pa je prevladovalo soglasje o njihovi dokajšnji varnosti.
Preglednica 10: Povezave med starostjo ter vrednotenjem zdravstvene varnosti različnih 
oblik turističnih potovanj (Pearsonov koeficient korelacije).
r p-vrednost
turistično potovanje/dopust v Sloveniji 0,063562 0,156
turistično potovanje/dopust na Hrvaškem –0,038867 0,387
turistično potovanje v druge evropske države –0,18862 0,000
turistično potovanje v neevropske države –0,32715 0,000
letalski poleti –0,26703 0,000
mestni turizem –0,076326 0,089
počitnice ob morju –0,061703 0,169
počitnice v gorskih krajih, v gorah 0,0043286 0,923
počitnice v zdraviliških krajih 0,071989 0,109
podeželski turizem 0,03279 0,465
Dela 58 - FINAL.indd   140 2. 03. 2023   10:41:13
141
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
Starost ima na turistično ravnanje potemtakem tudi v našem primeru podobne 
učinke kot so bili ugotovljeni v več drugih raziskavah covida-19 in turizma. Tako 
so npr. Shin in sod. (2022) ugotavljali, da ima starost negativen učinek na odloči-
tev za potovanje v času pandemije. Hkrati je povezana z višjim zaznavanjem tvega-
nja oziroma manjšim vrednotenjem varnosti (Neuburger, Egger, 2021). Na zaznano 
zdravstveno tveganje vpliva subjektivna zaznava dovzetnosti za bolezen in resnosti 
bolezni (Floyd, Prentice-Dunn, Rogers, 2000), oboje pa je v večji meri povezano z 
zdravstveno bolj ogroženo starejšo populacijo. 
4.5 Povezave med udeležbo na turističnih potovanjih ter vrednotenjem 
omejitev in motenj na področju turizma
Anketiranci, ki so šli oziroma niso šli na turistično potovanje v času pandemije, so se 
med sabo v pomembni meri razlikovali glede tega, kako moteče so bile zanje omejitve 
na področju turizma (preglednica 11). V splošnem so omejitve kot bolj moteče ob-
čutili udeleženci turističnih potovanj. Tako so bile »otežene možnosti dopustovanja 
(mejne formalnosti, grožnja karantene, potreba po preverjanju zahtev in formalnosti, 
povezanih s potovanjem ...)« nemoteče za kar 39,6 % neudeležencev ter le za 9,4 % 
udeležencev (udeleženci x̄ = 3,57, neudeleženci x̄ = 2,83, t = 5,13, p = 0,000). Med 
neudeleženci so tudi dolgotrajni neudeleženci, ki tudi sicer ne bi šli na turistično po-
tovanje, zato jih tovrstne omejitve niso mogle zares prizadeti.
Preglednica 11: Vrednotenje različnih omejitev v času pandemije pri udeležencih in 
neudeležencih turističnih potovanj (t-preizkus) (1 = nemoteče, 5 = izredno moteče).
Udeleženci Neudeleženci Stat. znač. 
2-smerni 
preizkus)
N x̄ SD N x̄ SD t
otežene možnosti dopustovanja 
(mejne formalnosti, grožnja karan-
tene, potreba po preverjanju zahtev 
in formalnosti, povezanih s potova-
njem ...)
360 3,57 1,3 139 2,83 1,71 5,13 0,000
neprijeten občutek v nastanitvenih 
in gostinskih obratih zaradi mož-
nosti okužbe 
361 2,38 1,25 139 2,93 1,57 –4,1 0,000
omejen, otežen obisk muzejev in 
podobnih kulturnozgodovinskih 
ustanov
359 2,5 1,39 139 2,31 1,46 1,36 0,175
omejeno število različnih dogodkov 
in prireditev (zabavnih, kulturnih …)
359 3,59 1,31 139 3,21 1,65 2,73 0,007
Dela 58 - FINAL.indd   141 2. 03. 2023   10:41:13
142
Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149
Udeleženci Neudeleženci Stat. znač. 
