časopis kolektiva industrije motornih vozil
Vse sile usmeriti v jedro težav
Uresničevanje sanacijskega programa v skrajno zapletenih razmerah splošne družbene stabilizacije je izredno zahtevna naloga. Gre za dolgotrajen proces celovite notranje preobrazbe kolektiva in ne za enkratno, časovno opredeljeno aktivnost, po kateri bi se vrnili v tirnice tiste lagodnosti, ki nas je pripeljala v današnje razmere. Zato je odločilnega pomena pravilna usmeritev naših notranjih in splošnih družbenih prizadevanj, ki se ne smejo razblinjati v nepomembnih, a pompozno napihnjenih akcijah, v senci katerih se da potuhniti in vsaj še nekaj časa živeti po starem.
Združena akcija mora zadevati v jedra problemov in jih stresati v temeljih, sicer nam bo stabilizacija izzvenela kaj klavrno. Tega si naš kolektiv in širša družba res ne more privoščiti.
Minili so časi visokih gesel in zgrešene prakse, ki je stabilizacijo spuščala na raven posamičnih akcij zbiranja odpadnega materiala in varčevanja — naj bo oproščeno primerjavi - toaletnega papirja. Takšno prakso danes grdo plačujemo, zato je ne smemo ponoviti. Ne menimo, da zbiranje odpadnega materiala ni koristno, nasprotno; vendar zaradi tega ne smemo zapirati oči pred ogromnimi strateškimi napakami, ki smo jih doslej delali in jih, resnici na ljubo, še danes. Zakaj, na primer, v naši družbi (od samoupravne delovne skupine do federacije) nismo uspeli vzpostaviti meril odgovornosti za vse dosedanje spodrsljaje? To niti ne bi bilo pomembno, če ne bi isto veljalo tudi za sedanjo ofenzivo stabilizacije. Morda bo bližnja praksa demantirala te ugotovitve, kar bi bilo res lepo in koristno.
IZKORISTITI NOTRANJE SILE
V vsej naši praksi, ne samo v IMV, smo večkrat spregledali lastne napake in bili v vrag si ga vedi čigavem interesu le preveč tolerantni do subjektivnih napak. Naši planski in sanacijski dokumenti so dobro merilo in sredstvo za odpravljanje te
lažne solidarnosti, katero moramo najostreje obsoditi. Kljub tem napakam pa ne moremo sprejeti ocene, da mi v IMV iščemo vzroke vseh naših težav samo v zunanjih, objektivnih okoliščinah. Naša prva in glavna naloga je izkoristiti vse notranje
s^e- Če tega ne bomo storili, ne smemo pričakovati sodelovanja in pomoči družbe. Ob tem pa moramo imeti možnost in pravico dvigniti prst in kritično oceniti tudi objektivne in sistemske pomanjkljivosti, ki so rakasta tvorba na telesu celotnega gospodarskega sistema. V tem primem ne gre le za IMV, Iskro ali Gorenje, pač pa za celotno družbo, zato pri radikalnem odpravljanju in spreminjanju vseh sistemskih rešitev, ki niso usklajene s težiščni-mi družbenimi interesi, ne sme biti dvomov. Žal so morala miniti leta, da smo spoznali zmote, ki so zavirale hitrejši razvoj nekaterih gospodarskih .panog in ki so prav najbolj napredne nosilce pripeljale v najtežji položaj.
V IMV smo ob različnih priložnostih opozarjali na te pojave, bili smo celo deležni razumevanja, vendar so največji pro blemi ostajali nerešeni. Za nas so razmere toliko težje, ker gre za tiste probleme, ki so bili glavni razlog izgube v preteklem letu in ki z nezmanjšano močjo slabijo učinkovitost poslovanja tudi v celotnem obdobju letos. Pri vsem tem je najbolj zaskrbljujoče to, da so ti problemi izven vpliva delovne organizacije in celotnega združenega dela. Tako kljub izrednim naporom kolektiva komaj brzdamo trend izgube.
NESKLADJA MED CENAMI
Iz množice objektivnih pa tudi	subjektivnih ne-
gativnih dejavnikov moramo izpostaviti neskladje med cenami repromateriala in končnih izdelkov. To je bil lani in je še zmeraj glavni razglog izgub. Gotovo ni finalista v kovinskopredelovalni industriji, ki ni krepko občutil tega neskladja; to je postalo še posebej izrazito
v sedanjih pogojih gospodarjenja, ko gre za drastično omejevanje uvoza. Moramo opozoriti, da tudi pravkar podpisani sporazum med finalisti in dobavitelji delov v avtomobilski industriji — katerega v IMV seveda pozdravljamo — ne bo učinkovito razrešil problemov. Sporazum je namreč le „zamrznil11 več let trajajoče absurdne odnose, ki so nas pripeljali v sedanji položaj., 2a boljše razumevanje je treba povedati, da kljub velikemu skoku cen finalnih proizvodov (osebnih avtomobilov) v novembru 1980 zaradi nenehnega porasta cen delov in repromateriala danes proizvajamo večino izdelkov z izgubo. O tem priča tudi nekaj naslednjih podatkov o rasti cen važnejših
repromaterialov in delov, katere množično uporabljamo v proizvodnji avtomobilov in prikolic (indeks-prikazuje porast cen v primerjavi za prvih devetih mesecev 1980 - 1981):
(Glej tabelo na 2. str.)
Pri vseh teh indeksih se srečujemo tudi z izsiljevanjem dodatnih podražitev v obliki umetnega zadrževanja dobav, dokler ne izpolnimo vseh dobaviteljevih zahtev. V nasprotnem primeru smo prisiljeni oskrbovati se v trgovski mreži, kjer so materiali za 10 in več odstotkov dražji.
