E==jlnJls=lmu=je, da so se tudi cene moki, jajcem, ttiešu, krompirju zelo povišale. -ob Te visoke cene se nikakor ne morejo upravičevati. Letošnja letina je bila Pridelalo se je dovelj. Izvoz je pfitepoVBdan. Tudi živine je v naši drža-žita in moke primanjkuje le Šttt)o^kei»flso jo pokupili veletrgovci, ki svoje zaloge zadržujejo, da dosežejo pozneje še večje dobičke na škodo malega človfeka, v prvi vrsti delavca in delavke. Nasproti temu položaju je J. S. Z. dolžna, da zavzema v korist svojih članov in neposredno tudi za vse slovensko delavstvo stališče glede na to vprašanje in da se v tem vprašanju pridruži veliki akciji, ki jo je podvzela nemška avstrijska krščansko socialna delavska organizacija. Naglašati moramo, da so oblasti dolžne, da naj strožje nadzirajo določevanje cen z živilom in da zato določi takozvane najvišje cene, ki so jih že v Nemčiji določili. Za to so se, kakor je znano, zavzeli tudi zastopniki kmečkega stanu in celo ljubljanska trgovska in obrtna zbornica. Zahtevati moramo, da se zaključijo žitne borze, ki so bile že nekaj časa, ko je izbruhnila vojska, zaključene. Če je zaključena denarna borza, zakaj bi ne zaključili tudi žitnih borz, na katerih špekulanti sesajo naravnost kri in mozek najrevnejšim ljudem. Borza ima pač pomen, kadar gre za svetovno trgovino, ki je pa zdaj med vojsko itak popolnoma onemogočena. Zaključi naj se tudi ogrska žitna borza. Država naj dožene obstoječe zaloge živil. Prepove naj se, da bi se iz krompirja, ovsa itd. kuhalo žganje. Najširji sloji prebivalstva pač ne smejo trpeti zato, ker je vojska in se jim življenje ne sine še bolj otežkočiti. Na c. kr. trgovinsko ministrstvo, na c. kr. poljedelsko ministrstvo in na c. kr. notranje ministrstvo naj se odpošlje sledeča resolucija: VISOKO C. KR. MINISTRSTVO! Zadnje čase so se pod pretvezo vojnih zapletjajev, cene vsem živilom nečuveno in neupravičeno zvišale. Letina (žetev) je bila v letu 1914 dobra in se vsled tega ni bati, da bi primanjkovalo najpotrebnejša in najvažnejša živila, ako se izključi pravočasno špekulacija. Poljedelski krogi sami ugovarjajo neopravičenemu povišanju cen živilom. Poklicani zastopniki kmetskega stanu, so se jasno izrazili proti zahtevanim visokim cenam življenskih potrebščin. Sedanji položaj zahteva resno, da poseže tu vmes visoka c. kr. vlada, ter hitro in odločno zabrani vsako izkoriščanje prebivalstva po špekulaciji z življenskimi potrebščinami in tako obvaruje ljudstvo preteče bede. Do sedaj so se cene žitu naravnost nečuveno zvišale. Cena pšenici se je zvišala od 26 K 40 vin. do 27 K dne 25. julija na 38 K 80 vin. do 40 K 80 vin. dne 20. oktobra. Rž je poskočila od 20 K 20 vin. do 20 K 90 vin. dne 25. julija na 3 K 40 vin. do 33 K 80 vin. dne 20. oktobra. Od tedaj so se pa cene zopet znatno zvišale. Znano je, da so se tudi cene moki, jajcem, mesu, krompirju, fižolu in vsem drugim živilom zelo povišale. Te usodne cene se ne morejo naravno nikakor opravičevati in tudi opravičenje z izrednimi razmerami, ne sme in ne more veljati, ker se je vsega dovolj pridelalo in tudi živine, prašičev itd. ne manjka. Poleg tega je pa izvoz prepovedal} in se ne morejo živila izvažati v tuje države. Žita in moke primanjkuje le zato, ker so je pokupili za časa žetve veletrgovci, ki sedaj zaloge zadržujejo, da dosežejo pozneje še večje dobičke na škodo državnih blagajn, malega človeka in v prvi vrsti delavskega stanu. Da bode ljudstvo in posebno delavski stan zavarovan pred draginjo živil, ki bi pomenila bedo, si dovoljuje Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani v imenu svojih v petdesetih podružnicah oziroma skupinah organiziranih članov predlagati visokemu c. kr. notranjemu ministrstvu sledeče nasvete: 1. Določijo in zaukažejo naj se žet- vi primerne najvišje cene žitu, moki, krompirju in vsem stroknim sadežem (Hiilsenfriichten). Ako bi to ne bilo iz raznih vzrokov takoj mogoče, naj se zaplenijo vse zaloge žita in potom državnih oblasti prodajajo po primernih cenah. 