Pedagoškl teiaj za uilteljstvo v LjublJanl Letošnji pedagoški tečaj je pokazal, kako živa je v učiteljstvu želja po samoizobrazbi in izpopolnitvi, koliko požrtvovanja zmore in koliko idealizma ima slovensko učiteljstvo. Zadnje dni počitnic ob koncu meseca se je zbralo v Ljubljani nad 300 učiteljev in učiteljic, ki so ves teden redno obiskovali predavanja. Osem dni je bilo v Ljubljani skoro 8% vsega slovenskega učiteljstva, ki je iz Ijubezni do svojega poklicnega dela in iz potrebe po osebni izpopolnitvi žrtvovalo zadnje dinarje, da je prisostvovalo tečaju. Da ni prišlo učiteljstvo v Ljubljano zaradi zabave, spoznamo iz tega, da so bila popoldanska predavanja prav tako obiskana kakor dopoldanska in da je obisk iz dneva v dan celo naraščal do zadnjega predavanja. Pred tečajem se je prijavilo nad 200 učlteljev(ic) ali ob pričetku in celo med tečajem se je prijavilo še preko 100 udeležencev, tako da je bil povprečen obisk predavanj 293 oseb. Nekoliko manjši je bil obisk v sredo popoldne, ko je bil določen izlet v ljubl.jansko okolico, in v četrtek, ki je bil namenjen sestanku pedagoških delavcev in so nekateri tečajniki mislili, da ne smejo prisostvovati kratkim referatom poedinih pedagoških delavcev; vendar je bilo tudi v teh dneh vedno nad 200 udeležencev. Učiteljice so bile ves čas v veliki vcčini, tako da je bilo povprečno številčno razmerje med navzočimi moškimi in ženskami kakor 1 : 5. Med moškimi so bili predvsem tisti, ki se bavijo s psihološkim in sociološkim raziskovanjem šolskih otrok. Nekateri učitelji so prišli šele v torek in sredo, ker so bili v Zagrebu na skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Tam so bili tudi vsi člani ljubljanske sekcijske uprave JUU, da se niso mogli udeležiti pričetka tečaja in sta predsednik in tajnik poslala tečajnikom pozdravno brzojavko. Prosvctni oddelek kfaljevske banske uprave je ob pričetku tečaja zastopal gospod profesor Ferjan Franc, navzoč jc bil tudi banski šolski nadzornik JegJič Milko, upravo društva meščansko-šolskega učiteljstva pa je zastopal predsednik ljubljanske sekcije gospod ravnatelj Fakin Anton. Tečaj je pričel in vodil prof. Čopič VenCeslav, ki se je prvo zahvalil v imenu Pedagoškega društva kraljevski banski upravi za podporo in pozdravil navzoče zastopnike. Profesor Ferjan Franc je želel tečaju najboljši uspeh in priznal učiteljstvu veliko poIrtvovalnost. Ravnatelj Fakin Anton je pozdravil navzoče v imenu meščanskošolskega učiteljstva in vzpodbujal udeležence za delo v korist šole in mladine ter pravic učiteljstva. Po teh uvodnih besedah je pričel svoje predavanje prvi predavatelj, pisatelj in župnik v p. Finžgar Fran, o temi: »Slovenski človek in učiteljstvo«. Predavatelj je poudaril, da je realist, ki gleda in opisuje ljudsko živIjenje tako kot je v resnici, brez olepšav. — Sam je bil učitelj na zasilni šoli, sam je poskusil vse težkoče šolskega dela in ljudskega izobraževanja. Vsak poedini otrok je bitje, ki ga je treba šele oblikovati, da je sposoben za življenje v družbi. Obuditi v otroku vse tiste sile, ki so potrebne, da postane človek član kolektiva, naroda in države, to je naloga vzgojiteljeva. Slovenski otrok naj se zaveda, da je ud slovenskega naroda in s tem ud velike jugoslovanske skupnosti, ki sega od Triglava do Črnega morja. Slovenci smo narod s svojo lastno kulturo, predvsem s svojim slovnično in lepo slovno izdelanim jezikom, ki je sposoben, da izrazi tudi najgloblja spoznanja našega duha in najfinejša občutja naše duše. Jezik ni