Zaradi tega je malo možnosti, da bomo odslej s sporazumnim linearnim spreminjanjem cen finalnih izdelkov in (Nadaljevanje na 2. str.)
Obiskali so nas udeleženci 9. srečanja samoupravijaicev
9. srečanje samoupravljal-cev zletnega področja „bratstvo in enotnost11 je bilo tokrat v Novem mestu. Ob tg priložnosti je skupina delegatov obiskala tudi našo delovno organizacijo. Z zanimanjem so si ogledali proizvodni proces v tovarni avtomobilov in v tovarni prikolic.
Ogledu je sledil razgovor s predstavniki IMV, ki ga je
srečanje
samoupravljalcev novo mesto'81
vodil predsednik konference 00 sindikata Jože Turk. V. d. generalnega direktorja Marjan Simič je gostom predstavil delovno organizacijo IMV in njen proizvodni program. Vodja oddelka za varstvo pri delu Branko Košir je prisotne seznanil z organizacijo in delovanjem zdravstvene zaščite naših delavcev, kar je bila tudi osnovna tema razgovora.
Delegati so se zelo zanimali, kako pri nas rešujemo številne probleme, ki se pojavljajo tudi v njihovih delovnih organizacijah. Zanimali so se za način in uspešnost nadzorov bolezenskih izostankov, ki jih (ne samo pri nas) delavci uporabijo še za kg drugega, ne le za zd ravljenje.
Sledila so vprašanja o dodatkih za specifična delovna mesta in o tem, kako v IMV odpravljamo alkoholizem itd. Predsednik konference 00 ZK Simo Gogič je delegatom orisal naloge samoupravne delavske kontrole.
(Nadaljevanje s 1. str.)	delov ublažili (za finaliste) kata-
strofalna razmeija.
naziv	indeks
1. karoserijska jeklena pločevina	216
2. okroglo jeklo	165
3. jeklene cevi	184
4. odlitki	153
5. odkovki	164
6. kositer	189
7. aluminijeva pločevina	186
8. lesonit — melonit	230
9. topolove vezane plošče 6—10 mm	210
10. lepilo MEKOL	177
11. rezan les	184
12. jelovi hlodi	257
13. puhini	145
14. skaj	153
15. stiropor	145
16. penasti vložki	173
17. avto laki	160
18. avto plašči 155 Sx 13	221
19. vetrobransko steklo	300
20. ključavnice	140
21. električna energija	174
22. kurilno olje	195
23. mazut	176
IZVOZ POGOJEN Z UVOZOM
Proizvodni program naše delovne organizacije je močno izvozno orientiran, saj izvažamo 90 odst. proizvodnje avtomobilskih prikolic in 50 odst. proizvodnje osebnih avtomobilov in sicer na zahtevno zahodnoevropsko tržišče. Zato morajo biti naši izdelki izdelani iz kvalitetnih materialov, veliko teh ni na jugoslovanskem tržišču (karoserijska pločevina, kemikalije, tiskane vezane plošče, aluminijeva pločevina velikih formatov, specialno okovje itd.), zato smo jih prisiljeni uvažati. So tudi pomembni materiali oziroma deli (na primer hladilnik in centralna kurjava v prikolicah), kijih moramo uvažati in vgrajevati zaradi specifičnosti zahtev tujega trga in v interesu naše konkurenčnosti.
Poseben sklop tovrstnih problemov se pojavlja v kooperaciji z Renaultom, v okviru katere izvažamo tudi osebne avtomobile R 4. Naša „kartca“ mora biti povsem enakovredna francoski, zato morajo biti vsi naši deli homologirani. Čeprav domači dobavitelji le stežka sledijo tem zahtevam po kakovosti, ugotavljamo, da smo v relativno kratkem času kljub velikim težavam le dosegli raven evropske kvalitete.
PROGRAM SANACIJE NAJ BO REALEN
S sanacijskim programom in ukrepi za odpravljanje vzrokov izgube in zagotovitve uspešnega poslovanja — oba dokumenta sta deležna podpore pristojnih družbenih organov — smo opredelili potrebna sredstva za do-
končanje investicij, ki so sicer polovico nižja, kot bi bila- potrebna za investicijski program. Posebna medbančna strokovna komisija je potrdila realnost zahtevkov po sanacijskem programu, katerih izključni namen je bil aktiviranje že nabavljene opreme, oziroma izpostavljanje s sanacijskim programom definiranih proizvodnih zmogljivosti. Struktura investicije je naravnana k nadaljnjemu zmanjšanju uvoza v avtomobilski proizvodnji, tako da bi sčasoma uvoz zmanjšali kar za polovico. Žal ugotavljamo, da še ni doseženo soglasje med bankami in drugimi inštitucijami, predvidenimi za zagotavljanje potrebnih sredstev; to zaostruje pogoje uresničevanja sanacijskega programa.
IZGUBE ODKRILE VRSTO POMANJKLJIVOSTI
Analize subjektivnih vzrokov lanske izgube in slabosti v poslovanju so pokazale vrsto pomanjkljivosti in nedorečenosti znotraj kolektiva. Na podlagi teh ugotovitev smo oblikovali omenjene ukrepe za odpravljanje izgube, v katerih smo opredelili vsebino, odgovornost in roke za uresničitev nalog na vseh področjih notranje organiziranosti v proizvodno-tehno-loškem in družbenoekonomskem smislu. Ne da bi se poglabljali v ta dokument, moramo poudariti, da je v njem izpričana splošna pripravljenost kolektiva, da v kar najkrajšem času obračuna tudi z notranjimi slabostmi. Prevladuje mnenje ogromne večine, da bomo le s sočasnim razreševanjem notranjih zadev in uresničevanjem sanacijskega programa dosegli že-
ljene rezultate. Razmere so skrajno resne, zato menimo, da ne gre odlašati ne z notranjimi ukrepi kot tudi ne z zunanjimi (dogovorjenimi) aktivnostmi za reševanje sistemskih težav.