2. Zaukaže naj se, ako se določijo naj višje cene dolžnost prodaje vsem trgovcem in prekupcem z žitom in živili. 3. Vlada naj zaukaže sestaviti seznam vseh živil in držav, posebno pa žita in krompirja. 4. Prepove naj se krmljenje živine in prašičev z žitom, ki se rabi za kruh in druga živila. Istotako naj se prepove krmljenje živine in prašičev s krompirjem. Prepove naj se tudi uporaba krompirja, rži, koruze in ječmena za kuhanje žganja. 5. Zaključijo naj se vse borze za kmečke pridelke. V nadi, da se bode visoko c. kr. ministrstvo oziralo na navedene nasvete in ukrenilo v najkrajšem času vse po- trebno proti podraževanju živil in s tem oprostilo prebivalstvo bede, državni blagajni pa prihranilo prevelike stroške, se bilježimo z velespoštovanjem Načelstvo J. S. Z. Vojni dogodki od 10. do 17. novembra 1914. Južno bojišče. Ko je padel Šabac, so se naše čete razdelile: en del je prodiral po deželni cesti ob Savi proti Obrenovcu, katerega so naši vzeli z naskokom dne 14. t. m.; čete na suhem so ves čas izvrstno podpirali naši savski monitorji s svojim dobro merjenim topovskim ognjem. Drugi del naših čet je pa v hitrih pohodih šel proti jugovzhodu ter zavzel Vrelo in Ub. Nato so jo udarili naravnost proti Valjevu, kateremu so se približali naši tudi od Drine sem preko Krupnja. Slišati je bilo vedno, da se bodo Srbi, ki so se pred našimi na celi črti umikali, pri Valjevu ustavili in postavili v bran. A niso imele časa za to, ker so jim bili naši noč in dan za petami; bežali so naprej in skušali z zadnjimi stražami le toliko zadržati naše, da bi mogli rešiti svoj tren. Dne 15. t. m. so naši brez resnejšega srbskega odpora zasedli Valjevo. V kratkih 10 dneh so naše čete osvojile vse srbsko ozemlje, ki se razprostira med Savo (do Obrenovca), Kolu-baro in Drino do Ljubovije. V naših rokah sta železniški progi Šabac—Ložnica in Obrenovac—Valjevo ter deželne ceste Ložnica—Valjevo, Šabac—Valjevo, Šabac—Ub in Obrenovac—Valjevo. Obe skrajni točki naše fronte: Valjevo in Obrenovac, sta velevažni. Iz Valjeva vodijo ceste in železnica naravnost v srce srbske kraljevine: v Kragujevac in Niš, iz Obrenovca ob Savi pa vodi odprta 22—23 km dolga pot po deželni cesti v Belgrad, o čemer se ne sme pozabiti na naše monitorje, ki bodo po Savi spremljali naše čete in jih podpirali. Po tolikih uspehih je razumljiva pohvala, ki jo je fcm. Potiorek v cesarjevem imenu potom armadnega povelja izrazil hrabri V. in VI. armadi. Pa tudi Potiorek sam je kot vrl poveljnik vrle armade zaslužil odlikovanje, katero je ob tej priliki dobil: vojaški zaslužni križ I. razreda z vojno dekoracijo. Bodi končno še omenjeno, da so naše čete v teh. 10 dnevnih bojih ujele 8000 Srbov in uplenile 42 topov, 31 strojnih pušk in veliko drugih vojnih potrebščin. Naše čete pa tudi sedaj ne mislijo niti na kratek počitek, ki bi mudil sovražniku priliko, da se zbei’e in uredi, marveč že prodirajo iz Valjeva naprej ter se že poroča o novih bojih. Srbi se umikajo