2-smerni 
preizkus)
N x̄ SD N x̄ SD t
omejitve pri preživljanju prostega 
časa v naravi (npr. omejitev gibanja 
na občine)
360 3,75 1,45 139 3,42 1,6 2,18 0,029
otežen ali onemogočen letalski 
promet
361 2,68 1,59 139 1,91 1,42 5,01 0,000
Pri »omejenem, oteženem obisku muzejev in podobnih kulturnozgodovinskih usta-
nov« razlike med udeleženci in neudeleženci niso bile statistično značilne (p = 0,175), 
»omejeno število različnih dogodkov in prireditev (zabavnih, kulturnih ...)« pa je bilo 
nekoliko bolj moteče za udeležence kot neudeležence (udeleženci x̄ = 3,59, neudeleženci 
x̄ = 3,21, t = 2,73, p = 0,007). Omejitve pri preživljanju prostega časa v naravi, ki so bile 
najbolj moteče za obe skupini, so bile še nekoliko bolj moteče za udeležence turističnih 
potovanj (udeleženci x̄ = 3,75, neudeleženci x̄ = 3,42, t = 2,18, p = 0,029).
Razlike med skupinama so bile tudi v zvezi z oteženim ali onemogočenim letalskim 
prometom. Za udeležence so bile te omejitve na splošno precej bolj moteče (udeleženci 
x̄ = 2,68, neudeleženci x̄ = 1,91, t = 5,01, p = 0,000). V splošnem je bil otežen ali one-
mogočen letalski promet – skupaj z omejenim obiskom muzejev in podobnih ustanov 
– sicer vrednoten kot najmanj moteč, kar pa ne velja za udeležence turističnih potovanj.
Edina motnja, povezana s pandemijo, ki so jo neudeleženci vrednotili kot bolj mo-
tečo, je bil »neprijeten občutek v nastanitvenih in gostinskih obratih zaradi možnosti 
okužbe« (udeleženci x ̄ = 2,38, neudeleženci x ̄ = 2,93, t = –4,1, p = 0,000), ki je bil zelo 
moteč le za 7,8 % udeležencev, a za kar 23,0 % neudeležencev. Ta dejavnik je verjetno 
igral vlogo tudi pri tem, da se v času pandemije niso odločili za turistično potovanje. 
Razlike med obema skupinama v doživljanju motenj so bile potemtakem precejšnje 
in povezane s precej kompleksnimi vzorci turističnega in prostočasnega ravnanja. 
Nekatere omejitve so bile moteče predvsem za udeležence potovanj, niso pa posebej 
prizadele velikega dela neudeležencev, saj so med slednjimi tudi dolgotrajni (ali celo 
stalni) neudeleženci.
5 SKLEP
Pandemija covida-19 je imela raznovrstne in intenzivne učinke na slovenski turizem. 
Močno je vplivala tudi na manjšo in spremenjeno turistično aktivnost prebivalcev 
Slovenije, kar je bilo tako posledica zunanjih (epidemiološki ukrepi, omejitve …) kot 
subjektivnih (percepcija zdravstvenih tveganj, turistične navade …) okoliščin. Kljub 
temu so bili dejavniki, povezani s pandemijo, le eni izmed tistih, ki so vplivali na po-
tovalne odločitve.
Dela 58 - FINAL.indd   142 2. 03. 2023   10:41:14
143
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
Zmanjšana turistična aktivnost je bila v precejšnji meri doživeta kot negativen po-
jav. Med anketiranci, ki niso bili na nobenem turističnem potovanju, jih je večina po-
tovanja vsaj deloma pogrešala. Na drugi strani bi bili udeleženci turističnih potovanj v 
primeru, da ne bi bilo pandemije, turistično še bolj dejavni ter bi potovali večkrat in za 
dlje časa. V skladu s tem so bile različne turistične in prostočasne omejitve ter motnje 
vrednotene kot precej moteče. Med njimi so bile najbolj moteče omejitve pri pre-
življanju prostega časa v naravi, vključno (ali predvsem) z omejitvijo gibanja na lastne 
občine. Šlo je za omejitev, ki je prizadela tako udeležence kot neudeležence turističnih 
potovanj, saj je močno okrnila splošno kakovost prostega časa. Slovensko prebivalstvo 
usmerja svoja prostočasna potovanja v veliki meri na deloma ali pretežno naravna 
območja (Cigale, 2015; Jeršič, 1998), zato so bile tovrstne omejitve nujno zaznane kot 
še posebej moteče. Poleg tega je slovensko prebivalstvo pri preživljanju prostega časa 
tudi med delovnim tednom in ob koncih tedna v veliki meri navezano na območja 
sosednih občin in regij (Cigale, 2015; Cigale, Lampič, 2019; Jeršič, 1995; 1998). Tiste 
omejitve, ki so se nanašale predvsem na dopustniška/počitniška potovanja in ki so 
bile torej za posameznike relevantne le v omejenih časovnih obdobjih, so bile zato 
nekoliko manj moteče, še zlasti če so se navezovale na vrste ravnanja, ki so za precej-
šen del posameznikov že v običajnih razmerah precej redke (npr. potovanja z letalom).
