Leto III., štev. 29 v Llablfanf, peteR dne 3. februar?« 1922 a itev. SO par* 2 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 240 S mesečno.......20 „ ca Inozemstvo .. 600 9 Oglasi za vsak mm višine •lolpcs (6ts mm) . * K tali oglasi do 30 mm Stolpca (68 mm) . t m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Urednlfttvot Miklošičevi cesta *t 18/1 Telefon it 12. UpravnlstvOi fr*»ernova ulica t. bi. Telefon tL S& Račun kr. poit ček. urad* itev. 11.843. Ljubljana, 2. fberuraa. Minister trgovine in industrije doktor Spaho je {»oda! demisijo. Pred no-kaj dnevi je izstopil iz kabineta njegov strankarski drug minister narodnega zdravja dr. Karamclimedovid, katerega je doigomesečna bolezen prisilila, da se od;>ov(j napornemu poslu. Vlada je sedaj brez zastopnikov muslimanskega kluba in ako ne pride do poravnave. bodo muslimani brezdvomno prešli v o|»ozicijo. Vladna večina ostane sicer še vedno dovolj jaka, ker šteje brez muslimanov 201 gla-s, medtem ko more opozicija zbrati v»ega skupaj največ 150 glasov, vendar to ni glavno. Demisija drja. S|>alia nam marveč razkriva nekatere jtojave. ki znova dokazujejo, s kolikim samozatajevanjem je treba danes voditi politiko, da nam država ne omaga v neprestanih notranjih krizah. Brez globokega patrijotizmn, ki je pripravljen mnogo žrtvovati, in brez plodnega realnega optimizma, ki na tr-njevi poti naše konsolidacije niti za trenutek ne obupa in kateremu je vsak neuspeli pobuda k novemu naporu in podvojenemu delu, ne bomo nikdar premagali težavnega stanja, v katerem se nahaja celokupni naš narod. Demisija drja. Spahe in pretnje z opozicijo je obžalovanja vreden dokaz, da se v muslimanskem klubu ni moglo odločilno uveljaviti to kardinalno spoznanje, ki je, reči moramo, za nas demokrate temelj za sodelovanje v vladi in ki nam daje moralično moč. da nnsdmo odgovornost za premnoge stvari, proti katerim bi se najraje dvignili z najostrejšim odporom. Dr. Spaho je svojo demisijo stvarno ali da se tako izrazimo politično — računsko utemeljil. Kakor znano, so muslimani na podlagi sklepov svojega sarajevskega sestanka stavili pri obnovi Pašičevega kabineta več pogojev in je bil med njimi in ministrskim predsednikom sklenjen sporazum, ki so ga vhdine stranke vzele na znanje. Sedaj obtožiijejo muslimani g. Pašiča, da r.e drži dane be*ode. Do 31. januarja bi bila morala vlada v smislu tega sporazuma predložiti parlamentu zakon o uvedbi muslimanske verske avtonomije. To se ni zgodilo. Pašič se zagovarja, da ni bilo mogoče, češ, v ospredjp so se postavilo važnejše zadeve. Pašič je napram demokratom muslimanom in kmetom pristal tudi na to. da se čim preje pristopi k izenačenju davkov. Znano je, da so radikalni upropa^tili prvi energični poskus finančnega ministra Kumanudija. ki je Demisija muslimanskih ministrov IZJAVE DR. SPAHA NAŠEMU DOPISNIKU. Beograd, 2. februarja. (Izv.) Sinoči, ob 20. uri, le poselil trgovinski minister dr. Spaho ministrskega predsednika Pašiča in mu naznanil svolo demisilo. Vaš dopisnik ie ob tei priliki posetil ministra dr. Spaha, ki mu je izjavil: •Vzrok mojega odstopa je predložitev novih dvanajstih skupščini, ne da bi se razpravljalo poprej o tem na ministrskem svetu. Muslimanski klub je zahteva) v teh dvanajstinah nekatere izpremembe. Na* klub je vlado obvestil o muslimanskih zahtevah, toda vlada sploh nI odgovorila. Zahtevali smo pred vsem izenačenje zemljiških davkov in ukinjenja davka na poslovni obrt za leto 1922. Muslimanski klub bo imel najbrže danes zvečer, ali pa jutri dopoldne sejo, na kateri bo razpravljal o položaju in o nadaljnih korakih. Zato se o razvoju situacije sedaj ne morem natančneje izraziti.« Drugi muslimanski član kabineta, minister za narodno zdravje, dr. Karamehme-dovič, je, kakor znano, zaradi svoje bolezni podal demisijo že pred dnevi. Italijanska vlada odstopila BONOMI JE DOBIL NEZAUPNICO TUDI OD DEMOKRATOV. Za koncentracijo naprednih političnih sil POMEMBEN SHOD POSL. V. KUKOVCA. SredEče, 2. februarja (Izv.) Tu se je vršil danes popoldne velik javni shod demokratske stranke ob ogromni udeležbi naroda. Poslanec dr. Kukovec vihamo pozdravljen, je poročal o sedanjem političnem razpoloženju v Sloveniji in je zlasti ostro grajal cepljenje slovenske napredne javnosti na mnogoštevilne frakcije. Pozival je h koncentraciji vseh naprednih sil v Sloveniji. Dr. Kukovec je nadalje razpravljal tudi o dogodkih zadnjega časa v narodnj skupščini in o razvoju drugih aktualnih vprašanj. Njegova izvajanja so bila ponovno burno akhroi-rana. Shod je sprejel sledeči resoluciji: I. Politično konstelacijo, kakršna ie nastala pri nas Slovenoih od zadnjih svo bodli ih volitev v usUivotv.-iro frkuj.šči no smatramo z ozirom na cepljenje v mnoge stranke kot u.«rrJium in gos-po darskim interesom ško i'.'vo in naravnost opasno. Konceitrarja v*eh sil, ki irezpogojno priznavajo narodno edinstvo in potreba pozitivnega gospodarskega dela ter enotna organizacija istih je tuijna. Apeliramo na patriotizem izvoljenih poslancev mariborskega okrožja, da računajo s takim razpoloženjem volilcev in v najkrajšem času izvajajo posledice iz tega položaja. Brez ozira na uspeh našega poziva pri izvoljenih poslancih smatra se pa že danes potrebno, da ljudstvo samo politični položaj pazno preceni in da zastopniki narodnega in gospodarskega življa v mariborskem volilnem okrožju izdelajo delovni načrt v zmislu potrebne konsolidacije ter ga predlože na shodu zaupnikov v daljnje sklepanje in postopanje. Poslanca Kukovca se naproša, da najkasneje do Velike noči skliče sestanek zaupnikov vsega volilnega okrožja v Mariboru, po dogovoru z zastopniki vseh prizadetih strank in struj. 2.) Določbe ustave glede administrativne in samoupravne razdelitve v velike županije ali oblasti in sreze. odnosno okrožja, smatramo kot nedotakljive. Vla-din načrt smatramo ta primerno podlago za razdelitev in smatramo za dolž-noet vseh demokratskih in drugih v vladni večini udeleženih politikov, da dejansko zastopajo čimprejšnjo izvršitev predvidene razdelitve. Zahtevamo takojšnje pojasnilo, ali res neki činiteiji v nasprotju a stališčem naroda m grešeč proti dolžnemu spoštovanju ustave a-metno vplivajo na to, da bi naš okraj izgubil v vladincm predlogu predvideno veliko županijo, odnosno oblast a središčem v Mariboru. bi! dvignil zemljiški davek v Srbiji iti Črni gori na štirikratno višino. Na drugi strani je delo za izenačenje davkov vsled kompliciranosti davčnih sistemov silno težavno in bi vsaka prenagljenost le še povečala kaos. Nesporno. eksistirajo neenakosti, ki kar kričijo po odpravi, j« ne samo v formalnih |>r«lpisih, temveč tudi v načinu njihovega izvrševanja. Nosjiorno je poslovni davek v svoji prvotno razglašeni obliki za primitivnejšo naši gospodarske razmere naravnost neznosen. V vsem tem ima dr. Spaho prav. Ali prav nima v tem, da se tudi on s svojimi tovariši odstrani od dela ter tako slabi pozicije tistih, ki so neprestano na potu. da se končno tudi na tem polju pokažejo j>ozitivni usjiehi. Stališče Demokratskega kluba, ki je v svoji današnji seji ponovno sklenil napeti vse svoje sile. da doseže izenačenje davčnil bremen, vslod izstopa muslimanov i2 vlade ne bo olajšano... Muslimani so si izbrali komodno pot. Ako bi jim sledili drugi, smo jutri zopet brez vlade. Aii bi bii s tem dosežen katerikoli uspeh za državo in narod? Ali je pojutrajšnjem mogoča kakšna druga vlada, ki bi mogla |»ozi-tivno delati? Duševni oče opoziciji Stojan Protič sam je priznal, da je današnja vladina kombinacija v dani!; razmerah edino mogoča. Nič ne pomaga. Ostati moramo skupaj z najkonser-vativnejšimi elementi, da se kolo popolnoma ne ustavi in delati moramo, zavedajoč se. da je vsak najmanjši uspeh ogromna naložba za bodočnost. VOLILNI BOJ V RUMUNI JI. Bukarešt, 2. februarja. (Izv.) Vo!i'ni boj na Rumunskem je v polnem razvoju. Vse stranke razvijajo strastno agitacijo proti liberalcem, ki bodo morali prest? t! težek boj. Sedmograška narodna str. uka se ie odločila, da sklene kompromis