proti Kragujevcu. V vzhodni Galiciji in Bukovini je zadnji čas postalo nekam tiho in mirno — nevihta se je prevlekla proti se-verozapadu. Črnovice so slejkoprej v naših rokah. V Karpatih so si naše brambne sile napravile nepremagljivo brambno črto, ki je nobena ruska premoč ne bo mogla prodreti. V srednji Galiciji so Rusi prodrli do črte Tarnov—Jaslo—Krosno. Prze-mysl se izvrstno drži; ne-le da uspešno odbija vse nasprotnikove napade, marveč je posadka dne 14. t. m. izvedla tudi obsežen izpad in vrgla sovražnika na severu nazaj do višine pri Rokiet-nici. V zapadni Galiciji se nekje krog Krakova pripravljajo novi veliki dogodki; kje in kako je razvrščena naša armada, je pa doslej še vojna tajnost. Uradno poročilo z dne 16. t. m. le kratko omenja, da so se na severnem bojišču na posameznih točkah frohte začeli boji. Nemško-rusko bojišče. Pri Wloc-lavvsku (zapadno od Plocka ob Visli) so Nemci izvojevali veliko zmago; premagali so več ruskih armadnih zborov in jih vrgli nazaj proti Kutnu. Nemci so ujeli v teh večdnevnih bojih 23.000 Rusov in zaplenili 70 strojnih pušk in mnogo topov. Tudi pri Lipnu (sevemo-zapadno od Plocka) so Nemci zmagovito vrgli nazaj prodirajoče ruske čete. Ravnotako so Nemci odbili rusko prodiranje pri Soldau (sevemovzhodno od Plocka na pruskem ozemlju). V teh bojih so ujeli Nemci 5000 Rusov in zajeli velik vojni plen. Hudi večdnevni boji so se vršili pri Stallupčnenu na Vzhodnem Pruskem (leži kakih 12 km od ruske meje ob črti Eydkuhnen—In-sterburg—Konigsberg); Nemci so končno Ruse vrgli nazaj. Francosko - belgijsko bojišče. Na Belgijskem so Nemci zadnji teden dosegli velik uspeh, ker so osvojili Dix-muiden in z močnimi silami prodrli čez reko Yser. Ypres se še drži, dasi ga Nemci strahovito napadajo. Sploh so Nemci svoje sile na črti Dixmuiden-Ypern-Lille-Arras silno ojačili in podvojili svoje napade na sovražne postojanke. Mesta Armentieres, La Basče, Betliune, Arras so močno opustošena vsled nemškega artiljperijskega ognja. Hudi boji se nadaljujejo tudi tudi v središču ob reki Aisne; pri Berry an Bac (severozapadno od Reimsa) so Francozi izgubili važno postojanko. V Ar g onih napredujejo Nemci korak za korakom ter so zopet vzeli Francozom neko važno opiralno točko. O bojih na vzhodni fronti ni bilo novih poročil. Rusko - turška vojna. Na trapezuntski meji so Turki zasedli ruske obmejne stražnice in prodrli precej daleč v Rusijo v smeri proti Batumu. Velik poraz so prizadeli Turki Rusom pri Kopri-koju, kjer so imeli Rusi 8000 mrtvih iu ranjenih. — Turške čete so zasedle perzijsko mesto Kotur, ki je bilo doslej v ruskih rokah. Tako poročajo turške uradne vesti. Angleži in Turki. Turki poročajo, da so napadli Angleže v Fao in jim prizadeli velike izgube. Sveto vojno je proglasil turški sultan kot verski poglavar vseh mohame-dancev proti Rusiji, Angliji in Franciji. Afganistanski emir je že izjavil, da nastopi proti Rusom in Angležem . ter je ruski poslanik že zapustil Afganistan. Japonska in Belgija proti Turčiji. Japonski in belgijski poslanik sta zapustila Carigrad. Turčija je Rusiji, Angliji in Franciji tudi formelno napovedala vojno. Vojna na morjih. Neuradno se oo-roča, da je dne 2. t. m. priplulo pred Vis 25 do 30 francoskih vojnih ladij. Francoski mornarji so prišli tudi v mesto in odpeljali s seboj več odličnih mož kot talce. Na pošti so razdrli brzojavne in telefonske naprave. Potem so bombardirali rt Stončico, pretrgali kabel iu zahtevali 50.000 K kontribucije, a