VLOGA ŠIRŠE DRUŽBE
Slednje so toliko bolj zahtevne, ker na večino njih delavci IMV nimamo možnosti vplivanja, čeprav so — naj se ne sliši subjektivistično — temeljni razlog težkega gospodarskega položaja IMV in avtomobilske industrije nasploh.
Žavedamo se, da so zahteve, kijih postavljamo pred družbo, zelo velike ter da jih bo v sedanji zaostreni ekonomski situaciji moč uresničiti le z velikimi težavami. Pričakujemo učinkovito in hitro pomoč družbenih subjektov, kerje le-ta ob maksimalnih notranjih prizadevanjih zagotovilo nadaljnjega uspešnega vključevanja IMV v domačo in mednarodno delitev dela.
Naj ponovno izrečemo prepričanje, ki vlada v kolektivu: sedanje razmere so rešljive, delavci IMV bomo dali velik delež k razreševanju sedanje težke situacije, k odpravljanju vseh notranjih neskladij ter k uresničevanju ciljev, ki smo jih opredelili v sanacijskem programu, in ukrepov, ki smo jih sprejeli z realizacijo programa sanacije.
TEŽAVE Z
NEKOMPLETNO
PROIZVODNJO
Proizvodnja osebnih avtomobilov in avtomobilskih prikolic je organizirana linijsko. Posamezne proizvodne linije so med seboj sinhronizirane. Izkoriščenost kapacitet je zadovoljiva samo takrat, če usklajeno delajo vse linije. Če nastopi večji zastoj v presernici (pomanjkanje pločevine) ali v lakirnici (zmanjka ustrezni lak), ne stoji samo presernica oz. lakirnica, ampak se ustavi tudi montažni trak.
Domači kooperanti, ki nam dobavljajo dele in sklope za montažo, se premalo zavedajo, kolikšne dodatne stroške povzročajo naši delovni organizaciji, če pravočasno ne dostavijo materiala.
Vodstvo delovne organizacije je nemalokrat v dilemi, ali prekiniti proizvodni proces in poslati delavce domov ali pa plačevati režijske ure, morebiti dovoliti tudi nekompletno proizvodnjo. Tako na primer analiza letošnje proizvodnje vozil in prikolic kaže, da gre nad 70 odst. izdelkov najprej v začasno skladišče nedokončane proizvodnje, in da se izdelki nato
kompletirajo ob velikih dodatnih stroških. Ne gre le za izpad plana, dodatno porabo materiala (zaradi poškodb) in izgubo časa, pač pa tudi za dodatno angažiranje v težnji po ohranitvi kvalitete.
Že ob omejevalnih ukrepih na področju uvoza ob koncu preteklega leta, zlasti pa pred nekaj meseci, se je začel v ostrejših oblikah kazati že omenjeni problem izkoriščenosti razpoložljivih kapacitet. To neposredno vpliva na uresničevanje planov, pri čemer bi lahko še najbolj boleče posledice imel izpad plana izvoza, kateremu smo podredili vse druge interese (vključno s preskrbo domačega trga). Zanemarjanje domačih kupcev pa (ne glede na pozitivnost izvozne usmerjenosti) za IMV ni tako neboleče, saj še vedno nismo uspeli sanirati vseh obvez do kupcev iz leta 1979 in kasneje (gre predvsem za vračila kupnin za R 4, obveze do kupcev R 18 in gospodarskih vozil).
Ko že govorimo o izvozni naravnanosti IMV in nujnosti zagotavljanja vseh pogojev za uresničitev izvoznega plana, se moramo vsi v Sloveniji zavedati, da je imevejeva avtomobilska prikolica osvojila 12 odst. evropskega trga in da verjetno ni domačega tehnološko zahtevnega izdelka, ki bi tako visoko kotiral na zahodnoevropskem trgu.
KREDITNA POLITIKA IN IMV
Na veliko nelikvidnost (ob doslej omenjenih problemih proizvodnega značaja) neposredno in v največji meri vpliva upad prodaje, ki je le delno povzročen z zmanjšanjem življenjskega standarda občanov, v veliko večji meri pa z dosedanjo restrikcijo kreditiranja. Iz razumljivih razlogov časovno omejena akcija prodaje na obročna odplačila, katero smo izpeljali v avgustu in septembru, je potrdila, da povpraševanje in zanimanje za avtomobil ni bistveno pojenjalo in da niso stvarne skeptične ocene o brezperspektivnosti avomobilske proizvodnje v Sloveniji in Jugoslaviji. Vsekakor je treba skrajno resno upoštevati povsod v svetu preverjeno dejstvo, da se avtomobil nikje ne prodaja izključno za gotovino. Nič manj destimulativno na kupca in proizvajalca ne deluje davčni sistem, kije na primer popolnoma izločil iz vsakršne konkurence naš avto srednje kategorije, medtem ko na drugi strani protežira več tipov avtomobilov največjega domačega proizvajalca.
Poostrena odgovornost slehernega delavca
Vsem delavcem Industrije motornih vozil je znan položaj, v katerem smo se znašli. Zaostreni pogoji gospodarenja so se močno odrazili v poslovanju DO že lani. Težave pa se stopnjujejo tudi letos, kar se še posebej odraža v materialni problematiki (problematiki pomanjkanja del), pomanjkanju nadomestnih delov, deviznih sredstev in ostalega.
Vendar težave niso samo objektivnega značaja. Še vedno smo priča številnim nerešenim vprašanjem subjektivne narave, težavam „notranjega značaja".