samo oblika, v kateri izražamo svoje misli in občutja, temveč se je zlil v enoto z vsebino in se z novimi spoznanji in doživetji iz dneva v dan preoblikuje. Ljudstvo samo ga je preoblikovalo in naši največji duhovi so ga izoblikovali do sedanje popolnosti v umotvor. Kdor hoče spoznati jezik mora poslušati ljudsko govorico, narodno pesem ter čitati dela naših najboljših pesnikov in pisateljev: Prešerna, Slomška, Wolfovo, »Sv. pismo«, Levstika, Župančiča in Cankarja. V ljudskem humorju in narodnih pregovorih se kaže duhovitost našega kmeta. Narodni običaji ob krstu, ob svatbi in ob smrti in drugih prilikah nam kažejo miselnost našega naroda. Tudi vera se je prilagodila ljudskemu duhu, kar opazimo v Ijudskih šegah ob cerkvenih praznikih, tekom leta (božiču, veliki noči, binkoštih in kresu). Naša domovina je bogata na prirodnih lepotah, da je morala s svojo lepoto vplivati na občutje našega naroda. Domovina je kakor pesem in v pesmi izraža Slovenec svoja najlepša, najgloblja čustva naj bo v pripovedni obliki ali s petjem. Stare hiše in oprave, narodne noše so vredne vse naše pozoriiosti, ker nam kažejo ljudsko umetnost; stare cerkvice in kapelice hranijo mnogokrat prave umetnostne zaklade. Učitelj naj bi preko vsega tega spoznaval \judsko dušo in vse to narodno bogastvo vlival mladini v dušo, da bi zagorela v ljubezni do domovine svojega naroda. Pri debati je predsednik pojasnil zakaj je bilo na dnevnem redu prvo predavanje o slovenskem človeku, namreč da učiteljstvo pravilno dojame sodobno pedagoško načelo domorodnosti, ki naj bo eno glavnih načel pouka v naši šoli. Nadalje so drugi poudarili še naslednje: Zakoreninjenost v narodnosti drži človeka etično in moralno. Mladino moramo učiti ljubiti in spoštovati svoj jezik; zato je potrebno, da se tudi sami potrudimo v uradnem poslovanju in zasebnem življenju, da se varujemo tujk. Potrebno je zbirati narodne noše, skrinje, orodje, vse ki ima zgodovinsko ali umetniško vrednost, ker nam tujci odnašajo te zaklade, ki jih ljudstvo ne pozna in zato ne ceni pravilno. Popoldne je predavala prof. Černej Anica, o snovi: »Iz metodike narodnega jezika«. Navzočih je bilo 306 učiteljev(ic). Predavateljica je v lepi. pesniški besedi povedala veliko in pokazala različne strani in posebnosti jezikovnega pouka. Jezik je izraz narodove duše, je v stoletjih izklesana podoba naroda. Zato je samo pri pouku v materinem je¦ziku mogoče izvesti načelo domorodnosti in posebno načela prirodnosti, življenjskosti, domačnosti, neposrednosti in otroškosti. Individualno izkustvo, ki je zbrano v lastnem besednem zakladu, se razširi z besednim zakladom iz knjig. Pri jezikovnem pouku naj se učenec nauči razumeti govorjeno, čitano in pisano besedo ter logično pravilno in lepo izražanje. Ob vstopu v šolo je otrok glavni besedni razvoj že prešel. Za slovnično sistematiko v osnovni šoli nima še otrok sposobnosti, zato je stavčna analiza za to stopnjo neprimerna. Besedne vrste naj se obravnavajo po njih funkciji in pomenu v govoru. Otrok naj govori v šoli svobodno in sproščeno, učitelj pa naj govori lep, pravilen in čist jezik, dialekt naj rabi tam, kjerotrokne razume književnih izrazov. Na osnovni stopnji je velika pomoč pri jezikovnem pouku kretnja, ki ponazoruje dejaaje m notranje občutje. Kretnja je bila pred govorom, zato naj bo tudi pri pouku. Knjiga. ki je dobra za otroka, je dobra tudi za odraslega, in pa obratno. V otroku tnoramo vzbuditi ljubezen do knjige in smisel za dobro čtivo. V tem oziru bo dosegel ^speh le tisti učitelj, ki ima sam pravilen odftos do knjige. Ne samo stvarna razlaga besed in vsebine, temveč psihološka in etična Poglobitev delujeta vzgojno. To velja tudi za tako zvane realne sestavke, katerih dojetju laj služi za osnovo lastno doživetje. Tudi na Pamet se morajo učenci nekaj naučiti, ali te Pesmice po izboru. ' V spisju naj se goji posebno prost spis. ¦ftilističnc vaje so potrebnc, da zna otrok lociti bistvene od nebistvenih stvari in da dobi cut za lepe in pravilne oblike. Pri ocenjevanju otroških izdelkov bodimo širokogrudni. V debati se je pokazalo, koliko truda ima učiteljstvo in koliko se muči mladina po nepotrebnem pri slovničnem pouku zaradi sprejemnih izpitov za srednje šole, kjer se zahteva ponekod odločno preveč od desetletnega otroka. Posebne težkoče ima jezikovni pouk v narodnostno mešanih krajih. V torek, 23. avgusta, dopoldne je predaval vseučiliški profesor dr. Karel Ozvald: »Za novo vzgojo je treba novega sveta.« Navzočih je bilo 322 itečajnikov. Predavatelj je na osnovi opazovanja dela in uspehov sodobne šole orisal meje in možnosti šolske vzgoje. Vzgajamo naj za gospodarsko in za socialno življenje. Spranger pravi, da je najbolje vzgojen tisti človek, ki kaj zmore na katerem področju in da se tega veseli. Ljudska in meščanska šola dajeta splošno osnovno izobrazbo. V teh šolah bi bilo potrebno pojasniti mladini važnost gospodarskega udejstvovanja, da se mladina po dovršeni šoli laže odloči za poklic. Srednja šola je izobraževalnica odbranih poedincev za voditeljske poklice, kot v gospodarstvu, drž. upravi, politiki in znanosti, za katere je potreben lasten preudarek in zavest odgovornosti. Res je, da velika večina učencev v srednjih šolah nima sposobnosti za te poklice in je ves način pouka tak, da ne dviga mladine k višjemu gledanju na njene bodoče življenjske naloge. Preveč se poudarja vrednost izpričeval, ki so samo patni list za prehod v višji razred. Učiteljišče je poklicna šola, ki pa po svojem sedanjem ustroju ne more dati zadostne izobrazbe in še manj pa vzgoje učiteljiskemu naraščaju. Univerza goji čisto znanost in ni vzgojevalnica. V vsakem poklicu, pa naj1 bo ročen ali umski, se mora vsakdo zavedati, da je človek. Smoter vzgoje ni poklic, temveč človek, sočlovek, član naroda, državljan. Na vsaki šolski stopnji pa naj bi učitelji varčevali z duševnimi in s telesnimi silami učencev, ker sedanja itekma na šolah za izpričevali in diplome ubija mladino telesno in duševno. Nadzorniki naj bi bili učiteljem svetovalci, pri težkem vzgojnem delu — v ljubezni bratje. Ljubezen je božja iskra, ki bi jo moral imeti vsak vzgojitelj. V debati so se oglasile ženske o potrebi posebne ženske izobrazbe. Naravno je, da se ženske udejstvujejo v poklicih, ker vsem ni mogoče, da bi si ustvarile družino. Na ženske ne smemo gledati z moškega stališča, a same naj ne skušajo posnemati moških, ker bodo več dosegle v tistih poklicih. kjer se lahko uveljavijo s svojimi posebnimi žemskimi sposobnostmi. Banski šolski nadzornik profesor Jeglič Milko je predaval o temi »Iz metodike računskega pouka.