Omejitve so v splošnem kot bolj moteče občutili udeleženci turističnih potovanj, kar 
ne velja samo za omejitve, ki so se neposredno navezovale na potovalno izkušnjo (npr. 
različne administrativne ovire, s katerimi je bilo povezano potovanje), ampak tudi za 
tiste, ki so se nanašale na splošno prostočasno ravnanje (npr. omejeno število dogodkov 
in prireditev, omejitve pri preživljanju prostega časa v naravi). To kaže na večjo pros-
točasno aktivnost udeležencev turističnih potovanj oziroma manjšo prostočasno aktiv-
nost neudeležencev, ki so zaradi tega manj občutili omejitve. So pa zato doživljali kot 
bolj moteče neprijetne občutke v nastanitvenih in gostinskih obratih zaradi možnosti 
okužbe, kar je bil dodaten dejavnik njihove manjše turistične aktivnosti.
S starostjo so že v običajnih razmerah povezane precejšnje razlike v turističnem 
in splošnem prostočasnem ravnanju. V času pandemije so nanje vplivali še nekateri 
drugi dejavniki, npr. epidemiološki ukrepi in različna zdravstvena ogroženost posa-
meznih starostnih skupin. Slednja se je odražala tudi v razlikah pri ocenjevanju zdra-
vstvene varnosti raznovrstnih oblik turizma in destinacij, saj so starejši v splošnem v 
večji meri zaznavali zdravstvena tveganja, povezana s turističnimi potovanji, kar pa ni 
veljalo za tista turistična potovanja, ki so bila usmerjena v bližje in bolj domače turi-
stične cilje ali pa povezana z manjšo pričakovano gostoto turistov (dopust v Sloveniji, 
počitnice v gorskih krajih, podeželski turizem …).
Na spremenjeno turistično ravnanje prebivalcev Slovenije opozarjajo tudi podatki 
SURS. Iz njih je razvidna sprememba prostorskih preferenc slovenskega prebivalstva 
v času pandemije glede na vrste obiskanih turističnih občin (nadpovprečno povečan 
obisk v gorskih in ostalih občinah). Te spremembe so v skladu z vrednotenjem varnos-
ti različnih vrst turističnih destinacij, kakršno je pokazala naša raziskava (zaznavanje 
Dela 58 - FINAL.indd   143 2. 03. 2023   10:41:14
144
Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149
gorskih in podeželskih krajev kot bolj varnih), kar kaže na nezanemarljiv vpliv zazna-
ve zdravstvenega tveganja pri sprejemanju potovalnih odločitev.
Na ravnanje turistov so v pomembni meri vplivali tudi dejavniki, povezani z admi-
nistrativnimi omejitvami, poleg tega pa so bili relevantni tudi dejavniki, ki niso bili 
neposreden predmet obravnave tega prispevka. Med njimi kaže omeniti delovanje tu-
rističnega gospodarstva, ki se je znašlo v zelo negotovi situaciji. Nepredvidljivost glede 
prihodnjih ukrepov in stanja pandemije je krojila delovanje številnih akterjev znotraj 
turističnega gospodarstva (npr. turističnih agencij), saj je onemogočala dolgoročno 
načrtovanje, posledično pa je pomembno vplivala tudi na ravnanje turistov.
Treba je opozoriti tudi na omejitve raziskave, ki so povezane s kvotnim (neverje-
tnostnim) vzorcem ter manj ustrezno izobrazbeno sestavo anketirancev, zato je pri 
posploševanju rezultatov potrebna previdnost. Poleg tega je raziskava obravnavala 
spremembe ravnanja le na področju turizma. Širše problematike prostočasnega rav-
nanja, katerega del so tudi turistična potovanja, se je le mimogrede dotaknila. Tudi 
enodnevna ali nekajurna izletniška potovanja so lahko prispevala h bolj kakovostne-
mu prostemu času in deloma kompenzirala primanjkljaj, povezan s turističnimi poto-
vanji, vendar to velja le za tista obdobja, ko epidemiološki ukrepi niso močno okrnili 
tudi kratkotrajnih prostočasnih potovanj. Relevantno ostaja tudi vprašanje trajnosti/
začasnosti sprememb turističnega oziroma prostočasnega ravnanja, na katere je vpli-
vala pandemija. 