Vsled tega je TOZD po družbenopolitični in samoupravni plati sprejel program ukrepov, ki naj bi prinesel boljše rezultate v gospodarjenju. Sam program je bil sprejet na seji delavskega sveta TOZD 28. 5. 1981, vendar smo dva meseca kasneje ugotovili, da je preveč splošen ter da se ga brez konkretnosti ne bo dalo živeti. Zaradi tega je bil 13. 8. 1981 program ponovno dopolnjen. Po analizah ob koncu meseca smo ugotovili, da so uspehi sicer vidni, vendar da je še veliko ostalega nestorjene-ga. Na podlagi poročil, katera so morali podati vsi odgovorni, navedeni v programu ukrepov, je bilo ugotovljeno, da so najšibkejša področja v TOZD ravno „notranje narave", se pravi subjektivnega značaja. Omenjena poročila o izvajanju sanacijskega programa, ki so vsebovala predvsem ugotovitve in predloge za odklonitve nekaterih problemov, so bila osnova za sestavo novih, obširnejših in realnih zadolžitev za čimprejšnje saniranje trenutnega stanja. Dopolnjeni program ukrepov je sprejel po obravnavi na DPO tudi DS TOZD 2. 10. 1981 in sprejel tudi obvezo izvršitve oziroma stalnega nadzora nad izvajanjem zadanih nalog. Te ukrepe podpirati je torej moralna obveza slehernega posameznika pri izvrševanju delovnih dolžnosti in nalog.
Akcije so torej zastavljene, premiki na nekaterih področjih so občutni in že kažejo pozitivne rezultate. In da ne bi samo splošno govoril o storjenem delu, naj naveden nekaj ugotovitev realiziranega programa ukrepov:
Zmanjšali so režijska dela v normirana, kar se je posebej ugodno uveljavilo v skladišču za odpremo v Belgijo in na obratu žage.
V proizvodnih oddelkih seje zmanjšalo število transportnih delavcev (režija) za 100 %.
Režijske nadure so se bistve-
no zmanjšale oziroma ponekod popolnoma ukinile.
Izdelavni čas v proizvodnji elementov so se v smislu boljšega izkoristka delovnega časa zmanjšali za cca 5 %. Na veliko se uporablja nekorantna vezana plošča (odpadki drugih TOZD).
Kljub temu pa bistvene naloge ostajajo še nerešene. Vemo, da še tako dobro izveden sanacijski program ne more roditi uspehov brez posodabljanja in modernizacije, torej brez nadomeščanja zastarele tehnologije z novo.
Ostajajo še nerešena tudi vprašanja pomanjkljive in „zakasnele" dokumentacije, na-
grajevanja po delu in s tem nove sistematizacije delovnih mest, vprašanja dohodkovnih odnosov med TOZD in DO, vprašanja kadrovske politike, pospeševanje inventivne dejavnosti in njene stimulacije, vprašanja boljšega nagrajevanja proizvodnih delavcev glede na režijska dela in še bi lahko naštevali.
In ne nazadnje je treba poudariti, da se izteka prvo leto srednjeročnega obdobja 1981 — 1985, ki naj bi potekalo v znamenju izvajanja politike ekonomske stabilizacije.
Prav bi bilo, da o izvajanju sanacijskih programov kaj več izvemo iz „Kuriija". Dosedanje
izkušnje in rezultati bi nam lahko pomagali pri doseganju skupnih ciljev.
Sanacijski program v TOZD torej le dobiva svojo vlogo v delovniku posameznih okolij, čeprav teče po mojem mnenju prepočasi in s premalo odgovornosti, kar je nesprejemljivo, saj je izvajanje programa ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja samo redno izvajanje delovnih nalog vsakega posameznika na svojem delovnem mestu.
TOMAŽ VOVK TOZD TO Črnomelj
Nismo še storili vsega!
Lani smo v naši tovarni zaključili poslovno leto z veliko zmago - uresničili smo nalogo na področju izvoza - 120 milionov dolarjev — po zaslugi naporov, ki smo jih vložili vsi delavci tovarne. Kot že nekaj let nazaj smo na podlagi podatkov naših finančnih služb ugotavljali, da ni izgube, dobička pa tudi ne.
Kot strela z jasnega nas je zadelo šušljanje po mestu, da ima IMV veliko izgubo. Ob prihodu novega generalnega direktorja je šušljanje postalo resnica. Takoj smo pristopili k izdelavi sanacijskega programa, zarisali osnove usmeritve plana za leto 1981, kot spremljajoče dokumente pa predlog ukrepov za znižanje
stroškov v proizvodnji avtomobilov in plan osvajanja proizvodnje avtomobilov.
Priznati moramo, da smo zadevo resno prijeli v roke, saj izdelani dokumenti pokrivajo dejavnost tovarne na vseh področjih. Delovne naloge so točno opredeljene, opredeljeni so roki in odgovorni: od slehernega de-
lavca, strokovnih služb, pa do generalnega direktorja.
Poglejmo, kako smo se lotili boljšega gospodarjenja in znižanja stroškov v naši proizvodnji.
Na osnovi predloga ukrepov za znižanje stroškov v branži avtomobili, smo izdelali dva dokumenta. S planom ukrepov za boljše gospodarjenje za našo proizvodnjo smo opredelili točne naloge za slehernega delavca. Ukrepi zajemajo poslovanje z materialom, ki ga vgrajujemo v vozilo, varčevanje s potrošnim materialom, električno energijo, varilnimi plini in komprimiranim zrakom ter izrabo delovnega časa. V predlogu ukrepov, ki zadevajo ostale službe oz. proizvodnje, pa smo opredelili naloge oz. izdelali predloge za še boljšo izkoriščenost naše proizvodnje.