« Za uvod je pokazal na paralelo v razvoju ponazorovanja in pojmovanja osnovnih števil pri primitivnih narodih in pri otroku. Ponazorovanje je važno za vse stopnje. Porabimo čim več in čim različnejša učila, ali v prvi vrsti tista, ki jih ima otrok vedno s seboji, ito so prsti. Premalo gojimo v šolah ustno računanje. Naloga računskega pouka v ljudski šoli je, da se otrok nauči hitro in pravilno rešiti računske probleme, ki mu jih stavi življenje. Zato naj ,se učenci naučijo tudi vseh osnovnih računskih vrst z vsemi okrajšavami in prikrajški. Za vajo v mehanizaciji postopkov so prav primerne računske uganke in računske križanke. Mnemotehnika se da uporabiti tudi pri računanju. Formule v splošnem nfeo primerne za ljiudsko šolo, vendar se dajo uporabiti na višji ljudski šoli vsaj za obrestni račun. Razvrstitev računske snovi mora biti strogo sistematska, ker je matematika sestavljena po strogih logičnih zakonih. Za otroka je pouk v tem predmetu gimnastika duha. Življenje nam pa nudi vedno dovoli) primerov, da abstraktne računske operacije izvedemo na praktičnih primerih. Vsak problem, ki ga otrok rešuje, mora v celoti razumeti, zato moramo navajati otroka na strogo logično zaključevanje. V splošnem razgibanem razpoloženju po predavanju, ki je obsegalo precej praktičnih primerov, so soglašali vsi, da je denar najuporabnejše učilo pri vseh računskih vrstah. Popoldne je predaval šolski upravitelj Dolgan Josip: »Iz moje šolske prakse«. Ne more biti nasprotja med pravo pedagoško teorijo in prakso, ako delata vzajemno. Vsako delo se da po znansitvenih načelih izboljšati, tako tudi pedagoška praksa. Načelo racionalizacije šolskega dela se vedno bolj uveljavlja v Ameriki in tudi v Evropi (Pfihoda). Marsikatero misel, ki jo danes kažejo kot novo, so že izrazili naši predniki, a smo jo pozabili, zato bi nam življenjepisi in poračila starih učiteljev prihranili mnogo dela. Učitelj, ki naj bo res vzgojitelj otroku in narodu, mora vedno delati na svojem osebnem izpopohijevanju, na lastni izobrazbi in še bolj na lastni vzgoji. Samo učitelj, ki je duševno bogat, lahko deli svoje bogastvo tudi otroku in narodu; sam pa mora kakor mravlja zbirati duševne zaklade ob velikih duhovih vseh časov in narodov. Zanimati se mora za vse gospodarske, socialne, vse prosvetne pojave v svoji okolici, med svojim ljudstvom in v tujini. Vse svoje delo v šoli naj uravna učitelj po širših in višjih kulturnih vidikih, ki obvladajo svet, da s tem oplodi in obogati domačo vaško kulturo. Vzgoja mladine k socialnemu mišljenju je nujno potrebna, ker je v našem otroku močno. razvito egoistično čustvovanje zaradi težkih življenjskih po<"-jev, v katerih živi naše Ijudstvo. V višjih razrcdih ljudskih šol naj <bi čitali celotna del'a naših najboljših pisarteljev. Mlademu učiteljstvu je potrebno nuditi več pomoči pri samoizobrazbi, nadzorniki naj bi mu bili v tem oziru svetovalci. Politični pritisk je v zadnjih desetih letih demoraliziral učiteljstvo. Preobsežna in okorna birokracija ubija v učiteljisitvu voljo do pedagoškega dela. V debati, ki se je razvila, je predavatelj še povedal, kako dela v svojem razredu po načelu strnjenega pouka, in sicer v delovni enoti »Setev«. Učenci naj sami zberejo in si ogledajo vse vrste žitnih semen, opazujejo kalenje in rast iz semena v vodi in v zemlji. Na teh poskusih se obravnavajo kemični biokemični pojavi, vrste zemlj« in gnojil ter se najde dovolj snovi za vse učne predmete od zemljepisja, zgodovine, računstva, risanja in celo do telovadbe. Ta košček življenjskega dela v šoli je razgibal v debati več predstavnikov pedagoške prakse. Glede svojega in Vrančevega učnega načrta izjavlja pnedavatelj, da je to maksimalni učni načrt, iz katerega naj vsak učitelj obravnava le to, kar je za njegov kraj in razred primerno. Vsaka beseda v načrtu je zgoščena misel, ki bi jo bilo treba v posebnem priročniku za učitelje še le izdelati. (Nadaljevanje sledi.)