Zahvala
Raziskava je potekala leta 2021 v okviru programa raziskovanja Trajnostni regionalni 
razvoj Slovenije (P6–0229), ki ga sofinancira Javna agencija Republike Slovenije za raz-
iskovalno dejavnost. 
Avtorja izrekata posebno zahvalo anketarjem in vsem udeležencem anketiranja za 
dober odziv in sodelovanje.
Literatura in viri
Chen, C., Wu, C., 2009. How motivations, constraints, and demographic factors pre-
dict seniors' overseas travel propensity. Asia Pacific Management Review, 14, 3, str. 
301–312.
Cigale, D., 2015. Prostočasna potovanja in slovensko prebivalstvo. Ljubljana: Znan-
stvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Cigale, D., Lampič, B., 2019. Razvoj turistične destinacije na primeru občine Kamnik. 
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Cvelbar, L.K., Farčnik, D., Ogorevc, M., 2021. Holidays for all: Staycation vouchers du-
ring COVID-19. Annals of Tourism Research Empirical Insights, 2, 2, str. 100019. 
DOI: 10.1016/j.annale.2021.100019.
Dela 58 - FINAL.indd   144 2. 03. 2023   10:41:14
145
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
de Winter, J. C. F., Dodou, D., 2010. Five-Point Likert Items: t test versus Mann-W-
hitney-Wilcoxon. Practical Assessment, Research and Evaluation, 15, 11.
Derrick, B., White P., 2017. Comparing two samples from an individual Likert questi-
on. International Journal of Mathematics and Statistics, 18, str. 1–13.
Elbany, M., Elhenawy, Y., 2021. Analyzing the ultimate impact of COVID-19 in 
Africa. Case Studies on Transport Policy, 9, 2, str. 796–804. DOI: 10.1016/j.
cstp.2021.03.016.
European Commission, 2022. ECML COVID – Country list, 2022. URL: https://co-
vid-statistics.jrc.ec.europa.eu/RMeasures# (citirano 4. 11. 2022).
Farmaki, A., Miguel, C., Drotarova, M. H., Aleksić, A., Časni, A.Č., Efthymiadou, F., 
2020. Impacts of Covid-19 on peer-to-peer accommodation platforms: Host per-
ceptions and responses. International Journal of Hospitality Management, 91, str. 
102663. DOI: 10.1016/j.ijhm.2020.102663.
Finančna uprava Republike Slovenije, 2022. Turistični bon in BON21. URL: https://
www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/turisticni_bon_in_bon21/ (14. 11. 2022).
Flew, T., Kirkwood, K., 2021. The impact of COVID-19 on cultural tourism: art, cul-
ture and communication in four regional sites of Queensland, Australia. Media 
International Australia, 178, 1, str. 16–20. DOI: 10.1177/1329878X20952529.
Floyd, D.L., Prentice-Dunn, S., Rogers, R. W., 2000. A meta-analysis of research on 
protection motivation theory. Journal of Applied Social Psychology, 30, 2, str. 407–
429. DOI: 10.1111/j.1559-1816.2000.tb02323.x.
Gössling, S., Scott, D., Hall, C. M., 2021. Pandemics, tourism and global change: a 
rapid assessment of COVID-19. Journal of Sustainable Tourism, 29, 1, str. 1–20. 
DOI: 10.1080/09669582.2020.1758708.
Haque, T.H., Haque, M.O., 2018. The swine flu and its impacts on tourism in Brunei. 
Journal of Hospitality and Tourism Management, 36, str. 92–101. DOI: 10.1016/j.
jhtm.2016.12.003.
Horvat, U., 2021. Vpliv pandemije Covid-19 na turistični obisk v Mariboru v letu 2020 
in 2021. Revija za geografijo, 16, 1, str. 119–140.
Huang, S., Shao, Y., Zeng, Y., Liu, X., Li, Z., 2021. Impacts of COVID-19 on Chinese 
nationals’ tourism preferences. Tourism Management Perspectives, 40, str. 100895. 
DOI: 10.1016/j.tmp.2021.100895.