z vsako stranko, ki Je politično enako ori-Jentirana kakor ona. Najhujšo prooagan-do proti Bratianovi liberalni stro..ki vodi kmetska stranka. V bivšem parlamen-tu Je imela 80 poslancev, sedaj pa računa, da dobi večino in da bo mogla sama sestaviti novo vlada Politika samozataje-vsnla Iz seje demokratskega kluba. Beograd, 2. februarja. (Izv.) Demokratski klub je imel danes popoldne .sejo, na kateri je razpravlja! o osnovanju odbora za zunanje jmsle. Klub je po daljši debati sklenil, glasovati proti temu odboru ker so radikalci iz te zadeve napravili kabinetno vprašanje in je ministrski predsednik izjavil, da bo jKKlal demisijo. ako demokratski klub vztraja na svojem stališčn. Ker bi s Pašičovo demisijo nastala nova huda kriza brez izhoda in bi se onemogočilo realiziranje ustave, so demokrati težkega srca se odločili za odgoditev tega važnega vprašanja. Zastopnik demokratskega kluba bo jioilal ob priliki glasovanja primerno izjavo. Minister Pribičevič je nato obvestil klub o demisiii trgovinskega ministra dr. Spalia. Daljša debata sc je razvila o budžetskih dvanajstinah. Poudarjala se je potreba čim prejšnjega sporazuma z velikimi strankami v tem vprašanju Klub je končno razpravljal o stališču, ki ga bo zavzemal pri jutrišnji interpolacijski seji parlamenta. ZEMLJORADNIŠKI KLUB. Beograd, 2. februarja. (Izv.) Zemljo-radniški klub Je na svoji današnji seji razpravljal o stališču kluba pri Jutrišnji interpelacijski seji skupščine in o vojni odškodnini, ki jo imajo prejeti še cd Nemčije. Sklenjeno je bilo, da se v tem vprašanju formulirajo po stališču kluba nekatere zahteve, ki se predlože vladi in objavijo v javnosti. Stališče, ki ga bo zavzela vlada napram tem zahtevam, bo po izjavi uglednega člana merodajno za nadaljno delo zemljoradnikov v parlamentu. ZAŠČITA INDUSTRIJSKEGA DELAVSTVA. Beograd, 2. februarja. (Izv.) »Službene Novine« objavljajo pravilnik o higije-nični in tehnični zaščiti delavstva v indu-strjskih podjetiih. S tem Je storjen veiik korak naprej v zboljšanju varnostnih razmer delavcev v Industrijskih podjetjih. GENERAL DUSMANIS ODPOVAL IZ BEOGRADA. Beograd. 2. februarja. (Izv.) Šef grškega generalnega štaba, general Dusma-nis. ie odfiotovai danes doooldne v Atene. Razprava proti vidov-danskim atentatorjem Beograd, 2. februarja. (Izv.) Dano> ob Va9. sc ju nadaljevala razprava proti vidovdaiiskim atentatorjem. Jovan Solovič, bivši komunistični poslanec iti član izvrševal nega odbora stranke, zanika vsake krivdo in se pritožuje nad brutalnim (»ostopanjem jKiručnika Tu-komatia z obtožene! v preiskovalnem za|>oru. Tudi bivši inislanec Života Mi-lojkovič se ne prizna krivim in protestira proti načinu, kakor se je ->06tavi] ž rt jim zapisnik. Bivši komunistični poslinec Gjuro Sala j govori o komunizmu na splošno in izjavi, da o tej zadevi ne bo odgovarjal na nobeno vprašanje, ker so tako vsakomur na raz|>olago knjige o komunizmu. Prizna, da je preskrbe! nekoč Stejiiu vstopnico za sejo v skupščini. Ivan Pelinkaš izjavi, da je v resnici sprejel zaboj z bombami, vendar pn ni vede!, kaj je v njem. Odklanja vsako krivdu in naglaša, da jc zapisnik o njegovem zaslišanju netočen. An lrija Folgar govori o tajnih sejili sindikalne organizacije v Novem Sadu po objavi «0bznane». Volitev župana v Gorici Gorica, 2. februarja. Sinoči se je vr- j šila tukaj prva seja novoizvoljenega občinskega sveta, katere se je udeležilo 39 občinskih svetnikov od 40. iz- i ostal je le eden. Sejo je otvoril bivši župan, znani Bombig, ki je naznanil, da je na dnevnem redu le točka volitev žujana in dveh prvih svetovalcev. Pri volitvah za žu|>ana je dobil kan-; didat zmernega meščanstva sodni svet-! nik dr. Anton Bonne 29 „... so se kardinali pričeli vračati iz 6ik- Beograd. 2. februarja. (Izv.) Min str- st;riske k le v gvoje Sobane v Vatik*. ski predsednik Pašič e lahno obold in [m _ prva vo,i(ev M ^ izvrSila ^ se zato nI mogel udeležiti seie radikal- ^ ver etno, da bi prinesla ie kak-nega kluba, na kateri se Je nadaljevala ^ razprava o administrativni razdelitvi dr-. žave. | 2ELEZNICARSKA STAVKA V NEMČIJI. Berlin, 2. februarja. (Izv.) 2elezničar- PRENAGLJENA INTERPELACIJA POSL. BRANDNERJA. Beograd, 2. februarja. (Izv.) Poslan«. !asi|o vodstvo strokovnih že|ezničar-Brandner Je vložilt Interpelacijo v zadev oreani23cj)_ Je ,e delna. Stavkajo pa !ska stavka, ki jo je z današnjim dnem apanaže Karla Habsburga. V interpelaciji vprašuje vlado, zakaj Je pristala, da tudi Jugoslavija prispeva k tej apanaži. (Naša vlada o prispevku Jugoslavije sploh še ni ničesar sklenila.) vsi vlakovodje in tehniško osobje. V področju berlinskega ravnateljstva promet popolnoma počiva. Katastrofa je tem večja, ker ovirajo promet tudi tam, kjer se še vzdržuje, veliki snežni zameti. DR. BENEŠ POTUJE V LONDON. CARINE PROST PROMET MED RUSIJO IN LITVO. - . . t, , 11. - t London. 2. februarja. (Izv.) .Telegraf* ALoTl 'ZUEftZ USf P- češki zunanji minister dovoljen uvoz v Rusijo brez vsake carl-^- Beneš koncem prihodnjega tedna < ne. To le Htvinska vlada dosegla tako, da ' Lcndon, kjer bo imel z bntskimi držav-je poprej dovolila uvoz ruskega blaga nainikl važno konferenco o zadevah, ki pri-Lavinsko brez carina Idejo na razpravo na genovski konferenci. Klerikalna amerikanska roba pred parlamentom AVTENTIČNA POJASNILA 0 ZNANI KOROŠCEVI AFERL ti Beograda nam pišejo: Pred nekaj dnevi se ie «SIovencc» Iz bogve katerega razloga vrnil na znano imcrfkansko afero gospoda Korošca. Skušal ic zadevo deloma spraviti na šaljivi tir, v ostalem pa naprtiti vso krivdo — demokratom! Sedaj je prišel dan, ko je konec klcnkalncga slepomišenja. Pro-vociran po klerikalcih je v deklaracijski debati predložil tin. min. Kumanudl parlamentu avtentično pojasnilo o Koroščc-vem »žaklju v mačku«, navajajoč rezultate preiskave, ki jo je izvršila posebna Intermlnlsterijalna komisija. Tozadevni del govora finančnega ministra se po steno-grafskem zapisniku glasi tako-le: «0. Stoian Protič je priznal ipak eno, a to je, da jc ta vlada prevzela eno težko finančno dedščino, (čujc se: na slaba pleča) in da so finance take, kakršni so rezultati vsega onega, kar sc jc dogodilo poslednja tri leta v naši zemlji. Gospodje, m! smo s to težko dedščino prevzeli tuJi korupcijo, in to ono, ki se je prukticirala tudi izven carinarnic. Jaz sem v svojem ekspozeju v finančnem odboru navajal en tak slučaj, katerega hočem navesti tudi tukaj, ko že o tetn govori g. Sušnik kot predstavnik stranke g. Korošca. Leta 1919. je prodalo Savczno Udru-Scnje za Inostranu trgovino iz Ncvv Yor-ka ministrstvu za prehrano, v času, ko je HI minister g. Korošec, 8476 zabojev razne robe za 78U.9U dolarjev in 2 mi- lijona 299.765 frankov. Od te vsote se |e prodajalcu nekaj takol izplačalo. Anketna komisija, katere naloga le bila, da pregleda to nabavo, konstatirala Je v svojem poročilu: 1.) da le bo mokre in pokvarjene robe v vrednosti za 83.677 dolarjev in 250.237 frankov: 2.) da so bili kupljeni taki predmeti, ki bi ne smeli bili predmet driuvne nabave, kakor: karte ta igranje, puder, svilene nogavice, balske bluze, liaremski čeveljčki (smeli in ploskanje v centru in na levici), in to v času, ko le bilo trc'ia takol po končani volni, ljudstvu, upro-paičenemu po neprijuteljski okupaciji, dati to, kar je najpotrebnejše. ker ničesar v zemlji ni bilo; 3.) da je bilo v pošiljatvi več zabojev, ki niso prišli v Beograd, a da so nekateri od njih navzlic temu vpisani v lak-turah. (Sinch in »Cujte, čujte!. v dvorani.) S tem nakupom, gospodje, je država oškodovana za 112.740 dolarjev in 392.S32 Irankov, ali po današnjem kurzu za 9 milijonov 252.91S dinarjev.» (Čujc se: »Ali so zuprli g Korošcu?» Dr. Korošec: »Takrat je bil dolar za 6 dinarjev.). Tako Je sedaj klerikalna gospodarska slava ugotovljena in ovekovečena še v stenografskem zapisniku narodne skupščine. Pa bodo klerikalci navzlic temu svojo korupcijsko afero še naprej tajili in zavijali. Postojna še vedno narodna trdnjava 2e včeraj smo poročali o soglasnem sklepu novega postojnskega občinskega sveta, s katerim je ta na mah raz-irl marsikatero nejasnost in skrb, ki se je povodom zadnjega občinskega volilnega boja v Postojni |K>javila tu- in onstran granice. Izjavo, katero so izpisali vsi občinski svetniki, objavljamo radi njene važnosti danes v celotnem besedilu. Glasi se: •Naši nasprotniki hočejo z izidom občinskih volitev kovari kapital. Narodni nasprotniki razglašajo, da so s svojimi glasovi pobili slovenski naeijo-ralizein in slovensko delegacijo v državnem (»arlaiiieutu s tem, da je naš državni poslanec gospod Josip Lavrcn-6ič ostal v manjšini. Temu nasproti izjavljamo svečano 111 odločno sledeče: 1.) S|>ot med obema s t rti jam a občinskih volilcev je temeljil samo na gospodarskih razlikah (mesto - vasi). 