5/2017 letnik CXIX144 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Preizkušanje potomcev Že v letu 2015 smo začeli pripravo na test potomstva (progeni test), ki ga je izvajalo 30 pogodbenih čebelarjev. V letu 2016 so čebelarili s 582 maticami, ki so izhajale od 53 matičarjev. Sprejetih je bilo 467 matic ali 80,2 %. Z zbra- nimi ocenami potomstva smo matičarjem določili njihove lastnosti in vzrejevalcem v vzrejo priporočili najboljše. Če- belarji so med letom z ocenami od 1 do 4 (štiri je najboljša ocena) ocenili mirnost in rojivost čebelje družine. Donos medu so izmerili v kilogramih. Vsak čebelar anonimno testira matice treh do petih vzrejevalcev, pri testiranju pa sodeluje tudi KIS s 30 družinami v Seničnem, kjer so bile testirane matice petih vzrejevalcev. Na podlagi zbranih rezultatov je bil za vsakega matičar- ja izračunan selekcijski indeks (Poklukar, 1999), ki na isto mero uvede vse tri ocenjevane lastnosti (mirnost, rojivost in donos medu). Izračunan je po formuli 0,42 x donos medu (v kg) + 1,94 x točke ocene rojivosti + 0,80 x točke ocene mirno- sti. V Preglednici 1 so navedene povprečne vrednosti selek- cijskega indeksa matic za posamezne vzrejevalce. Pri naku- pu čebelarjem priporočamo, da si mlade matice priskrbijo pri vzrejevalcih z geografskega področja. Leto 2016 je bilo za čebelarjenje ponovno izredno neugo- dno. Povprečni donos medu je bil le 13,1 kg na panj, povpreč- na ocena rojivosti je bila 2,71 in mirnosti 3,26 točke (od šti- rih). V Preglednici 2 so navedene rodovniške številke desetih najboljših matičarjev glede na povprečno oceno rojivosti. Preglednica 1: Prvih deset vzrejevalcev po povprečnem selekcijskem indeksu (Si) progeno testiranih matic v letu 2016 Št. Vzrejevalec Si 1 Anton Kumer 22,529 2 Matija Koštomaj 18,803 3 Ladislav Vozelj 18,700 4 Krištof Bokal 18,667 5 Janez Dremelj 18,264 6 Janez Luznar 18,200 7 Matevž Tomažič 18,046 8 Irma Petelin 17,811 9 Hernik Zaletelj 17,733 10 Marko Debevec 17,599 Preglednica 2: Najmanj rojivi matičarji, testirani na po- tomstvu v letu 2016 Št. Vzrejevalec Matičar Rojivost n 1 Kapun 1483-2010 4,00 2 2 Kapun 389 3,56 16 3 Janko Bukovšek 8244-2013 3,43 7 3 Herbaj 12629-2013 3,43 7 5 Janez Dremelj 383 3,33 9 5 Vidovič 398 3,33 9 7 Pokorni 30264-2013 3,25 4 8 Donko 27536-2012 3,22 9 8 Tratnjek 858-2014 3,22 9 8 Pislak 19855-2012 3,22 9 V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so na testu potomstva dosegle najboljše povprečne ocene mirnosti. Preglednica 3: Najmirnejši matičarji, testirani na po- tomstvu v letu 2016 Št. Vzrejevalec Matičar Mirnost n 1 Bali, Čebelarstvo Pislak 16630-2013 4,00 2 2 Grm 404 3,86 7 3 Janko Bukovšek 8244-2013 3,71 7 3 Zaletelj 8984-2012 3,71 7 5 Koštomaj 7920-2012 3,67 9 5 Janez Dremelj 383 3,67 9 7 Štefan Bukovšek 4402-2013 3,60 10 7 Štefan Bukovšek 4401-2013 3,60 10 9 Kapun 389 3,56 16 10 Kapun 1483-2010 3,44 2 Vzreja čebeljih matic postaja vedno pomemb- nejša gospodarska dejavnost. V letu 2016 je ma- tice vzrejalo že 34 vzrejevalcev. Ena vzrejevalka svoje rodovniške matice tudi osemenjuje, štirje vzrejevalci pa matice prašijo na dveh rodovni- ških plemenilnih postajah (Luče in Rog Poni- kve). Delovna skupina za potrjevanje vzrejališč je pregledala vsa vzrejališča in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Iz 236 družin je zbrala vzorce čebel, na podlagi katerih je bil izmerjen kubi- talni indeks in ugotovljena morebitna nose- mavost. Potrjenih je bilo 82 matičarjev in trije trotarji, ki so prejeli Zootehniško spričevalo za ple- mensko kranjsko čebelo in s tem tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 37.627 matic. 41 % vzrejenih matic je bilo izvoženih v 35 držav, naj- več v Veliko Britanijo, Francijo in Finsko pa tudi v Iran in Japonsko. Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2016 5/2017 letnik CXIX 145 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V Preglednici 4 so prikazane rodovniške številke matic, ki so na testu potomstva dosegle najboljši izmerjeni pov- prečni donos medu. Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po povprečnem donosu medu; test potomstva 2016 Št. Vzrejevalec Matičar Med (kg) n 1 Janez Dremelj 36464-2013 34,00 5 2 Kavaš 19020-2011 26,86 7 3 Pokorni 30264-2013 26,50 4 4 Donko 27536-2012 26,22 9 5 Debevec 382 26,17 6 6 Kumer 392 25,55 5 7 Vidovič 398 25,25 4 8 Koštomaj 7920-2012 24,82 9 9 Bali, Čebelarstvo Pislak 19857-2012 24,00 6 10 Štefan Bukovšek 4401-2013 23,84 9 Za vsako družino so čebelarji na lestvici od 1 do 4 ocenili tudi obarvanost. Ocenjenih je bilo 418 čebeljih družin. Pov- prečna ocena obarvanosti je 3,63 točke od štirih možnih. Najvišjo oceno je dobilo 68,4 % čebeljih družin, 27,0 % je do- bilo oceno 3, 3,8 % čebeljih družin pa je bilo ocenjenih z 2. Družine, ki so imele več kot 2 % čebel z obarvanimi zadki (ocena 1), so bile 3. Ker so vzrejališča čebeljih matic dra- gocen vir kakovostnega in čistega plemenskega materiala, vsem čebelarjem, ki čebelarijo v okolici vzrejališč, svetuje- mo, da svoje družine redno pregledujejo in menjajo mati- ce v obarvanih družinah. Peter Podgoršek, Eva Cukjati in dr. Maja Smodiš Škerl Kmetijski inštitut Slovenije peter.podgorsek@kis.si, eva.cukjati@kis.si, maja.smodis.skerl@kis.si Vir: Poklukar, J. (1999): Izboljšanje odbire čebel na proizvodne lastnosti z uporabo selekcijskega indeksa. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, letnik 74, št. 1, str. 47–55. K odbiri pa je že pred več kot stoletjem čebelarje spod- bujal Anton Žnideršič. Udejanjali so jo »umni« čebelarji, žal pa je bilo vedno tudi nekaj takih, ki so se na vse skupaj po- žvižgali, prepričani, da se dvigajo nad povprečje, če v svoj čebelnjak privlečejo nekaj tujega. In danes smo, kjer smo! Iz takih čebelarskih zgag se je duhovito ponorčeval Fran Lakmayer (SČ, 1903, str. 63), ko pravi, da se v dolinah »dostikrat med čebelarji iz poklica dobi tudi čebelar, ki ima čebele le za zabavo. Tak čebelar-bogatin ne zahteva od svojih čebel no- benega dobička in par stota- kov gori ali doli, kaj mu mar? Napravi si eleganten pavilon na svojem grajščinskem vrtu in ker se mu zdijo čebele sosedov prenavadne za tako lepo prebivališče, naroči si lepe lahinje ali pa še lepše cyperke. S tem pa seveda polagoma zmeša domače pleme s tujim in te mešanke širijo se potem po celi okoli- ci.« (Op.: lahinje so italijanske, cyperke pa ciprske čebele – oboje imajo zadek bolj ali manj rumen.) Kranjski čebeli v bran je krepko zarobantil tudi Avgust Bukovec (SČ, 1913, str. 70) in italijansko čebelo ozmerjal kar z »laško kugo«, ki so jo v »ljubljansko okolico, Ljubljano, Kranj in drugod zanesli razni grajski mogotci, ki so si domišljali, da mora biti laška čebela, zato ker je laška, mno- go boljša od tiste, ki jo ima slovenski kmet. Posledica je bila, da so se križanke pojavile, zaplodile in razširile povsod. Le gorskim vasem in skritim dolinicam je prizanesla laška kuga. Danes pa, ko se je v tej zadevi naziranje marsikoga korenito izpremenilo, je to vprašanje dozorelo za javnost … Vsi vi, ki vam je slovensko čebelarstvo pri srcu, poučite kmetskega čebelarja o tem madežu, ki se je pojavil na kranjski pasmi, pokažite mu, kakšna je križanka, in pojasnite mu, zakaj je v sramoto naši čisti pasmi. Silite ga na to, da v svojem uljnjaku ne bo trpel križank in da bo vzimil le matice, ki so čiste krvi …Od vasi do vasi, od čebelarja do čebelarja naj gre glas, da moramo čebelariti le s čistimi kranjicami. Kadar pa iztrebimo tujko, ki jo je zanesel vrag v naše kraje, pojdemo lahko korak naprej s tem, da bomo začeli izberati iz čistih sivk najžlahtnejše, najrodovitnejše in najdelavnejše pleme- njake, oziroma matice. Takrat bo naša čebela pokazala, kaj zmore, in Danes skušamo stanje glede rasne čistosti čebel v Sloveniji izboljšati tudi s t. i. neposredno odbi- ro. Čebelar, ki ugotovi, da ima v neki družini več kot dva odstotka čebel rumeno obarvan zadkov obroček, ji je dolžan takoj zamenjati matico, dru- gim manj obarvanim pa postopno. To pa pomeni, da mora imeti zadosti odbranih rezervnih družin, za katere mora poskrbeti že v predhodnem letu. Kar seveda pomeni, da je neposredna odbira pro- ces, ki naj bi postopno peljal do uspeha. Kranjska čebela in rumeni obročki (II. del) Nekatere križance lahko ugotovimo šele z genetsko analizo. Ciprska čebela (Apis mellifera cypria) Fo to : In te rn et