Na žalost nismo bili vključeni v akcijo za uresničevanje teh predlogov, zato tudi ne vemo, ali so jih sploh bili obravnavali. V tem predlogu smo predlagali zagotavljanje kvalitete odpreš-kov ir. drugih materialov pri vstopu v proizvodnjo, zagotavljanje pravilnega materialnega poslovanja s skladišči, pravočasnega zagotavljanja količine in kvalitete materialov od domačih kooperantov. Tudi pri varčevanju z energijo, ki je precej porabimo v proizvodnji III, smo imeli predloge. Od ureditve pravilne razsvetljave na delovnih mestih do zagotavljanja pravilne kvalitete hladilne tehnološke vode. Za varčevanje z varilnimi plini so nujno potrebni varčevalni ventili in kvalitetni oz. pravilno delujoči reducirni in pretočni ventili.
Izraba delovnega časa je vprašanje zase. Nemalokrat se (Nadaljevanje na 4. str.)
Skrb za delavčevo dobro počutje
Tokrat so nam iz TOZD Črnomelj posredovali nekaj informacij v zvezi z družbenim standardom njihovih delavcev.
Prehrana delavcev med delom
V TOZD imamo obrat družbene prehrane, v katerem imamo 200 sedežev in v katerem se pripravi dnevno 300 toplih obrokov.
Večina delavcev prejema toplo malico, včasih pa lahko po želji izberejo tudi mrzel obrok.
29 od 361 delavcev uživa dietno hrano, zato jim izdajajo vrednostne bone v višini regresiranega obroka, s čimer se jim omogoči nabava hrane po lastni želji. Višina regresa za obrok malice je 25 din.
Zavedajoč se. da je prehrana delavcev med delom pomemben element družbenega standarda, smo v TOZD imenovali odbor družbene prehrane, ki ureja določena vprašanja s področja prehrane delavcev na delu, predvsem pa posreduje predloge in stališča, kako naj se izboljšajo kalorična vrednost, biokemična sestava in raznolikost obrokov.
Stanovanjska vprašanja
IMV TOZD Tovarna opreme Črnomelj razpolaga trenutno z dvanajstimi stanovanji: sedmimi enosobnimi in petimi dvosobnimi.
V gradnji sta dodatni dvosobni stanovanji, ki bosta dograjeni približno v mesecu aprilu 1982.
Sedem stanovanj je kupila oz. pridobila tozd v zadnjih štirih letih.
Število prosilcev za kredit za individualno gradnjo od leta 1976 je sledeče:
Istočasno ugotavljamo, da poskuša TOZD reševati stanovanjska vprašanja tudi v sodelovanju s solidarnostnim skladom stanovanjske SIS. TOZD daje jamstvo oz. izda garancijo, da bo v roku, določenem v ustreznem aktu, nadomestila oz. kupila dodeljeno solidarnostno stanovanje. V letu 1980 so bili n. pr. izdani dve takšni garanciji za prosilce iz kategorije mladih družin, ki so tako rešili svoj stanovanjski problem.
Oddih in rekreacija
Kar se tiče aktivnosti sindikata na področju oddiha in rekreacije, lahko ugotovimo, daje dosežen bistven napredek.
Kot vemo, je v DO IMV ustanovljena počitniška skupnost Pakoštani in športno društvo
DO IMV; urejen je počitniški dom in rekreacijski center na Gorjancih.
TOZD za rekreacijo in oddih svojih delavcev ni storila veliko, vendar bo potrebno v bodoče
razmišljati tudi o tem (n. pr. najem športne dvorane). Vsekakor bo IO OOS razmislil o teh možnostih.
OOS IMV TOZD Tovarna opreme Črnomelj je sprejela sledeče usmeritve za izvajanje aktivnosti na področju socialne varnosti v TOZD.
Zaposlovanje in izobraževanje
OOS si bo prizadevala za:
1.	načrtno in produktivno zaposlovanje,
2.	učinkovito sanacijo oz. preusmeritev proizvodnje,
3.	racionalno razmeije med deli v neposredni proizvodnji in nalogami v skupnih službah,
4.	zaposlovanje mladih strokovnih kadrov,
5.	izdelavo plana razvoja kadrov,
6.	načrtno seznanjanje mladih s potrebami in možnostmi ter za usmerjanje v poklice, ki jih ZD potrebuje,
7.	izobraževanje ob delu.
Častitljiv avtomobilski jubilej
Še vedno priljubljena in privlačna „katrca" praznuje 20-letnico
1976 je pridobilo posojilo	8 prosilcev
1977 je pridobilo posojilo	9 prosilcev
1978 je pridobilo posojilo	13 prosilcev
1979 je pridobilo posojilo	15 prosilcev
1980 je pridobilo posojilo	12 prosilcev
Skupno je pridobilo kredit	57 delavcev.
(Nadaljevanje s 3. str.)
zgodi, da zmanjka domačih ali uvoženih repromaterialov. Ker ne vemo niti za nekaj ur naprej, ali bomo imeli na posamezni liniji material ali ne. ne moremo zagotoviti polno izkoriščenost delovnega časa. Zaradi specifičnosti opravil na posameznih linijah tudi ne moremo zagotoviti enake storilnosti. Primer: če delavca iz oddelka valjenja prem prestavimo v karosernico ipd.
Urejeni urniki odhoda avtobusov v posamezne smeri in zagotovitev sedeža za vsakega delavca so predpogoj za zahtevo, da delavec dela do konca službenega časa. Še vedno so neposredni vodje prvi odgovorni za kontrolo prisotnosti delavcev na delovnem mestu.
Tehničnim službam smo predlagali nekaj sprememb, ki bi zagotovile cenejšo izdelavo delov, manjše število delavcev in boljšo kvaliteto izdelka, toda še vedno čakamo, da se bo karkoli premaknilo.
Ne moremo si ustvariti popolne slike, če ne pogledamo tudi ostale ukrepe, ki bi jih morali izvajati v branži avtomobili
in bi nam še kako pripomogli pri ekonomski stabilizaciji.