Im, J., Kim, J., Choeh, J.Y., 2021. COVID-19, social distancing, and risk-averse actions 
of hospitality and tourism consumers: A case of South Korea. Journal of Destinati-
on Marketing & Management, 20, str. 100566. DOI: 10.1016/j.jdmm.2021.100566.
Jamal, T., Budke, C., 2020. Tourism in a world with pandemics: local-global respon-
sibility and action. Journal of Tourism Futures, 6, 2, str. 181–188. DOI: 10.1108/
JTF-02-2020-0014.
Jeršič, M., 1995. Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane. Dela, 11, 151–168.
Jeršič, M., 1998. Bližnja rekreacija prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Inštitut za geografijo.
Dela 58 - FINAL.indd   145 2. 03. 2023   10:41:14
146
Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149
Li, X., Gong, J., Gao, B., Yuan, P., 2021. Impacts of COVID-19 on tourists’ destination 
preferences: Evidence from China. Annals of Tourism Research, 90, str. 103258. 
DOI: 10.1016/j.annals.2021.103258.
Lu, Q., Atadil, H.A., 2021. Do you dare to travel to China? An examination of China’s 
destination image amid the COVID-19. Tourism Management Perspectives, 40, 
str. 100881. DOI: 10.1016/j.tmp.2021.100881.
Mao, C.-K., Ding, C. G., Lee, H.-Y., 2010. Post-SARS tourist arrival recovery patterns: 
An analysis based on a catastrophe theory. Tourism Management, 31, 6, str. 855–
861. DOI: 10.1016/j.tourman.2009.09.003.
Marot, N., Stubičar, N., 2022. Mestni turizem v 21. stoletju. V: Marot, N., Uršič, M. 
(ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje, Ljubljana : Biotehniška 
fakulteta, str. 20–57.
Mattiuzzi, C., Lippi, G., Henry, B. M., 2021. Healthcare indicators associated with 
COVID-19 death rates in the European Union. Public Health, 193, str. 41–42. DOI: 
10.1016/j.puhe.2021.01.027.
Navarro-Drazich, D., Lorenzo, C., 2021. Sensitivity and vulnerability of international 
tourism by covid crisis: South America in context. Research in Globalization, 3, str. 
100042. DOI: 10.1016/j.resglo.2021.100042.
Neuburger, L., Egger, R., 2021. Travel risk perception and travel behaviour during the 
COVID-19 pandemic 2020: a case study of the DACH region. Current Issues in 
Tourism, 24, 7, str. 1003–1016. DOI: 10.1080/13683500.2020.1803807.
Norman, G., 2010. Likert scales, levels of measurement and the “laws” of statistics. 
Advances in Health Sciences Education, 15, 5, str. 625–632. DOI: 10.1007/s10459-
010-9222-y.
Novelli, M., Gussing Burgess, L., Jones, A., Ritchie, B.W., 2018. ‘No Ebola…still do-
omed’ – The Ebola-induced tourism crisis. Annals of Tourism Research, 70, str. 
76–87. DOI: 10.1016/j.annals.2018.03.006.
Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na ob-
močju Republike Slovenije. 2020. Uradni list RS, št. 19/20 in 68/20.
Okafor, L., Khalid, U., Gopalan, S., 2022. COVID-19 economic policy response, resi-
lience and tourism recovery. Annals of Tourism Research Empirical Insights, 3, 2, 
str. 100073. DOI: 10.1016/j.annale.2022.100073.
Osti, L., Nava, C.R., 2020. Loyal: to what extent? A shift in destination preference due 
to the COVID-19 pandemic. Annals of Tourism Research Empirical Insights, 1, 1, 
str. 100004. DOI: 10.1016/j.annale.2020.100004.
Pham, T.D., Dwyer, L., Su, J.-J., Ngo, T., 2021. COVID-19 impacts of inbound tou-
rism on Australian economy. Annals of Tourism Research, 88, str. 103179. DOI: 
10.1016/j.annals.2021.103179.
Sönmez, S.F., Graefe, A.R., 1998. Influence of terrorism risk on foreign tourism de-
cisions. Annals of Tourism Research, 25, 1, str. 112–144. DOI: 10.1016/S0160-
7383(97)00072-8.
Dela 58 - FINAL.indd   146 2. 03. 2023   10:41:14
147
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
SURS [Statistični urad Republike Slovenije], 2022a. Prebivalci Slovenije po udele-
ženosti na turističnih potovanjih in po izobrazbi (v 1000), Slovenija, letno. URL: 
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2169803S.px (27. 10. 2022).