se zadovoljili končno z 21.000 K. Nato je srancosko brodovje odplulo. — Ravno tako neuradno se poroča, da so naše ladje z velikim uspehom obstreljevale Lovčen in da je utrdba Kuk porušena. — Avstralska (angleška) križarka »Sid-ney« je dne 9. t. m. pri otokih Kakos v Indijskem oceanu uničila slovito nemško križarko »Emden«, ki je bila potopila veliko angleških trgovskih ladij in jim napravila 40 milijonov škode; »Emden« je bila potopila tudi rusko vojno ladjo »Zemčug«. — Nemško križarko »Konigsberg« so pa Angleži zaprli v reko Rufijo v Nemški Vzhodni Afriki ter je ladja izgubljena. — Nemški podmorski čoln je dne 12. t. m. v višini Dovra potopil angleško topničar-ko »Niger«. — Združene države Severne Amerike so proglasile najstrožjo nevtralnost za Panamski prekop in njegovo ozemlje, kamor ne sme nobena vojna ladja vojujočih se držav ne njihovi aeroplani. Slovenski železničar. Vojna poizvedovalnica pri južni železnici. Ker je število uslužbencev in delavcev, ki so bili pozvani, da nastopijo z orožjem v roki za čast in obstoj domovine, zelo naraslo, je južna železnica ustanovila pri vrhovnem ravnateljstvu na Dunaju poseben poizvedovalni urad, pri katerem dobč vpoklicani kakor tudi njih svojci v vseh vsled vojne se pojavljajočih zadevah gospodarskega ali pravnega značaja brezplačno svet in pomoč. Pismena vprašanja je nasloviti na »Administrative Direktion, Kriegsaus-kunftsdienst«, Dunaj X, Ghegaplatz 4, I. nadstropje, vrata 65-66. Istotam se lahko ustmeno vpraša vsak delavnik dopoldne od 9. do 12. ure. Pozdravljamo to napravo in upamo, da bo marsikateremu olajšala skrbi, ki jih ima radi prejemkov zaostale družine, pri delavcih pa še prav posebno radi članstva provizij skega sklada. Številne tozadevne določbe niso vsakemu dovolj znane, pa tudi ne razumljive. Umevno je, da bo imel urad precej opravila, radi tega se priporoča, da uslužbenci in zaostali ene iu iste postaje nejasna jim vprašanja zbero in skupno predložijo. Železničarski odsek J. S. Z. je svojim članom radevolje na razpolago, da posreduje. Kako so se in kako se še Angleži vojskujejo. Angleška je vojske vedno tako vodila, kakor vodi sedanjo vojsko. Anglija je vedno žela dobiček, kadar so se države na evropski celini klale med seboj. Dolgotrajni boji na Nizozemskem, tridesetletna vojska je prinašala Angležem dobiček. Najboljše delovne sile in denar je dohajal s celine v Anglijo in je izpremenil deželo, ki je prej Poznala le gospode in hlapce, v industrijsko državo. Angleži so si zapomnili nauk, ki so se ga naučili med tridesetletno vojsko. Njih politiki so izpoznali, koliko da njihovi državi vojske na evropski celini koristijo. Ko so se narodi na evropski celini medsebojno zatirali in se mesarili, se je Anglija lahko svobodno razvijala; pridobivala jc kolonije, kupčija in industrija sta napredovali in bogastvo se je v deželi vedno bolj razširjalo, seveda ž njim tudi samoljubje in najgrša, najumazanejša sebičnost. Anglija je stala enkrat na strani Francije, drugič na strani Nemčije-Av-strije. Naklonjena je bila nekaj časa francoskemu učitelju plesa in nekaj časa nemškemu šolmoštru, dokler nista ležala oba na tleh. Posledice Napoleonovih vojska na gospodarske razmere v Angliji nam najjasnejše kaže, če primerjamo številke angleškega izvoza med in po vojski. Izvozili so Angleži blaga leta 1805. za 38 milijonov, leta 1810. za 48 milijonov, leta 1815. za 51 milijonov, 1. 