Ena izmed nalog je bila znižanje cene kolekcije delov za R 4 in R 18 z uvajanjem delov, ki so izdelani doma iz jugoslovanskih materialov. Dobro bi bilo vedeti, kako izpolnjujemo to nalogo!
Kako izvajamo realno planiranje, kot nam to nalagajo vsi sklepi družbenopolitičnih organov od federacije do občine? Planiranje, ki bo temeljilo na realnih možnostih in razpoložljivih dinarskih in deviznih sredstvih. Kaj delamo in kaj smo storili z vzpostavljanjem poslovnih odnosov s kooperanti?
O organiziranosti delovne organizacije in tovarne avtomobilov govorimo že zelo dolgo, pa vendar ta točka vedno ostaja „tekoča naloga, katero je potrebno čim prej rešiti."
In ne nazadnje nas zanima tudi, kako se izvaja sanacijski program DO IMV, za katerega realizacijo smo odgovorni vsi, od delavca za strojem do generalnega direktorja, saj menda ne bomo pustili, da vsi dogovori ostanejo le kup popisanega pa-pirja.
VOJKO GROBOVŠEK
Na letošnjem mednarodnem avtomobilskem sejmu v Frankfurtu je bila v središču pozornosti uradna predstavitev novega Renaultovega vozila renault 9. Kaj se je dogajalo na razstavišču našega francoskega partnerja Renault? Koliko in kakšne pohvale so R 9 dali pravi avtomobilski strokovnjaki? Kakšni so bili odzivi obiskovalcev? O tem boste lahko brali v eni naslednjih številk Kurirja, saj so se razstave na frankfurtskem sejmu udeležili jugoslovanski novinarji.
Danes naj spomnimo le na obrobni dogodek, ki se je odvijal v času sejma. R 4 je proslavljala 20-letnico svojega rojstva. Prvič so jo predstavili javnosti leta 1961 prav na avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Strokovnjaki so njene možnosti sprva ocenjevali zelo pesimistično, toda kupci so bili drugačnega mnenja. Po vsem svetu se je prodaja tega vozila zelo razmahnila in do sedaj je prodanih že 6,5 milijona „katrc". V nekaterih državah predstavlja prodaja renaulta 4 še vedno kar četrtino vseh prodanih renaulto-vih modelov.
Naša delovna organizacija je zastopnik Renaulta v Jugoslaviji in proizvajalec R 4 od 1972. leta z lastno prodajno mrežo, ki je razpredena po vsej Jugoslaviji, smo pripomogli, da mnoge „katrče" nosijo registrske oznake tudi naših majhnih mest, kar dokazuje, da smo s prodajo „prodrli“ v vse regije Jugoslavije.
S predstavitvijo v jugoslovanskih revijah in časopisih smo R 4 kupcem približali pod simpatičnim imenom „mali velikan", kar potrjuje „pluse" v kvaliteti in vsestranski uporabnosti.
Da si je ,,kartca“ utrla pot med jugoslovanske kupce, je bilo potrebno veliko napora v proizvodnji, kjer bo potrebno še popraviti kvaliteto, in v prodaji, ki se mora organizirati tako, da bo kos novim razmeram na trgu.
Modelu renault 4 TL spe-cial se je letos na jugoslovanskem trgu pridružil nov tip: renault 4 GTL, ki so ga že pred tem močno hvalili na evropskem trgu predvsem zaradi izredno majhne porabe goriva in vrste funkcionalnih izboljšav, kar vse je danes, v času velike naftne krize, še posebej važno.
Utrinek iz delavnika v težki presemici.
vo kolesnih obročev. Zavedati se pa moramo, da LKO dela v glavnem za izvoz.
Pri uporabi in izrabi sredstev za mazanje smo naredili tudi korak naprej, saj smo po pravilniku o odpadnih oljih s TOZD Tehnoservisom ukrenili tako, da vsa odpadna olja vračamo nazaj v rafinerijo. Prav tako smo prešli iz masti za mazanje odpreškov, ki je bila iz uvoza, na domačo mast, kar je zopet korak k varčevanju deviznih sredstev.
Omenimo naj še to, da smo z namenom povečali izkoriščenost stiskalnic skupaj z vodstvom TA organizirali pogovore z drugimi partnerji. Upamo, da bomo v razmeroma kratkem času „zaposlili" več preš.
M. V. TOZD TA Proizvodnja I.
Pločevine še vedno
Proizvodnjo I se .pri nabavi pločevine in rezervnih delov, ki so nujni za nemoten potek dela, srečuje s težavami iz dneva v dan. V naši proizvodnji smo ukrenili vse, kar je v naši moči, da do zastojev ne bi prihajalo. Ukrepi, ki so po planu zastavljeni, se delno že izvajajo, delno pa so še v teku, ker se jih do sedaj iz objektivnih razlogov ni dalo izvesti.
Racionalizirali smo izkoriščanje strojev in tehnološkega odpada. Napredek pri izkoriščanju strojev je že viden, saj v glavnem uporabljamo ekscentrične stiskalnice, ki porabijo veliko manj energije. Pri izdelavi večjih pozicij nastaja tehnološki odpad. Naredili smo katalog
Z dobrim in kvalitetnim delom pri sestavljanju ,,katrc“ ter z dobro organizacijo prodaje poskrbimo.
tehnološkega odpada in iz tega odpada izdelujemo manjše pozicije, seveda če nam te dovoljujejo tolerance in nadaljnja obdelava. Veliko je težav pri skladiščenju pločevine, saj dobimo iz carine pločevino močno rjasto, kar povzroča v proizvodnji poškodbe orodij in nekvalitetno izdelavo pozicij, potrebna pa je še nadaljnja dodelava.