2.) Ugotavljamo, da sta imeli obe Btruji veliko večino skupnih kandidatov in da je bilo od 20 izvoljenih 10 skupnih. 6—7 iz večine, 4—5 iz manjšine ter da so od 711 veljavnih glasov dobili skupni 085—451, večinski 431 do 4G8 in manjšinski 2G3—273 glasov. V nikakem slučaju torej niso odločevali laški volilci s 100—140 glasovi. 3.) Člani ene kakor druge struje, zla*ti pa izvoljeni občinski svetniki, so enako narodno zavedni Slovenci ter bo v stvari nič, v taktiki pa le redko razlikujejo. 4.) Neodgovorni, kratkovidni in lah-komišljeni ljudje na eni in drugi strani in struji hujskajo enega proti drugemu ter škodujejo skupni stvari vedč ali neve Ič. Te hujskanje od ene. druge ali tretje strani zavračamo najodločneje. Zlasti zavračamo napade na bivšega občimskega komisrja gospoda -Josipa Dovgana. katerega poznamo kot poštenega slovenskega narodnega moža. nesebičnega, čistih rok in čistega srca, ljubečega le pravico in pravičnost brez ozira na desno ali levo. 5.) Izid občinskih volitev ničesar nc spremeni na izvidu volitev v parlament, pri katerih so vsi volilci glasovali za slovensko listo, zato tudi za gospoda .Josipa Lavrenčiča. Tej naši parlamentarni delegaciji izrekamo v imenu sebe in vseli Postojnccv ne-omaino in neomejeno zaupanje. Posebno velja to za našega soobčana gospoda poslanca Josipa Lavrenčiča, katerega .« tem vljudno naprošamo, da naj deluje še nadalje za blagor naroda in občine. Fantazije hrvatskih kterikstcev V glasilu hrvatskih klerikalcev »Narodna Politika« priobčile hrvatski klerikalni poslanec dr. Janko Simrak ol>-širen članek «P« litika separacije ili amputacije«, v katerem dokazuje, da je Beograd zavzel v najnovejšem času v vprašanju našega narodnega in državnega ediivstva precej tajinstveno stališče. Beograjska taktika da obstoji danes v tem, da dobi tehtnih in pozitivnih razljgov, pa da nekega dna izjavi: »Nadaljnje sožitje Srbov, Slovencev in Hrvatov v eni državi jc nemogoče; poj liinu vsaksebi. Mi Srbi imamo svojo kraljevino, vi Hrvati in Slovenci [>a živite, kakor vesto in znate.« Kar se tiče Hrvatske, jo baje ideji separacije. oziroma amputacije Ze dozorela, glede Slovenije je pa treba umetno izvesli odcepitev. In dr. Janko Simrak trdi, da so si Srbi glede Slovencev izdelali sledeči načrt: Dr. Ivan Susteršič se mora vrniti v Slovenijo. Ministrski predsednik Niko-a Pašič je izjavil, da se more dovoliti dr. Susteršiču vrnitev v domovino. V tem smislu jc to vprašanje rešila že tudi vlada. »Zakaj se je — povprašuje gosp. Simrak — Fašič odloČil, da lovolj Susteršiču vrnitev v domovino. Morebiti zato, tla osnuje Susteršič centralistično klerikalno stranko proti Koroščovi avtonuniistični? To je nemogoče, to v6 tudi Pašič sam. ker vsak lak Susteršičev poskus bi bil že naprej nemogoč. Pašič [»otrebuje dr. šusteršiča za jKilitiko sepaiaeije v Sloveniji. Dr. Susteršič naj po svoji vrnitvi začne z agitacijo za slovensko nevtralno republiko. Susteršič bo propagiral idejo slovenskega Piemonta (?!?). na temelju tega svojega programa se bo Susteršič kcaliral s hrvatskim bl<»-kom in na ta način pripravil neizbežno amputacijo, ki bo ua škodo manjšega dela.« Dr. Simrak trdi, da je ta njegova informacija o Susteršiču povsem točna in da to ni v Beogradu sploh nobena tajnost vet! Težko bi bilo odločiti, ali je v teh Simrakovih fantazijah več zlobuosti ali neumnosti. Bržčas obojno. Stvarno bi pa bilo opozoriti na dvoje. Prvič. Oče amputacijske ideje jc od naših klerikalcev toliko oboževani gos|>odiii Stojan Protič. In drugič: Nekdanji vzor vesoljnega klerikal zma Susteršič je jugoslovanski državi an. Klerikalci so kakor znano prvi branitelji državljanskih svoboščin. Po členu tO. ustave spada med temeljna državljanska prava pravica bivanja državljana v državi, odnosno nedopustnost Izgona iz države in izgona iz domovinske občine. Dr. Susteršiču torej nihče no more braniti, da se vrne v domovino. Klerikalci »o morda nasprotniki njegove vrnit v- radi tega, ker bi bil njihov nekdanji vodja za »voje narodne zločine klican na odgovor. Razorava o njih pa bi pokopala mnogo odlične »katoliške« može ter jim odkazala nekoliko drugačna mosta nego jih zavzemajo danes. V ostalem, ako so klerikalci za su-sjKMizijo člena 10. Ustave, [»otein bi mi vedeli staviti nekaj konkretnih predlogov, ki bi omogočili, da dobi gospod Susteršič sebi primerno družbo tam — preko granice. Politične beležke -f- Falzifikatorji na poslu. Dr. Go- sarju jo mpobitno dokazano, da jc fal-zificiral številke državnega proračuna ter s potvorjenimi številkami na javnem shodu [Kiilpilioval ljudske strasti proti državi. Tako je trdil, da jc v proračunu ministrstva za socijalno politiko za takozvane »prečanske« kraje določenih le 113 milijonov kron, dočim jih je v proračunu polmenično, za vsako pokrajino posebej, čisto jasno proračun jenih 420 ml Jonov, razven tega pa odpada od raznih izdatkov na pre-čanske kraje še najmanj 80 milijonov kron. Tudi se mu je dokazalo, da znašajo za Slovenijo kot tako v proračuna za socialno polit ko izrecno Imenovano vsi izdatki okrolo 84Va mil., Izrcc-110 za Hrvatsko in Slavonijj navedeni izdatki pa čez 150 milijonov kron. Pri Sloveniji in Hrvatski v tem slučaju niso še vštetj kreditj za zaščito decc. za delavske posredovalnico, obrtne in-š|>ektorate ter razne subvencije, kateri izdatki so centralno tako preliminira-ni, da jih ni mogoče brez drugih detajlnih pO'asnil za poedine pokrajine na številko natančno ugotoviti. Ker dr. Cosar. ki jc zagrešil preračunjeno in premišljeno lo|H>vščino. dokazano mu potvorbe ne more ovreči, mu je včeraj priskočil na pomoč »Slovenec-«, ki dr. Cosarjev falzifikat spopolnjujc še z novim falzifikatom na ta način, da trdi, da se za prečanske pokrajine v poglavju za Srbijo in Črno goro postavljene |»ostavke »nanašajo skoro izključno na plače uradništva, vse drugo jo pa povedano tako na splošno, da moro ministrstvo vso preliminarne vsote uporabili izključno za Srbijo in Črno goro.« Ponovno poudarjamo. da so zgoraj omenjene vsote (120 milijonov, 8P/2 milij. in 150 milijonov) vzeto le iz onih postavk proračuna, ki so za pokrajine poimensko naštete. Kako grda jo »Sloveiičeva« laž. da so centralno prcSimiiiiraue [»ostjvke namenjene skoro izključno za plačo nradni-Stva. je razvidno že samo iz dejstva da so pri ccntrali proračun jeni izdatki za skoraj vse [»odpore invalidov in to s točno navedbo, koliko znašajo te podpore za poedine pokrajine. — Kaj naj na klerikalne falzifikacijo še rečemo? Ako bi dr. Gosar falz.ificir.il bankovce, bi mora! v zapore. Skoda, ki bi jo napravil kot ponarejevalec bankovcev, bi bila gotovo mnogo manjša nego je škoda, ki jo i»ovzroča njegovo potvarf]anjo re-snice. Stavimo, da se Gosar. ki ni le politik, temveč tudi vnet katoličan, svojega smrtnega greha ni iz|iovedal in da je še ponosen na hudičevo delo. ki ga vrši. -f Ne Igrajte sc z ogniem! Pod tem naslovom kliče Milan Marjanovič v zagrebški »Slobodni Tribuni«: »Kaj vi zagrebški malomeščanski dlplomatje res' mislite, da gledajo veliki napodi in državniki za pada na vas in t:a nas, na Hrvatsko in hrvatski problem tako. kot gledate vi in kot si domišljuMJte vi? Da slo bili le eno leto na oni Gol-goti, ki se imenuje: prosjačenjo i»ri velikih za male, niti trenutka