1816. za 41 milijonov, leta 1819. za 35 milijonov in leta 1848. za 52 milijonov funtov šterlingov. Kaj nas uče navedene številke? Medtem ko so izvozili Angleži leta 1805 za okroglo 40 milijonov funtov šterlingov blaga, je izvoz kljub vojski in ravno zaradi vojske poskočil in je vojska povzročila, da so se Angleži polastili trgovine in pomorske plovbe. Poskočil je izvoz leta 1810. za 48 in je dosegel svoj višek leta 1815. z 51 milijoni. Ko se je pa sklenil mir v Parizu in ko so se pojavile posledice miru, je padel izvoz leta 1816. na 41 in leta 1849. na 35 milijonov funtov. V tvorniških okrajih sta izbruhnila beda in revščina. Po letu 1815. so poskočili zločini za 91 odstotkov. Pisatelji so javno nastopali proti mirovnemu sklepu. Jasno nam ta okoliščina kaže, kdaj da se Angliji bolje godi, ali med vojsko ali med mirom. Beseda vojska, ki se tolikokrati lahkomišljeno izpregovori, pomenja za Anglijo nekaj drugega, kakor za celino. Medtem ko vsled vojske med ljudstvi evropske celine redno delo v tvor-nicah počiva, se prekinejo trgovinske zveze in izvoz preneha, najboljši delav-stoši polje, tvornice, pristanišča in ladje se končajo tako, da oba vojskujoča naroda opešata ali da se konča, in da se bistveno njena moč izpremeni, pa v Angliji med evropskimi vojskami vse dela, in sicer z monopolskimi cenami, trgovina in plovba procvitata, podjetnost donaša nove kapitalije, če se pa sklepa mir, je Anglija v toliko obvarovana, da lahko narekuje borilcem celine svojo voljo in svoje želje, ki se večinoma omejujejo na kolonije in na trgovinske dobičke. Države na celini se potiskajo in bore s skrajnimi napori, dozdevni zmagovalec se slavi in odnese v najboljšem slučaju košček zemlje; Anglija pa odločuje in z neomejenimi silami pomnožuje trgovino, ojači industrijo in pridobi v tujih delih zemlje dežele, ki jih želi. Anglija v slučaju vojske večinoma svoje vojake le izkrca; zbrane jih ima blizu pomorskega obrežja, da jih lahko v vsakem neugodnem trenutku lahko zopet vkrca in jih uporablja le, kadar se ji zdi, da je za to ugoden trenutek. V francoskih vojskah od leta 1792. do leta 1815. je padlo le 19.800 Angležev, a med njimi gotovo polovica najetih Nemcev, polovica pa Ircev. Prezre se tudi večinoma, da velikanske pomorske bitke niso tako krvave, kakor bitke na suhem. Med velevažno bitko pri Tra-falgaru so izgubili Angleži le 449 mož! Medtem ko je pustila Avstrija 1. 1809. in Prusija leta 1813. na bojiščih cvet svoje mladosti, je Anglija svoje sinove zadržavala, da je z njimi osvojevala prekmorska ozemlja in da jih je obljube vala in da jih je nastavljala v domačih tvornicah. Ta armada je tudi igraje za vse čase izvedla svetovno naseljevanje in trgovino. Angleška se večkrat udeleži vojska le zato, da uniči in opleni drugim narodom pristanišča, arzenale, ladjedelnice, pomožne tvornice mornarice in osobito brodovja, bodisi že vojna ali trgovska. Tako je postopala leta 1804. s Špansko, s Francijo pri Abukirju leta 1798. in pri Trafalgeriu leta 1805., s Por-tugalsko leta 1807., z Dansko leta 1807. Nizozemski je oropala Anglija leta 1799. 