SURS, 2022b. Prebivalci Slovenije po udeleženosti na turističnih potovanjih in po 
starosti (v 1000), Slovenija, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/
Data/-/2169802S.px (27. 10. 2022).
SURS, 2022c. Prebivalstvo, staro 15 ali več let, po izobrazbi, petletnih starostnih 
skupinah in spolu, statistične regije, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/
pxweb/sl/Data/-/05G2010S.px (26. 10. 2022). 
SURS, 2022d. Prenočitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve turistov po nastanit-
venih obratih, Slovenija, mesečno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/
Data/-/2164430S.px (26. 10. 2022).
SURS, 2022e. Prenočitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve turistov po vrstah tu-
rističnih občin, Slovenija, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/
Data/-/2164521S.px (26. 10. 2022).
SURS, 2022f. Turistična potovanja po destinaciji potovanja in po glavnem prevoznem 
sredstvu, Slovenija, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-
-/2170205S.px (26. 10. 2022).
SURS, 2022g. Turistična potovanja v tujino po najbolj obiskanih evropskih državah, 
Slovenija, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2170208S.
px (26. 10. 2022).
Škare, M., Soriano, D.R., Porada-Rochoń, M., 2021. Impact of COVID-19 on the tra-
vel and tourism industry. Technological Forecasting and Social Change, 163, str. 
120469. DOI: 10.1016/j.techfore.2020.120469.
Turnšek, M., Brumen, B., Rangus, M., Gorenak, M., Mekinc, J., Lešnik Štuhec, T., 
2020. Perceived threat of COVID-19 and future travel avoidance: Results from an 
early convenient sample in Slovenia. Academica Turistica, 13, 1, str. 3–19. DOI: 
10.26493/2335-4194.13.3-19.
Villacé-Molinero, T., Fernández-Muñoz, J.J., Orea-Giner, A., Fuentes-Moraleda, L., 
2021. Understanding the new post-COVID-19 risk scenario: Outlooks and chal-
lenges for a new era of tourism. Tourism Management, 86, str. 104324. DOI: 
10.1016/j.tourman.2021.104324.
Yang, Y., Altschuler, B., Liang, Z., Li, X. (Robert), 2021. Monitoring the global CO-
VID-19 impact on tourism: The COVID19tourism index. Annals of Tourism Re-
search, 90, str. 103120. DOI: 10.1016/j.annals.2020.103120.
Zeilhofer, N., Zobavnik, I., 2020. Turistična panoga in COVID-19. Ljubljana: Republi-
ka Slovenija, Državni zbor. URL: https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/
Zborniki_RN/2020/Turisticna_panoga_in_COVID-19.pdf (citirano 15. 12. 2022).
Zimmer, Z., Brayley, R.E., Searle, M.S., 1995. Whether to Go and Where to Go: Iden-
tification of Important Influences on Seniors’ Decisions to Travel. Journal of Travel 
Research, 33, 3, str. 3–10. DOI: 10.1177/004728759503300302.
Dela 58 - FINAL.indd   147 2. 03. 2023   10:41:14
148
Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149
THE COVID-19 PANDEMIC AND ITS EFFECTS ON THE 
TOURIST BEHAVIOR OF THE SLOVENIAN POPULATION
Summary
After a period of long-term global tourism growth, the spread of the Covid-19 pan-
demic in 2020 represented an extremely large upheaval for tourism around the world. 
Due to numerous epidemiological measures and restrictions, as well as fears related to 
increased health risks, the number of tourist trips and overnight stays plummeted. On 
March 4, 2020, the first case of infection was detected in Slovenia, and on March 12, 
2020, a Covid-19 epidemic was declared. This brought tourism to an almost complete 
halt, and the measures also severely restricted leisure activities in general, as on March 
30 movement outside the municipality of permanent residence was prohibited. In 
2020 and 2021, the epidemiological measures were one of the key factors that shaped 
the events in the field of tourism. As a result of the pandemic and epidemiological 
measures, the number of tourist arrivals in 2020 decreased by as much as 50.8% com-
pared to 2019 (due to a significant decrease in the number of foreign tourists), and 
the number of overnight stays decreased by 41.7%. In the following year, the number 
of overnight stays and arrivals also remained significantly lower than in 2019. The 
paper presents the results of the research, in the framework of which we conducted 
a survey among adult residents of Slovenia, focusing on tourist behavior during the 
pandemic and the factors that influenced it. We used a quota sample of the population 
of Slovenia (n = 500), the aim being to match the age structure of the sample with the 
structure of the Slovenian population aged 18 and over. 