ne bi želeli stopati po trnju tega križevega l»ota. Ako bi pogledali malo bolje za kulise velike politike, ne bi nasedli vsakemu prvemu Strasnovu. ki pride med vas, ali pa modračanju kakega naivnega prekomorskega izecljcnik.v ki vam govori o simpatijah in pomoči zunanjega sveta. Ali še niste spoznali, da naši najbližji sosedje in daljnji zavezniki ne žele zh-ma Jugoslavije zato. da oslobodc vas, oni žele lo, da od-dvoje vas, da vas [totem lažjo požrol? Kaj mislite, da v slučaju tuje intervencije in v slučaju [»otrebe oborožene Zborovanie slovenskih ženskih druitev v Liubi.ani Včeraj ob devetih dopoldne so se zbrale na ljubljanskem magistratu dclegatinje 25 slovenskih ženskih d.uštev, da razpravljajo o danes najbolj aktualnem vprašanju, ki spada v pivi vrsti v kompeten-co našega ženstva, to Je o vprašanju zaščite naše dcce. Zborovanje Je otvorila ga. tranja dr. Tuvčurjeva, ki |e najprej pozdravila vse dclegatinje, posebno navzoče Srbkinje, in jih poziv ala, da v složnem in nesebičnem delu, brez vsake strankarske primesi sodelujejo pri začetem velikem delu. Nato se Je oglasila k besedi ga. Engel-manov, ki Je v imenu »Kola jugoslovanskih sester« Izjavila, da le ženskim društvom neobhodno potrebno: I.) medsebojno zbližanjc, 2.) skrb za zaščito dcce, 3.) skupno glasilo. Končni cilj vsega ženstva mora biti sodelovanje vseh Jugoslo-vank, brez razlike stanov in političnega prepričanja, pri picmcnitein narodnem delu. Dvajseto stoletje nI zaman stoletje otroka. Zato predlaga, da se zavzame ženstvo za to, da se zgradi v LJubljani sirotinski dom. Vršimo svojo dolžnost, da se uresničijo besede blagopokojnega kralja Petra, ki jc vedno naglašal: *2ena je temelj države». Nato ie sledil strokoven, objektiven ht izčrpen sko.o eno uro trajajoč referat gdč. Štcbijeve. ki je razpravljala o podrobnem dtiu žene pri zaščiti dece. Po stanju z dne 31. decembra 1919. jc v Sloveniji 84.847 sirot, ki šc niso dovršile IS. leta, iu sicer: popolnih sirot 4020, polslrot 41.839, nezakonskih otrok 38.847. V šte-vi kali so všteti tudi otroci iz krajev izgubljene Koroške, a ni všteta deca Iz logaškega rkraja, ki Je bil tedal še pod Italijo. Ta statistika značl velikanski deficit v našem narodnem gospodarstvu In našem kulturnem razvoju. Kajti pomis Iti moramo, da |e vsa ta osirotela In zanemarjena deca dan za dnem v živem kontaktu z ostalo družbo, a da ima beda tudi temnega tovariša — brezstldnost. Govornica navaja nato, da postaja položaj naše dece vedno slabši, kar Je Javno razvidno iz uradnih aktov. Take razmere, kot vladajo sedaj, vodijo z vso gotovostjo nasproti največjemu in najstrahotnejšemu moraličnemu bankerotu. Na-se Je vkrcala s svojimi otroci na parnik i to razpravlja govornica o posameznih fa-»Ancona« in odpotovala v Funclial na; ~ah dc,a " "sc,t0 dccc in m'a'Jlne: otok Madciro. ! Zaščita materinstva in dojenčkov.Vseh _ Velik potres. Iz \Vashingtona po- mater, ki so pred porodom in ob porodu ročajo. da je observatorij univerze v Gc- potrebne zaščite, ne moremo spraviti v orgtovvnu zaznamoval I. t. m. silen po-1 primerne zavode, a za one, katerih ra/-tres v oddaljenosti 4500 kin južno »-d j mere so najboli kričeče, bi moralo biti Bostona. Iz San Frančiška je doš"o po-1 primerno zavetišče, kjer bi tudi po poročilo o si nem potresu iu;"no od Kaliior- j rodu pod strokovnim vodstvom negovale nl]e. Manjše sunke so čutili rb vsej obali svoje dete. Daije sc zavzema govornica Tihega morja do Kanade. Potres ie vu'- tudi za »materinsko službo«, ki W o!>-kaničnega značaja in ima svoje srcJKČe stojala v tem. da bi se nudila porodnici v Tihem morju. Tudi observatorij v Flo- in dojenčku vsestranska oskrba. obrambe državnega. efllnstva n« W| stopilo na noge veliko število pravih ia dobrih llrvatov, ki bi se vrgli s' strahovitim članom In silo ter z vsemi sredstvi na vas, nc da krvavo maščujejo in da vas jtoduše. ampak da vam brezumnežem iztrgajo iz rok nož, s ko-jim režeto vrvi. na katerih visimo mi vsi nad strašnim prepadom; da vam iztrgajo iz roke ključ, s katerim odpirate vrata tujcem. Vi, ki se danes norčujete »jugoslovanstvo je anahroni-zein«; vi, ki ste občutili njegov živ-Ijeiiski zamah [»red koncem vojne; vi, ki nočet" videti,, kako se jc to jug-»-slovanstvo mogočno razmahnilo v naši državi, — vi, vel bi odprli potem oči in zasmehovanje bi vam obtičalo v grlu. Takrat boste videli, kako močno je to jugoslovanstvo, koliko nas je Jugoslovanov, in koliko jih je celo v vaših vrstah! + Jugoslavija In Poljska. Iz Beograda so poroča- Po daljšem dopustu je d<»s|K:l semkaj [»oslanik poljske republike, j»elnonioč»i minister Okenski. Ob svojem prihodu je izjavil, da je dobil oJ svoje vlade nalogo, naj začne takoj z našo državo |»ogajaiija glede zaključitve medsebojnih gospodarskih in trgovskih pogodb, ker želi Poljska stopili z našo državo v najožje stiki. Po svetu — Gospodarska konferenca v Londonu. Iz Rima poročajo: Tc dni se sestane v Londonu mednarodna konferenca za vzpostavitev gospodarskih odnošajev v Evropi. Belgija, Francija. Italija in Anglija bodo zastopane z dvema, Japonska z enim delegatom. Na sestanku se bo sestavil tudi prugram za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi. — Nemčija ba zastavila del svojega zlatega zaklada. Iz Berlina poročajo: V odseku za prorač. Je izjavil posl. Ricsncr, da namerava »Rcichsbanka« del svojega zlatega zaklada založiti v začasno lombardlranje pri kaki Inozemski osrednji emisijski banki. Predsednik »Reichsbanke« Je zjavil. da so tozadevna pogajanja z angleško državno banko že v teku, da pa mora ta popre) v to svrho doseči še iz-premembo tozadevnih zakonskih predpisov. — Zlta na povratbu na Madciro. Iz Lizbone se poroča: Bivša ccsarlca Žita rcnci Je zaznamoval ta potres. Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Petek, 3. febr.: »Hamltt« C. Sobota, 4. febr.: »Gardist«. D. Nedelja, 5. fel r.: Ob 15. »Peterčkove po- V zvezi z zaščito materinstva Je zaščita dojenčkov. Važen del te zaščitne panoge tvorijo posvetovalnice za matere In oskrbovalnlce za dojenčke, ki so navadno ustrojene tako, da sc vse matere z dojenčki na določen dan pozovejo v posve-tovanico, kjer se otrok zdravniško pregleda in mati primerno pouči. Govornica le rcfcrli ala nato obširno o zaščiti dcce v predšolski dobi, v šolsld in pošolski dobi in zaključila svoia Izvaja- slednje s;:iije». Izv. Nedelja. 5 febr.: Ob 20. »Vražja ženska« "Ja z besedami: Stoletje otroka, ki ga le Izven. Ponedeljek, 6. febr.: »Revizor«. A. Torek, 7. febr.: Zaprto. Opera. Petek, 3. febr.: »Boheinc«. B. Sobota, 4. febr.: »Trubadur«. A. Nedelja. 5. febr.: »F.iust«. Izv. Ponedeljek, (>. febr.: Zaprto. Torek, 7. febr.: Ob 5Uletnicl gledališkega delovanja garderoberke gc. VVaidstcin- ove: »Carmcn«. Izv. • * • Zveza kulturnih druStev v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v torek dne 7. februarja ob C. uri popoldne v tajništvu JDS, Narodni dum, 1. nalstr. — Vsa v zvezi včlanjena društva se poživljajo, da se pa možnosti udeleže občnega zbora po svojih zastopnikih. »Magijci» je naslov fantastični drami, katero Je spisal sovjetski komisar za pro- gospa Kngclmanova poprej omenila. Je ob njegovem nastopu simboliziral japonski slikar tako-le: zemeljska obla, vsa nabodena s sulicami in puškami in vrhu nje sedeče ubogo trepetajoče dete. Simbol sc Je uresničil. Stoletje morlncga orožja Je zatemnelo stoletje otroka. Zmanjšati te zle posicdicc na minimum, to je naša sveta dolžnost. Zato na delo za nigo najnežnejšega cvetja, na delo, katerega sadove bo užival ves naš narod. Referat Je bil sprejet z burnim in dolgotrajnim odobravanjem. Vse zbrane dclegatinje so Hle soglasnega miuuja," naj se osnuje v Ljubljani mladinski dom. Ga. dr. Tavčaricva le predlagala. naj dobi ta dom naslov: »Otroški dom kraljice Marije« (Odobravanje.) Nadalje poroča ga. dr Tavčaricva. da Je temu načrtu naklonjen tudi g. župan ln da mu bo v vsakem oziru Jc! na 1 oko. Razvila se Je podrobna debata. sveto, K. B. LunačarskiJ, ki ic kot pri- pri kateri so