Ker pa smo odvisni od pločevine iz uvoza, moramo mi sami in kontrola paziti, da ne pride do še večjih napak in lomov orodja.
Z ogromnimi napori smo po enomesečnem generalnem popravilu usposobili linijo kolesnih obročev. Ker rezervnih delov iz uvoza nismo dobili, so
da bo to vozilo tudi v prihodnje med najbolj priljubljenimi na naših cestah!
VIDA KERIN TOZD Commerce
ni dovolj
morali vzdrževalci in delavci Tehnoservisa iskati razne alternativne rešitve. Žal, ta linija tudi ne dela v polni meri, ker ni redne dobave pločevine v kolutih, ki jo uporabljamo za izdela-
ZAHVALA
Ob izgubi moje mame ANE STAN ISA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
JANEZ STANIŠA
Zmanjšajmo bolniški stalež
Več pozornosti zdravstvenemu varstvu delavca
V naši delovni organizaciji se soočamo z izredno visokim bolniškim staležem, ki znaša okoli 9 %. Velik del krivde za tako velik bolniški stalež je v nas samih, del pa v organizaciji zdravstvene službe. V zadnjih letih smo veliko pozornosti posvetili razvijanju osnovne zdravstvene službe, pri tem pa smo pozabljali na službo medicine dela. Služba medicine dela, kot specialna veja medicine, lahko veliko pripomore k zmanjševanju bolniškega staleža, saj s svojim preventivnim delom prispeva k preprečevanju bolezni. Za odločanje o problemih zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti imamo tri delegatska mesta. Pri razpravah v skupščini se velikokrat še vedno pojavlja dvoličnost delegatov, ki znajo zahtevati ustrezne zdravstvene storitve, ko nastopajo kot plačniki, pa sredstev ni.
Zapišimo še nekaj zanimivih ugotovitev iz razprave o zdravstvenem varstvu delavcev, o katerih smo poročali že v prejšnji številki Kuriija.
Udeleženci razprave so ugotovili, da imamo sicer zelo dob-
re planske dokumente, samoupravne dogovore, vendar pa se le-teh ne držimo.
Pri odrejanju pravic smo šli zelo v širino, sedaj pa, ko primanjkuje denarja na vseh področjih, teh pravic ne moremo v celoti realizirati.
Prav tako so ugotavljali, da smo bili pri oprostitvi denarnih dajatev preveelikodušni. Oprostitve imamo tudi pri tistih kategorijah uporabnikov, ki bi glede na materialno stanje te dajatve lahko prenesli.
Nujno je, da se spopademo s problemom visokega bolniškega staleža kot uporabniki kot izvajalci. Zavedati se moramo, da bomo le s skupnimi močmi zajezili porast bolniškega staleža, s tem pa tudi zmanjšali materialne stroške DO in zdravstvene skupnosti.
Med ljudmi moramo širiti zdravstveno kulturo in tudi s tem zmanjševati bolniški stalež.
Storjeno napako moramo popraviti s pospešenim razvijanjem medicine dela in vsemi oblikami preventivne dejavnosti zdravstvenega varstva v delovnih organizacijah.
Počitnice naj bodo organizirane
V eni od poletnih številk smo pisali o počitnikovanju. Takrat smo spraševali, kako ste bili zadovoljni z dopustom, preživetim v kampu v Pakoštanih.
Letos je bilo to naše počivališče nekoliko bolj urejeno kot prejšnja leta; ves čas letovanja je bil v kampu človek, ki je skrbel za red in se trudil, da bi bilo letovanje brez nevšečnosti in res rekreativno.
Tisti, ki ste letovali v Pakoštanih, Borisa Vovka gotovo poznate. Pogovorili smo se z njim, zanimalo nas je njegovo mnenje o rekreativnem dopustu.
Po svetu si prizadevajo, da počitnice ne bi bile le kopanje in sončenje, pač pa aktivni oddih. Gre za doseganje (bodisi poleti ali pozimi) maksimalne psihofizične relaksacije. Smoter tega je posvečanje še večje pozornosti humanizaciji dela oziroma človeku. In s tem namenom smo si tudi v naši DO začeli prizadevati, da bi oddih potekal aktivno.”
Letos tudi v našem kampu v Pakoštanih ni bilo malo možnosti za razne dejavnosti. Zanima nas, katere oblike rekreiranja so bile možne in kako sojih ljudje sprejeli?
,,Za prvo poskusno leto uvajanja rekreacijskega oddiha lahko rečem, da je bilo kar uspešno. Ljudje, ki so letovali v Pakoštanih, so se vključevali v razne aktivnosti, bodisi v vodi ali v kampu. S slednjimi (to so bila razna tekmovanja) smo hoteli ljudi zbrati skupaj, da bi se spoznali in zabavali. Pripravili smo tekmovanje v ruskem kegljanju, hoji s hoduljami itd. Vendar ni dovolj in pravih športnih objektov, zato smo
pričeli z udarniško akcijo izgradnje odbojkarskega igrišča. Tudi tej akciji so se naši ljudje radi pridružili.
Naj spregovorim še o aktivnosti v vodi. Organizirani so bili plavalni tečaji, tekmovanja, čolnarjenje v svobodni obliki. Nabavili pa smo tudi jadralno desko.
Želja po takih aktivnostih ni malo, žal pa je vanje težko vključiti vse. Je pa še precej onih, ki jim najbolj ustreza pasivni dopust oziroma brezskrbno poležavanje na plaži.
Ne smemo pričakovati bliskovite spremembe in takojšnje vključevanje vseh dopustnikov v razne aktivnosti. Vendar bomo s stalnim delom v nekaj letih gotovo dosegli napredek.
Zelo veliko zanimanje je bilo med ljudmi za izlete z ladjo med otoki. Tudi na teh izletih smo pripravili razne aktivnosti.”