The covid-19 pandemic had multiple and intense effects on Slovenian tourism. It 
also had a strong impact on the reduced and changed tourism activity of the inhabit-
ants of Slovenia, which was the result of both external (epidemiological measures, 
restrictions...) and subjective (perception of health risks, tourist habits...) circum-
stances. Nevertheless, the factors related to the pandemic were just some of the factors 
that influenced travel decisions. The decrease in tourism activities was perceived as a 
negative phenomenon to a significant extent. Of the respondents who had not taken 
a tourist trip, the majority (67.8%) had at least partially missed tourism travel. On the 
other hand, if it were not for the pandemic, participants in tourist trips would be even 
more active in tourism, traveling more frequently and for longer periods of time. Ac-
cordingly, various tourism and leisure restrictions and disturbances were perceived as 
very disruptive. Most troubling were the restrictions on spending free time in nature, 
including (or primarily) the restriction of movement to one's own municipalities. This 
restriction affected both participants and non-participants in tourist trips, as it greatly 
reduced the overall quality of leisure time. The Slovenian population spends much 
of its leisure time in partially or predominantly natural areas (Cigale, 2015; Jeršič, 
Dela 58 - FINAL.indd   148 2. 03. 2023   10:41:14
149
Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva
1998), so restrictions of this kind were inevitably perceived as particularly disruptive. 
In addition, the Slovenian population is largely connected to the areas of neighbor-
ing municipalities and regions when spending leisure time during the working week 
and on weekends (Cigale, 2015; Cigale, Lampič, 2019; Jeršič, 1995; 1998). Those re-
strictions that were mainly related to vacation/holiday trips and therefore relevant to 
individuals only during limited periods of time were therefore perceived as somewhat 
less disturbing, especially when they related to types of behavior that are quite rare 
for a significant proportion of people even under normal conditions (e.g., air travel). 
Restrictions were generally perceived as more disruptive by participants in tourist 
trips. This was true not only for constraints directly related to the travel experience 
(e.g., various administrative obstacles associated with travel), but also for those relat-
ed to general leisure activities (e.g., limited number of events, restrictions on spending 
free time in nature). This suggests greater leisure activity among participants in tour-
ist trips and less leisure activity among nonparticipants, who felt less constrained as a 
result. However, they experienced as more disturbing unpleasant feelings in accom-
modation and catering facilities due to the possibility of infection, which was an addi-
tional factor in their lower tourist activity. Even under normal conditions, significant 
differences in tourism and general leisure behavior are associated with age. During 
the pandemic, they were also influenced by some other factors, such as epidemiologi-
cal measures and different health risks of individual age groups. The latter was also re-
flected in the differences in the assessment of health safety of various forms of tourism 
and destinations, as the elderly generally perceived health risks associated with tourist 
trips more strongly, which was not the case for those tourist trips directed to closer 
and more familiar tourist destinations or associated with a lower expected density of 
tourists (holidays in Slovenia, holidays in mountain areas, rural tourism...). The data 
from the Statistical Office of the Republic of Slovenia also point to the changed tourist 
behavior of the inhabitants of Slovenia. They show a change in the spatial preferences 
of the Slovenian population during the pandemic in terms of the type of tourist mu-
nicipalities visited (above-average increase in visits to mountain and other municipali-
ties). These changes are consistent with the evaluation of the safety of different types 
of tourist destinations, as shown by our research (perception of mountain and rural 
places as safer), indicating a significant influence of the perception of health risk in 
making travel decisions. Tourist behavior was also significantly influenced by factors 
related to administrative restrictions, as well as uncertainty about future restrictions 
and the state of the pandemic. In addition, factors not directly considered in this 
study also played a role, such as the operation of the tourism industry, which found 
itself in a very uncertain situation. Uncertainty about future measures and the state of 
the pandemic shaped the operation of many actors within the tourism industry (e.g., 
travel agencies), as it made long-term planning impossible, and consequently had a 
significant impact on tourist behavior. 
Dela 58 - FINAL.indd   149 2. 03. 2023   10:41:14