razne govornice podale svo- vatnik tudi futurističen dramaturg. Češki pisatelj Jožef Misck je to dramo kupil od avtorja, ki sc Je pa honorarju odrekel v korist stradajočim Rusom, Je mnenje klede bodočega doma. S pozivom, da vse dame takoj prično z delom, je nato ga. Franja dr. Tavčarjeva zaključila lepo uspelo zborovanje. »Hamlet *t (K predstavam v našem dramskem gledališču.) George Sand Je pisala, da zblaznl Hamlet zato, ker se mora odreči svoji ljubezni do Oielije. George Sand ic bila ženska ln Je razumela Hamleta ravno tako napačno kakor tisti, ki še danes trdijo, da obstoja takozvani problem Hamleta. Res, da Hamleta danes različno pojmujejo: toda kot resničnega blaznika ga je skoro nemogoče pojmovati. Iz Hamleta Je mogoče napraviti fantastičnega sanjača, ekspresivno mistično figuro, mogoče mu je dati nešteto subjektivnih pečatov. Vsak Izmed svetovnih Hamletov je doslej ustvaril kolikor mogoče lasten, originalen tip, ki Je bil pri tem večkrat že vse kaj drugega kakor Shakcspcarejev Hamlet. Taka Je danes moda. Vsak si potem vtakne svojega Hamleta v gumb-nico in gre z njim na promenado. Rogozovemu Hamletu ni mogoče očitati nobenega izmed interesantnih in lepo zvenečih eksotičnih epitetov. Dal ie Hamleta takšnega, kakršen ie. ne da bi se bil lovil za originalnostmi. Razumel ga Je kot potencirancga človeka. Lahko se reče, da ic Rogoz Hamletu dorasel. Njegovi monologi so bili res do/lvljenl. Njegov nemir po sceni s prikaznijo, ko sta mu prijatelja prisegala na meč, je bil kar sugestiven in je učinkoval kakor silna mora. Ko se je poslavljal od Ofelije, smo čutili vso silo zatajene strasti in udušene ljubezni, v sceni z matcrjo-kraljlco Je bil krvoločen rabelj, pa tudi njen sin, ko sc jI je vrgel na prsi — toda to samo za hip — v sccnah s kraljem Je bil zver, ki vonja kri; njegovi sarkazmi in njegova duhovitost so bili kakor žareče krogliice v rokah žongierja. Izpod kamcleonovih barv pa, katere le bliskovito privzemal, jc pogledal včasih pravi Hamlet in tisli Je imel na ustih pene krčevite boli, kakor boli nadčloveka, ki ga Je v enem samem, grozotnem trenotku obšlo nagnusno spoznanje, da n! nebes, ne idealov, ne lepote In resnice, da ie le gnjusoba, laž In greli in da je človek Ie grda živa!, ki hodi po dveh nogah... To je bil Hamlet. Tak Ham'et je Goethe v Faustu, tak Hamlet ie Beethoven, ki na ie šel v deveti sin- fonijl še korak dalje od Shakespcarjc-vega — zmagal je človeka v sebi, stopi! na razvaline svojega prejšnjega iaza in vzljubil vse trpljenje sveta s herojsko ljubeznijo. Rogoz nc govori kakor govore navadno gledališki igralci: njegova govorila je enotna, nepretrgana g'asbe-na linija s strastnimi accellcrandi, v dl-skantu zamirajočlmi viški In učinkovitimi allarganJI. Pnc se visoko gori v svojem zaletu in pada, vsa plemenito zdinami-zirana. Ta način bo morda temu al! onemu malo tuj, toda učinkuje. Rogoz Je bil kot Hamlet, posebno pri prv! uprizoritvi, skoz in skoz dober. Manj dober je t. kralj Klavdij v osebi g. Gabcrščika. Kralj predstavlja izrazito protidcjnnjc In zahteva Jačjc interpretacije. G. Gabcrščik za to ulogo nc obvlada dovolj svojega glasu. Ga. Borštnikova kot kraljica tn Hamletova mati to pot ni napravila toli izra-^ zitega vtisa, kakor smo pričakoval! od (nje. Rc-prize bodn pokazale, ali Je bi'a slabo disponirana al! pa ji ta tiloga sploh ne stoji. Poloni! g. Ločnika ie bil tradicionalen. 1 pa vkljub temu posrečen tip, ki si je • ostal zvest do konca. Bil Je ena Izmed učinkovito Interpretlranih figur. Ofclija Je bila kakor otožna bela roža, rastoča med ostudnim plevelom, čista pesem, ki Je napravila greh okrog sebe še bo!| rdeč. Ga. Saričcva Ja povsem razumela, zakal Je postavil velik pesnik Ofclijo v to delo. In Je ustvarila ne živo bitje, ampak lilijsko pesem. Poleg Hamleta najboljša kreacija. Horacij g. Pcčka Je bil preveč pasivna senca Hamleta. Skoro Je bila podoba, da vidi težišče svoje uloge v tem, da gleda Hamletu pri vsaki priliki Izza ramen in govori v rešpekta polnem, globokem pianu. Moral bi bil igrati bolj živega Ho-raclja, Hamletovega prijatelja. Rozcnkranc in Gildcnstcrn (gg. Lipah j in Zelcznlk) sta bila dobra. Zlasti g. LI-,; pah Je kot Rozcnkranc prav dobro zadel slovesni gledališčni ton Shakcspearejevih časov. Shakespearjev povsod obligatn! komični Intermezzo sta kot grobarja Izbor-no izpolnila gg. Daneš In Plut, častnika '.Marcela in Bernarda pa je Bog obdaro-i va! z malo presllnimi glasovi O, Cesar kot Rajnold Je videti precej talentiran In Inteligenten novinec. Morda bi mu bilo dobro dati za poizkušnjo kako večjo ulogo. Režija ni dosegla bogvekakšne uglajenosti, pač pa Je bilo opaziti znake dobre volje, da bi se dal Hamlet v stilu. Za dejstvo, da Je duh nastopil enkrat v vidni obliki, drugič pa se le skrivnostno potegnil za zavese, ne vidim opravičila v tcm. da ga kraljica drugič ne vidi. Daije — če so že nadomestili fiulise s sistemom zagrinjjl — kako gre to v sklad z zidom, ki je bil postavljen samo za duha? Konsckvcntno eno ali drugo bi bilo nemara boljše. Dober ln praktičen je bil pa zamlslek ugašajočih luči namesto ropotajočih zastorov in večnih pavz, spričo katerih bi bil ves »Hamlet« morija. Glasbe In lučnl efekti (»magični, žarki pr! Hamletovih monologih) so povečali učinkovitost, oziroma slikovitost. 2al, d2 Je bila glasba (motiv kraljevega duha) premočna. Ta In mnogi drugi ncdostatkl se dado odpraviti. Potem bo »Hamlet, najlepša in najboljša uprizoritev letošnje sezone. Domače vesfi • Kraljevič Gjorgje v aeroplanu. Iz j Pariza se poroča, da je kraljevič Gjor-; gje pred par dnevi napravil polet iz Pariza v Cannes na letalu, katero je vodil neki angleški letalaski kapitan. Po povratku v Pariz je kraljevič izjavil, da poleti v kratkem iz Pariza preko Prage in Bukarešte v Dcograd, kjer ostane potem do svatbenih svečanosti o priliki kraljeve poroke. • Novi jugoslovanski konzulati. Naša država otvori v kratkem novo jugoslovanske konzulate, in sicer v Varni na Bolgarskem, v Pečuju na Madžarskem in v Milanu. • Vesten uradnik. Ministrstvo za prosveto je predložilo te dni uradnika Milana Pokezoviča v visoko odlikovanje. Pekezovič je za časa avstro-nem-ške invazij" v Beograd skril draaoccni arhiv imonovanega ministrstva, ki jc ostal tako nedotanknjon. • Imenovanje. Za komisarja železniške policije na Rakeku je imenovan Milan Dnšmanič, »rezki načelnik tretjega razjeda. • Uradno preiskavo je uvedlo ministrstvo pravde z ozirom na izpovedi obtoženih komunistov . atentatorjev, da so jih v ječah mučili in jim izsiljevali razne izpovedi. Ako so iz|»vedi resnične, hoče ministrstvo postopati proti krivcem z vso strogostjo, ako se pa dokaže, da atentatorji lažejo, bo to jasen dokaz, kako slabotni so ti veliki revolucionarji, ki sedaj taje svoje zločine! • Spremembe v vodstvu ljubljanskega narodnega gledališča. Kakor čujemo bo dosedanii intendant narodnega gledališča v Ljubljani prof. Friderik Juvančič razrešen te svoje funkcije. Kot najtesnejši kandidat za intendantsko mesto se smatra eden izmed najodličnejših predstavnikov našega kulturnega življenja, katerega zasluge in sposobnosti na glas-••enera polju so splošno znane in prignane. • Brzojavna poročila In telefonski pogovori o stanju visoke vode so pristojbine prosti. Da se pospeši pomoč krajem, katerim preti škoda in nevarnost po po-vodnji, je poštno ministrstvo na prošnjo m'n;strstva za notranja dela izdalo odlok, ki se glasi: V času nevarnega naraščanja vode in v času visokega stanja vode so brzojavke in telefonski pogovori, ki o tej stvari poročajo, prosti poštnine. Take brzojavkp 6tnejo predajati in telefonske pogovore voditi organi upravnih oblasti in uslužbenci vodnih zadrug. • Razpisane poštarske službe. Razpisuje se poštarska služba pri poštah: Dolenji Logatec in Gorenji Logatec. Rok za satečaj je 14 dni. • Brzojavke za Sušak. Po naredbi ministrstva za pošto in brzojav se taksirar jo brzojavke za Sušak po tuzemskem brzojavnem pristojbeniku. • Otvoritev brzojavnega prometa s Carigradom. Poštno