In kakšna bo vaša naslednja naloga pri organiziranju pestrejšega počitnikovanja?
„Najprej bomo morali uvesti dosleden red pri prijavah za dopust; to pomeni, da naj v naši prikolici dejansko letuje tisti, ki se je prijavil, to je naš delavec. Tudi kamp bomo morali še urejati. Predvsem gre za vprašanje sanitarnega vozla in za dosledno čistočo teh prostorov. Želimo si hortikulturno urejenega kampa in lokacije, kjer bi lahko strnili vse športne aktivnosti. Kupiti bomo morali še več športnih rekvizitov. Ljudje pa vse premalo skrbijo za to, kakšne rekvizite vrnejo, in če ne bomo imeli pravega odnosa do njih, jih kmalu ne bo več. Tudi na prikolico bi morali bolj
Zbor delavcev v tozdu ZIF
Na pobudo 00 ZK in 00 sindikata IMV, tozd Zastopstvo inozemskih firm Ljubljana, je bil 1. oktobra 1981 sklican zbor delavcev. Predstavniki omenjenih družbenopolitičnih organizacij so po skupinah delavcev našega tozda, (na Titovi 172/a in Poljanski 12) delavce seznanili s pomembnostjo tretjega samoprispevka.
Po obširni razpravi, pregledu ter obravnavi gradiva, s katerim smo bili natančneje seznanjeni s smotrnostjo novega samoprispevka, smo delavci prišli do zaključka, da je samoprispevek oziroma solidarni „ZA” edina prava pot k boljšemu jutri. Dolžnost vsakega člana samoupravne socialistične družbe je skrbeti za bodoče rodove in po svojih zmogljivostih prispevati k izboljšanju družbenega standarda, najpomembnejši pa so solidarnost in pravi človeški odnosi med ljudmi.
Delavci IMV, tozd Zastopstvo inozemskih firm Ljubljana, smo se torej odločili, da bo vsak od nas, glasoval za samoprispevek in tako iz svojega osebnega dohodka prispeval delež za boljši jutri.
NADA MARN tozd ZIF
paziti, prav tako pa bi morali prikolice bolj pripraviti za novo sezono.
Nalog in možnosti na področju počitnikovanja je še precej. Vsi se bomo morali aktivno vključiti in oblikovati tako letne kot zimske počitnice. Predlogov bomo veseli vsi delavci oddelka za družbeni standard.”
Naj ob koncu zaželimo tov. Vovku in njegovim sodelavcem veliko uspeha, vsi, ki radi letujete v Pakoštanih, pa na piano z zanimivimi predlogi.
Zahvala
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in sodelavci iz tozda Commerce so z venci ter osebnimi izrazi sožalja meni in družini lajšali bolečino ob smrti našega očeta
JOŽETA ŠEPCA
Njim in drugim predstavnikom delovne organizacije IMV se iskreno zahvaljujem za sožalje in udeležbo na pogrebu.
ANTON ŠEPEC TOZD COMMERCE
Nagrada za vestnost
Delavec iz Proizvodnje IV v politično šolo
Na sestanku DPO TOZD TA je bila razprava o evidentiranju kandidatov za politično šolo. Ker samo Proizvodnja IV še ni imela soje-ga predstavnika na tem usposabljanju, so predlagali, da tokrat izkoristi možnost. S predlogom so se strinjale tudi DPO P-IV in iz vrst zaposlenih izbrale za kandidata Franca Kupljena, ki je z vestnim delom in prizadevanjem na delovnem mestu opravičil njihovo zaupanje.
Na dvomesečnem usposabljanju bo dobil koristne napotke za delovanje v 00 ZS, kar mu bo omogočilo aktivno vključevanje in sodelovanje na tem področju.
Z. C.
TOZD TA - Proiz. IV
| Dopisujte v HUM - £
£ pričakujemo novice in ž ^ prispevke tudi iz vaše \ | temeljne organizacije!
WXXXXXXXXXXXXXXXXXVNXXXXXXXVXXXXXXX>vXXXXN
Razmišljanje o kulturi
Govorila bom o kulturi, kakršno imamo, in o kulturi, kakršno hočemo. Velik poudarek bi morale imeti začetne oblike spodbujanja h kulturnemu delu v ozdu, organiziranje kulturnih prireditev v ozdu in krajevni skupnosti.
Kaj je pravzaprav kultura? Ni to predvsem odnos do ljudi in okolja, v katerem živimo? Ali ni kultura v prvi vrsti tovarištvo, bratstvo in enotnost? Od tod dalje je lahka pot k drugim oblikam kulture.
Kakor vemo, smo v IMV na kulturnem področju že storili prvi korak: ustanovili smo pevski zbor. Torej kulturo hočemo. Pa smo že storili dovolj? Ali ni še veliko več oblik kulture, ki jih zanemarjamo?
Prepričana sem, da je v naši delovni organizaciji veliko ljudi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo bodisi s fotografiranjem, pisanjem pesmi in proze. Zakaj svojih stvaritev ne predstavijo drugim?
Za to je potreben primeren prostor. Lahko je majhen, a pravšen bi bil za ogledovanje del naših delavcev. Razstava raznovrstnih ročnih del bi gotovo prispevala k zbliževanju in trdnejšim odnosom.
Veliko je vprašanj o kulturi in veliko odgovorov. Do sled-
njih se je treba dokopati skupno, da bi nato vedeli, kaj nam je storiti za skupne kulturne dobrine.
n
kurir
TATJANA LINDTNER Tozd TA
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto
-	Izhaja vsakih 14 dni v
6000 izvodih — Ureja uredniški odbor: Artur Galič, Simo Gogič, Majda Medved, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava:	Novo
mesto, Zagrebška c. 18/20
—	Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.