ministrstvo razglaša, da je otvor.en zasebni brzojavni promet z mestom Carigradom. Pristojbina za besedo 0.493 zlat. fran., to je 4.93 dinarjev. • Brezobzirnost ljubljanskih mestnih Koclallstov. Piše se nam: Dva eini žo leži v Ljubljani po vseh ccstah in hodnikih sneg. V času, ko razsaji fpar.cka bolezen, ki se zlasti 'al;ko razvija a pre-hla"cnja. mora občinstvo stopati po mlakah in lužali. Niti odtok snežna bro-zglje ni preskibl.eno. Delavci so ticer ne' aj brskali po sredi nekaterih cest. za prehode, križišča in trot oa rje se pa nihče ne briga. Morda pa mislijo mestni socialisti. da hodijo njih pristaši le po sredi ceste?! Mestna socialistična gospoda naj izračuna, koliko škode je zadnja dva dni napravila ljudem na zdravju in na čevljih! • Dvorski ples. Kakor nam poročajo, vrši v kratkem pri g. pokrajinskem namestniku dvorski ples. ki obata biti najsijajnejša plesna prireditev v Ljubljani. • Pametna odredba. Dalmatinska {■»krajinska uprava je prepovedala za tekočo sezono prireditev vsake ko«ti-mirane ali maskirane zabave. — Listi simr>atično j>ozdravl'ajo to naredbo in pravijo, da bi bilo res sramotno, da se v sedanjih resnih časih, ko ječi še dol našega naroda pod tujim suženjstvom, svobodni narod zabava v maskah! • Ltcejska gospodinjska šola v Mladiki priredi v soboto dne 4. februarja ob 5. uri popoldne veselo enodejanko »Baron Cojzova kuhinja«, na kar bo cc. gostom proti majhni odškodnini na razpolago čaj in buffet. Starši vseh gojenk zavoda, ter prijatelji in znanci so tem potom iskreno vabi :enL • Lep dokaz bratskih simpatij so podali dijaki in dijakinje češke gimnazije v Taboru, od katerih jih je več v stalnem dopisovanju z ljubljanskimi in drugimi slovenskimi dijaki. Ko so jim ti poročali mod drugim tudi o šibeniških dogodkih, so zbrali mladi Čehi in Čcbin-je v svojem idealizmu kot odgovor na laška izzivanja večje število čeških znamk, med njimi tudi redke eksemplar-je in jih poslali svojim ljubljanskim prijateljem, da jih izroče Jugoslovcnski Matici. • Afera Franlč. Iz Beograda nam pl-Sejo: Takozvana afera Franič še vedno straši po listih. Gre, kakor znano za obžalovanje vredno dejstvo, da je vsled nepažnje pri zagrebški žel. direkciji bilo «1 poslanih precej naših zaupnih železniških odredb madžarski železniški upravi Ravnatelja Franiča je kot voditelja direkcije zadela odgovornost in tudi proti njemu se vrši nreskava. Ni oa nobe- nega dvoma, da se ravnatelja Frantču ne sme očitati nobena nacionalna nekorektnost. V železniškem ministrstvu ni nikogar, ki bi verjel, da je eventualna Franl-čeva krivda dolozna. Vesti, da bo Fra-nič aretiran I. p. so Izmišljene. Gotovo je res, da je g. Franič, čegar zdravstveno »tanje ni najboljše, storil marsikatero pogreško, toda proglašati ga naenkrat kot nekakega izdajale* je povsem neopravičeno. * Čuden konflikt v zagrebški redakciji. Lastništvo in izdajateljstvo »Zagrebškega Dnevnika* javlja v posebni notici svojim čitateljem, da bo list toliko časa prenehal izhajati, dokler »e lastništvu ne posreči sestaviti nove redakcije. Do konflikta, kot poroča »am list. je prišlo na ta način: V redakciji »o bili trije uredniki s plačami 5500 do 6500 in 8000 K. Toda uredniki niso hoteli opravljati korektur lista, ker niso bili v to po pogodbi vezani, vslod tega je list izhajal nekorigiran. Ker »e ni mogel doseči sporazum med lastniki in uredniki, je lastništvo urednike odpustilo, a list začasno ustavilo. — Zagrebška »Riječ* k temu dodaja, da je ta »por bržkone lc izgovor, ker je list tako »labo financiran ln skoro brez odjemalcev, tako da »o »i lastniki mislili, da je ta konflikt najboljši izgovor, da pronehajo « izdija.ijcm Usta. * Poslanec kot madžarski hujskač. Zemljoradniški poslanec iz gornjega Banata Stevan Benin je ovaden državnemu pravdništvu v Pančevu, da je pred nekaj dnevi v neki gostilni v Pančevu hvalil razmere v Madžarski in večkrat zaklical Eljen Magyarorszag! * Aretacija komunističnega poslanca Novakoviča na Jesenicah. Zagrebška »Riječ* javlja, da je bil v sredo aretiran v bližini koroške meje pri Jesenicah bivši komunistični poslanec Kosta Novakovič ravno v trenotku, ko je nameraval s potvorjenim potnim listom prekoračiti mejo in pobegniti v Avstrijo. Kakor znano, je bil Novakovič nedavno oproščen v Beogradu od obtožbe izdajstva nad domovino. * Pomanjkanje tobaka in cigaret. !z več krajev po deželi dobivamo stalno pritožbe, da primanjkuje po podeželskih trafikah tobaka in cigaret pripro-stih vrst. ki jih naše ljudstvo navadno kadi. Tako primanjkuje vedno srodnje-finega turškega tobaka, ci-rarot šport, dame in egiptovske. Po mestih je sedaj tobak? in cigaret dovolj in v tem oziru no vlada nobeno pomanjkanje. Skrajni čas bi žo bil. da so merodajni faktorji pobriga:o, da bodo tudi vse trafike po deželi preskrbljene s tobačnimi izdelki v dovoljnt meri in v prvi vrsti z onimi, ki se največ kupujejo. * Županske volitve na Goriškem. V Vrtojbi je bil izvoljen za župana Isrna-cij Soban, v Kanalu pa Kristiian Bav-daž, oba zavedna narodnjaka in obenem najmlajša župana v goriški okolici. V Tolminu je bil izvoljen za župana Oskar Gabrščok. * Prihodnja seja mariborskega občinskega sveta se vrši v soboto dne 4. februarja ob 19. uri v mestni posvetovalnici. * Prctektorat nad I. pokrajinsko obrtno razstavo v Mariboru je »prejel pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar. Razstava se bo vršila meseca septembra. * Olepševalno društvo za mesto Maribor ima svoj redni občni zbor v petek dne 3. februarja ob 8. uri zvečer v restavraciji »Maribor* na Grajskem trgu. * Zadruga brivcev v Mariboru je imela dne 81. januarja občni zbor, na katerem je bil izvoljen za pre Iscdnika zopet gospod Scbastjan Ulčar, brivski mojster na Koroški cesti. * Izgon tujcev iz ICarlovca. V Karlovac se je pod firmo strokovnjaštv.i priselilo okoli 2000 inozemccv iz vsdi strani Evroj>e; ti so polagoma popolnoma iztisnili domače delavce in nameščence iz služb, kar je povzročilo veliko brezposelnost in razburjenj'.' med domačini. Padi tega se je začela za stvar zanimati tudi policija, ki je uvedli akcijo, da morajo vsi tujci dokazati neobhodno potrebo svojega bivanja v Karlovcu. Pri tem so prišli ra lan zanimivi slučaji. Neki avstrijski državljan, ki je zasedel prejšnja mesto domačina, jo izrabil potem svoj položaj samo v svrho, da bi ga izpodrinil še z drugega odgovornega mesta, na '•atero ga je postavila tvrdka. Policija ie odredila na podlagi objektivne preiskavo nato takojšen izgon nadležnega tujca, pričakovati pa je nadaljnjih izgonov. * Boji z roparskimi tolpami V bližin! Mitrovice je izsledilo orožništvo glavni stan neke razbojniške tol|>e, ki je dolgo ogrožala tamkajšnjo okolico in izvršila celo vrsto zločinov. Razvila se je večur-na bitka, v kateri so bili ustreljeni trije glavni razbojniki, dočim se je ostalim posrečilo pobegniti. * Nesreča z granato. Dne 28. januarja sta llletni Gabrijel ln lTletni »vnn Kri stanč;č zakurila ogenj pri špacapanovih pod Fajtovlm hribom in se grela. Pod ognjem je bila zakopana granata, ki je nenadoma eksplodirala in raztrgala enega tako močno, da je bil na mestu mrtev, dočim je drugi kmalu podlegel poškodbam. Njun oče, ki je bil v bližini, je bil čudežno nepoškodovan. Opozarjamo v e p. n. trgovee in to haksrn - na današnji zla« Ciril in Metodutib vžigalic na >adnjl s .ini, ki jih pripončatno. Nol>eu trg vee ia nol>ena tol.aktma ne »mo ldti brez njih! Konsument^e, zahtev?.ite edino ie to t rs to t 1998 GIBANJE V OBRTNIŠKIH ORGANIZACIJAH V LJUBLJANI. Včeraj so se na poziv načelnika obrtnih zadrug, g. Franchettlla, zbrali zastopniki ljubljanskih obrtnih zadrug, da se posvetujejo o raznih perečih vprašanjih. Razun zadružnih zastopnikov sta se udeležila posvetovanja gg. dr. Fran \Vindlscher In dr. Ivan Plcss. Razpravljalo se ie na podlagi poročila dr. Plcssa o vprašanju odpovednih rokov v službenem razmerju. Po daljši razpravi se Je po vsestranski pojasnitvl tega praktično važnega vprašanja sklenilo poročati v zmislu predloga, kakor ga le utemeljeval dr. NVindischer, vpoštevajoč pri tem interese gospodarjev in delojemalcev. Nato se Je vršilo obširno posvetovanje glede davčnih vprašanj, katera so danes posebno pereča. Dr. VVIndlscher je poročal o vprašanju vojnega dobička za leto 1919. ter o akciji za odpravo, odnosno Izpremembo davka na posiovnl promet. Skleni.o se le prirediti v nedeljo v Liub-Ijani obrtniško zborovanje, na katerem zavzame obrtništvo svoje stališče glede davčnih bremen v splošnem, glede vojnega dobička ter glede odprave, odnosno preureditve davka na poslovni promet. Davek na poslovni promet Je v sedanji obliki za naš trgovski In obrtni stan popolnoma nesprejemljiv. Enakomerno Izvesti ta davek v sedanji obliki Je nemogoče. Reforma ie potrebna glede določil, ki jamčijo malim podjetjem prostost tega davka, drugim obrtnim in trgovskim detajlnim podjetjem pa pavšaliranje. Gosp. Josip Turk Je podal zanimiva pojasnila o delovanju ccnilne komisije v Ljubljani ter o njenem prizadevanju, da se doseže pravična obdačltcv. Zastopniki krojaške, čevljarske in kovinarske zadruge so opozarjali na škodo, katero delajo obrtnikom delavnice pri nekaterih državnih oddelkih. Končno Je bil sprejet predlog dr. VVin-diseherja, da se zaprosi g. finančnega delegata za podaljšanje vplačilnega roka za davek na poslovni promet, ki odpade na zadnje četrtletje prošlega leta, nakar Je predsednik zaključil važno stanovsko vprašanje. UDRUŽENJE KOROŠKIH SLOVENCEV. Včeraj popoldne se ie vrši! v restavraciji »Novi Svet* v LJubljani ustanovni občni zbor »Udruženja koroških Slovencev v kraljevine SHS*. s sedežem v Ljubljani. Novoustanovljena organizacija koroških Slovencev Ima namen: zbirati vse koroške bcgunce in vse one, ki so iz Koroške sploh ter so Jugoslovanskega mišljenja, In Jih združevati v enotni organizaciji. Nuditi koroškim beguncem poduk in Jih tudi gmotno ter gospodarsko podpirati. V to svrho ima Udruženje nalog, zbirati skupen fond ln organizirati v bližnji bodočnosti »Korotansko posojilnico In hranilnico* s sedežem v Ljubljani, ki ho zbirala prihranke bcgunccv Iz koroške Slovenije ter Jim nudila potrebne kredite ter posojila v svrho osamosvojitve ter ekstistenčne utrditve posameznih bcgunccv. Udruženje ima nada']c v načrtu, postaviti v LJubljani svoj »Korotanskl dom*, to Je stavbo s prostori za vse potrebne društvene lokale ln z nekaj malimi stanovanji ter z restavracijskimi prostori. Razen tega si le stavilo Udruženje nalogo, dvigniti družabno življenje med Koroškimi begunci, in je v to svrho ustanovilo dva odseka: pevski In tamburaški. Do sedaj šteje Udruženje 98 članov in ima 990 kron premoženja. Pri volitvah |e bil Izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Ivan Arncjc, pod-•Jredsadnik g. Job, odborniki: Kovač Milko, Urck Olga, ing. Rcsman, dr. Kcrscli-launicr, Scher Jrmko, poslancc A. BranJ-ner, Oražcn Lukcž, ga. Cučckova, ga. Dsbeljakova, ga. Jobova. ga. 2lrovniko-va, akad. Pap Jože, Likozar Konrad, Vošpe-nik, Kova? Franci in Užnik. Za revizorja sta bila Izvoljena gg. Pa tur Ir Dcrcgl. Za izvcnl]ub'janskc delegate so bili Izvoljeni: g. Mišic Janko (za Kranj), g Orafcnaucr st. (za Zgor. Gorenjsko), g. Slpcer J. (za Radovljico), gg. dr. MOller, Ir. Mišič, dr. Hcrcele (za Maribor). Zborovanje Je sklenilo odposlatl NJ. V. kralju Aleksandru I. udanostno brzojavko. nakar ]e bil dobro obiskan občni zbor zaključen. TATINSKA DRUŽBA NA GIMNAZIJI. Profesorji oslješke realne gimnazije so irišli te dni na sled družbi mladih tatov, ki Je obstcj^la Iz učencev zavoda. Ugotovljeno Je bilo, da se Je cela vrsta gimnazijcev bavlla s tatvinami. Do razkrltia !e prišlo samo zato, ker so se mladeniči končno sprli med sebei In rotem izdali Irug drugega. Vsak Izmed čbnov tatinske zalege je imel svojo mlogo in posebne sposobnosti. Nekateri so bili naivnost specljallstl za tatvine po trgovinah. drugI zopet prebrisani žepa ril. Zn-ll so Izmakniti denar Iz žepa tovariša, s katc im so govor!'i, tako spretno, da dotičnik tega sploh ni opazil. Družba Je imela svoje sestanke po bez-nicah, za znamenje pa Je lme'a mrežo, v sredi nje mrtvaško glavo, pod njo pa dve irnl roki. Mladiči so pri zaslišanju Izjavili, da so vneti obiskovalci klno-pred-stav In da so Jim najbolj ugajali zlasti senzacijski detektivski in k-lmina'nl filmi. Gospodarstvo VPRAŠANJE ITALIJANSKE ESKOMPTNE BANKE. Sanacijski načrt Dne 27. m. m. se Je vršilo v predsed-nlštvu Italijanske vlade v palači Vimi-nale v Rimu zborovanje, na kateri, -i se Je obravnavalo vprašanje propadlega denarnega zavoda »Banca Itallana di Scon-to», katerega paslve znašajo po zadnjih vesteh 1,.265,000.000 lir. Zborovanja so se med drugimi udeležili ministrski pred- an zamudo časa. Družba «Orient» se Izreka pripravljeno, dajati vse tozadevne ; informacije interesentom na vpra*anj» i brezplačno. Živ. sejmi v Sevnici ob Dr. so — po sporočilu županstva — zopet dovoljeni. Prvi sejem bo dne 14. februarja, združen tudi i kramarskira sejmom. Upanje je tudi, da bo v najkrajšem času tudi konjski in svinjski »cjem dovoljen, za kar je občina že zaprosila Ker je Sevnica z* take tejme zelo pripravna, se je natlejar sednik Bonom!, Industrijski minister De-' ti, da bodo prav dobro mpevaJi. lotti, delovni minister Beneduce, neka- j Dobava ovsa. Komanda Dravske 0 K, koruza 1170 — 1180 K. Ječmen 1130 — 1140 K. novj fi-žol 1100 — 1170 K. moka št. 0 21 K. St. 2 20 K, krušna 18.C0 — 19 K, otrobi na so se sicer poizkusi slabo obnesli, vendar se more proizvodeni opij meriti z orientalskim opijem. Največ morfma vsebuje opij, proizvoden v poskusnih zavodih v Kalocsi in Magvaroviru. Kalo-eski opij vsebuje 16.50 odst., magjaro-virskl pa 18.4 odst. morfina, dočim vsebuje orientalski opij le 10 do 17 odst. morfina. — Cirkulacija novčanlc v Nizozemski. Po zal njem izkazu nizozemske državne banke je bilo v Nizozemski v prometu 1„007,C0C.000 nizozemskih forintov. oca K => Ruski držfvnl n I !.">W- 800 K. Tendenca čv^ta. do oktobra 1921. je tnašal ruski dr- •» Fuzija Jadranskih parobrodnih družb. j , ..,,,, j v,-; 7 m li.muv zl:ui'i nib- Iz Splita poročajo: Na sobotnem sest.m- ^ s(w te vsote bo krite z davki, 900 1» »ectnnrill-ftn ni roLro /1n!U ,lmfk « D« , . ______f.. ku zastopnikov parobrodnih družb v Bakru se je sklenila fuzpa »Ungaro-Croate* milijonov donesejo državne tvornice, a 70 mlijonov dr^vna nosetva. Primnnj- »DalmacJje*, Dubrovnlške, Avstrohrvat- , , rnegku 230 milijonov zlatih rub-ske in Senjske parobrodne družbe. Nova j- v ^ j^jj ^ emisijo novih novčanic-lružba bo razpolagala z 80 pamiki. Du brovn!Ska družba je pristopila k novi lružbi sama t parobrodi za obalno plovbo, dočim ostanejo parniki za svobodno •>lovbo še nadalje v -porabi kot posebna družba. Nova fuzionirana družba se !>o imenovala najbrže »Jadranska plo-vitba*. <= Državni dclgovL Beograjsko »Vreme* poroča, da »o v vrhovni finančni u-pravi urejeni vsi podatki o predvojnih vojnih in povojnih dolgovih vse Jugoslavije. Zbrati se niso mogli le Se podatki -a del Štajerske in Koroške. Dolg naše lržave znaša: 2,-872,295.406 francoskih "r.-nkov, 5.,757 097.000 dinarjev. 271,586. '102.24 krone in 270.575.81 švicarskih 'rankov. = Ne ovlrajmo izvoza naSfh vin v inozemstvo. Pišejo nam: Po najnovejši vla-Vni c'-c-tbi se morajo vsi »odi, v kato-rih se hsče izvaž.-.ti vno, In ki r*» nosijo SHSži-ra, na novo cimentlrati. Vsi »odi. ki prilejo iz inozemstva, morajo torej n.vprej v naše meroizkusne urade in šele potem, ko »o na nvo cimentirani, sc smejo polniti za izvoz. Kaj ta odredba pomeni, zna presaditi le oni, ki pozna Iczolatn-! razmere pri večini naših me-roizl usnih uradov. Ce ostane pri tej odredbi. se bo itak že neznaten izvoz vina še skrčil, kajti noben inozemski trgovec si ne bo pustil dopastl ta križev pot jugoslovanskega cimentiranja, po?cbno ker Irtt.Te vinoizvozne države v interesu čim večje"* vinskega izvora no delajo takih ra\i izlet srliijanskih profesorjev v Zagreb in v Ljubljano. Urejal je takrat in ureja Se dandanes list za srednješolsko mladino «Venae», ki je posebno rad sprejemal in *|>rejeina slovenske članke. če jih — dobi. Udeležniki lanskega profesorskega kongresa so Zivanoviča čuli govoriti na Bledu. Taki Jeremije ne mislijo samo na cn del našega naroda, ampak na ves" jugosloventki narod. In tako je res tudi Čitanka Jeremije iivanovida srbska, hrvatska in slovenska. Slovenskega je primeroma iako mnogo, kakih 21 beril. Šestnajst slovenskih beril je vzetih iz Stiasncga »Berila za ponavljalne, oziroma za kmetijsko-nadaljevalne šole* (1912), nekaj sem jih pa pri|»oročil jaz: služila je tudi Podkrajškova »Slov. čitanka za obrtne iole* in Brinarjeva čitanka. Spričo svojega namena ima knjiga razmeroma malo bcletristike; iz slovenske bcletristike jc najbolje zastopan Ivan Cankar (»Nedelja*. »2i-lienjc. Mladost. Ljubezen*, »Pozdravljeni*); Andrej Raiie je dal odlomek iz »Daneta*, Gregorčič pa »Sočo*. Izmed slovenskih podjetnih obrtnikov je dobil članek pokojni Ivar. Bonač, a celjskemu Ivanu Rebeku se piše pismo v vzorcih korespondencije. Berila so razvrščena stvarno, nc morebiti plemenski; niso toroj vsi članki iz srbske literature in o Srbih ali članki v cirilici skupaj in zopet hrvatsko-latiniški skupaj, ter končno slovenski skupina posebe. marveč si slede na pri- mer Hrvat Reljkovid, Srb Vuk Si K .v radžid in Slovenec Trošt, »Plemena* so torej — parcelirana in brez vsake avtonomija. V pregovorih (str. 96. 248) se izmenjujeta cirilica in latinica, kakor se sicer menjajo ciriližki in lati-niški sestavki. Pričujoča knjiga je pravzaprav drago izdanje Čitanke, ki jc prvič izšla I. 1912. L. 1915. se je tiskalo že drugo izdanje. ali za tuje oku|«acije je bil uničen rokopis in kar je bilo fe tiskanega. Zivanovid je svojo knjigo sodaj prikrojil |>o novih razmerah. Obrtni učenci naj bi se učili o vseh dolih našega naroda ter svoje strokovno znanje čr-[>ali ne le iz knjig-, tiskanih v cirilici, ampak tudi i* knjig, tiskanih v latinici, ne samo iz razprav pisanih hrvatsko* srbski, ampak tudj iz slovenskih; zato so v knjigi čisto strokovna berila (o obrti, prometu) tudi »hrvatska* (t. j., v latin;ci) in slovenska (na pr. Vr-hovčev članek: Svetovni promet« ali pa Humkova «Luč»). Ali je knjiga namenjena za Srbe* Mislim, da jo je Zivanovid uredil na označeni način zato, da bi se mogla rabiti f»o vsej državi, toroj da bj se mogla uvesti tudi na Slovenskem. Vem, da se bo kakemu »kulturnemu delavcu* morda zdela preveč hrvatsko-erbska ali jireveč ciriliška. Jaz pa pravim: Kdor se bo več učil in več znal, ta bo več veljal. Končno naj prijatelja Zivanovida le opozorim, da Biirgerjcv »braver Mann* (str. 40) ni »hraber mož*. ami»ak vrl, da so Alj>e (str. 102. 103) ženskega spola in da bi jaz ne vzel v knjiga članka, spisanega po Orožnu (133): »Iz zgodovine slovenskega naroda*, ker večji del tega članka govori bolj o splošno slovanskih starinah nego o slovenski zgodovini. Dr. Fr. L Vremensko poročilo Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm Ljubljana . 7. 734 8 -08 bresvetra bresvetra _ Ljubljana . 14. 733 5 -0-2 megla — 1 Ljubljana . 21. 733 2 —IO *ev. za p. m — Zagreb . . 7. 761-0 1-0 sev. vab. ,» 10 | Beograd . 7. 7«1 0 00 jog. sap. oblačno 7-0 j Honsj . . 7. 7604 2-0 sev. sap. M *o Praga . . 7. —* - — — «— i Inomott, • 7. 762-5 -1-0 bresvetra sneg 1« j T Ljubljani barometer padd, temparatura nižja. — Solnce vzhaja ob 7*25. ubija ob 1705. Razne vesti Včeraj smo morali zaradi pomanjkanja 9rostora izpustti sledeča poročila: ZAKONSKE ODREDBE PROTI HABSBURŠKI PROPAGANDI NA ČEŠKEM. Praga, 1. februarja. (Izv.) Ustavno pravni odsek češkoslovaškega parlamenta je razpravlja! te dni o predlogu poslanca Bartošeka in tovarišev glede zakonskih naredb, ki bj povsem onemogočile kakoršnokoli habsburško propagando v drŽavi ali v inozemstvu. Ustavnopravni odsek je v tem zmislu izdelal zakonski predlog, ki ga predloži parlamentu. Iz predloge povzemamo sledeče določbe: Člen I. eovori o osebah, ki bi poskušale karkoli, da pride na čelo češkoslovaške države kak član bivše avstro-ogrske vladarske hiše ali kak sorodnik te rodbine. Krivci naj se kaznujejo, ako ni njih delo spojeno še s kakim drugim nižje navedenem delik*om, s težko ječo od enega do petih let; ako se krivec zaveda, da je postopal s svojim delom proti državi, se lahko kazen zviša na deset let. Jednaka kazen zadene tudi vsakega inozemca, ki zagreši na Češkem isti zločin. Člen II. govori o habsburški propagandi na češkoslovaških tleh. s ciljem vzpostaviti člana habsburške rodbine v katerikoli državi, ki je nastala na tleh bivše Avstro-ogrske monarhije; tudi tar ke osebe se kaznujejo radi zločina, z ječo do 5 let Ako pride kak član habsburške rodbine brez predhodnega dovoljenja vlade na ozemlje češkoslovaške republike, zagreši zločin in se kaznuje z ječo do 10 let; kdor bi mu pri tem pomagal, se kaznuje s petimi leti ječe. Kdor bi prikrival bivanje Habsburžana na češkem ozemlja, se kaznuje istotako z ječo do pet let. Vse kazni imajo vrh tega za posledico konfiskacijo celokupnega premoženja obtoženca v korist države in izgubo državljanskih pravic; ako je obsojenec inoze-mec, se za vedno izžene iz države; ako je češkoslovaški državljan, pa se postavi pod trajno policijt-ko nadzorstvo. V slučaju, da krivec pred napovedbo obravnave umrje, oziroma ako se ne najde se mora obravnava vseeno vršiti in obsodba je i vsemi posledicami pravo-močna. MUSLIMANSKE ZAHTEVE. Beograd, 1- februarja. (Izv.) »Politika* poroča, da bo na prvi seji ministrskega sveta zahteval dr. Spaho pojasnila, kaj je z muslimanskimi zahtevami glede nada'jncga obstanka v vladi. Za slučaj, ako vlada ne bi izpolnila muslimanskih pogojev, je pričakovati, da poda minister dr. Spaho svojo ostavko. Koreapoadent, hvežbma, zanesljiva ter samostojna mor, spreten stroje pisec ia stenograf, se poti ugodnimi pogoji takoj sprejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Absolventi slo . trgovske šolo z dališo pni k ao imajo pred U ost IV tiudlie je poslati na upravo »Jutra* poti šifro: »Kore-spondent 350*. 197 Odgovorni urednik Vit. F. J 3 1 e u c. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra Kontorlstlnja, 198 samostojna slovenska in nem ška korespondeutinja, izurjena strojepi-ka in stenosfra-finja, so takoj poti ugodnimi pogoji sprejme za tovarniško podjetje v Lju! ljani. 1'reil-nost imajo ataolventinje slovenske trgovske šole. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra* pod Šifro: »Samo stojua pisarniška mod 20t >. TCu/iim Šaha bukova drva <"reslovina in kostanjev les se kupijo. Ponudbe: I. Jugoslovanska posredovalnica za les, Maribor. 263 K«kaj vagonov sladkega, gorskega, vtisnjenega sena ima naprodaj Ludvik Mode. Bloška polica pri Rukeku. Iftotam se proda?'a tudi dva zelo dobr*, cisto krvna istri lanska braka in en pes čuvaj. 2Ž2 Harmonika, popolnoma nova, nerabljena, z štirimi glasovi, jako fino rnočuo delo, se po zmerni ceui proda Ved se izvč pri Francu Žnidarju, vrtnarjii v Novi vasi, p. Lese«, Gorenj sko. Znamka sa odgovor. Brezplačno hrane tekom enega leta io nuuu tega stanovauje, obstoječe iz ene sobe io kubiuje dam tistemu, ki pripomore mali inteliveutui družini do stanovanja is dveh do treb sob in kuhinje. Pouudlie na upravuištvo lina »Jutra« pod »Stanovanje*. 26.S električno razsvetljavo fn po sebnim vbodom. !'■mndlie pod »Mirna »t stika« oa aooodno družbo A loma Companj, Ljub Ijana. Kongresni trg 3. 248 Sobo 116« mlajii gospod pri boljii rod liini. z električno razsvetljavo, po možnosti z uporabo kopal uice, ima dovol.enj« stanovanjskega urada. Cenjene ponudbe na upravo »Jutis* pod »Boljša rodbina*. 262 Dve meblovani aobl se iščeta za takoj, ozir. za 15. februar. Po možuosti s Stanovanj* sat t on J. Ivitera boljša stranka v sredini mesta bi botela zame-ujati stanovauje i dvema sobama iu pritiklinami z euakim v Mostah. Stanovanje ,;e lepo iu Miho, na razpolago lep vrt Ugodno sa 1 ubitelje narave. Več v trgovini ion. Stari trg & 250 Krasa* vila 219 - obsežnim angleškim parkom v idilično lepem sloveuskeni trgu, ob žele