25 vojnih ladij. Z Danske je odvedla 18 linijskih ladij, češ. da brodovja ne dobe v roke Francozi, prej so pa bombardirali Angleži še Kodanj. Angleži so nameravali tudi v Carigradu tako postopati, kakor so postopali s Kodanjem. Uničili so turško brodovje pozneje, leta 1827. v nepričakovanih okolnostih pri Navarinu. Vse te države so prisilili Angleži, da so se morale večinoma proti lastni volji vojskovati in so jih potom pod pretvezo vojske! oropali prekmorske trgovine. Preračunalo se je, da je izgubila evropska celina po francoskih vojskah 1100 vojnih ladij in 4000 trgovskih ladij. Angleški zgodovinarji pa slave Pitta, ker je med svojo vlado od leta 1783. do leta 1806. pomnožil število angleških vojnih ladij od 300 na 700, število trgovskih ladij pa od 8000 na 20.000. Med vojsko so odpravili tudi lastno parlamentarno zastopstvo Irske in so osvojili najvažnejši del Vzhodne Indije, dohodki Anglije so se pa povišali od 12 na 32 milijonov funtov šterlingov. Ravno tako, kakor sovražijo Angleži brodovja tujih držav, sovražijo tudi velika osobito vojna pristanišča držav na evropski celini. Nekdaj so hlepeli Angleži po Toulonu, zdaj žele pridobiti Kiel, pozneje jim bo dopadla Biserta pri Tunisu, Panama ali Ma-nilla. Brez zaveznikov Angleži ne prično vojske. Na zaveznike pa prelože Angleži polagoma glavno breme. Boj na morju si Angleži pridrže zase, a vojsko na kopnem vodijo s tujim orožjem. V 17. stoletju so hujskali Turke na osrednjo Evropo. Proti Franciji, ki jim je postajala gospodarsko nevarna, so se pod Ljudevikom XIV. naslanjali na Avstri-jo-Nemčijo, proti Ljudeviku XV. na Prusijo. Ko so s temi vojskami zaposle-vali Francijo v Evropi, so pridobili v Ameriki in v Vzhodni Indiji prvenstvo nad Francozi. Za povzdigo svoje države so strmoglavili Francijo po Nemčiji, Rusijo po Japonski, zdaj so pa vpregli skoraj cel svet proti Nemčiji in proti naši državi. Ruska topovska livarna. Kakor ima Avstrija svojega Škodo, Nemčija svojega Kruppa, Angleška svojega Armstronga in Francoska svojega Schneiderja, ima Rusija svojega Putilovega. Ime Putilov je za Rusijo prav tolikega pomena, kakor navedena imena za dotične države. Livarna Pu-tilovv namreč preskrblja rusko armado s topovi in v zadnjem času celo tudi z bojnimi ladjami. Livarna, ki zavzema s svojimi stavbami velikanski prostor, leži deset kilometrov od Peterburga ob reki Newi in je ena najstarejših livarn v vsej Evropi. Ustanovila je podjetje leta 1801. ruska vlada sama in je že tedaj livarna dajala Rusiji večino topovskega mate-rijala in municije. Izpočetka je bilo v podjetju zaposlenih kakih 700 do 800 delavcev, kar je bilo za tiste čase že veliko število. Pozneje so začeli v tovarni izdelovati razne druge predmete, tako da se je skoraj popolnoma opustilo izdelovanje vojnega materijala. Podjetje je padalo in padalo ter skoraj izgubilo že več svoj pomen, dokler ga ni končno leta 1868. kupil N. S. Puti-low, ki se je povzpel od nreprostega delavca do lastnika največjega livarni-škega podjetja. Putilow je uvedel valjanje železniških tračnic. Od tedaj se je obrat znatno povečal. L. 1873. se je podjetje izpremenilo v delniško družbo. Izdelki Putilowih tovarn so zelo različni. Poleg parnih turbin, vlivalnih strojev in žerjavov se izdelujejo ponaj-več tračnice in jeklena pločevina. Od leta 1903. se izdelujejo tudi lokomotive. Na leto se izgotavlja po 300 lokomotiv, ki se oddajo ruskim, finskim in sibirskim železnicam. Zoleg tega pa se izvršuje na leto do 300 tovornih in 25 osebnih železniških voz, kar pomenja gotovo veliko. Od leta 1900. so zopet začeli izdelovati topove in topovske kroglje. Topovski oddelek, ki ima na razpolago veliko strelišče, je izdelal že veliko število poljskih topov, med njimi tudi nekaj vrst po načinu Schneiderjevem v Creuzotu. Normalno zaposlujejo Putilowe tovarne okrog 8000 delavcev, vendar pa je tupatam delalo tudi že več nego 12 tisoč delavcev, in sedaj je število delavstva, kakor povsod, kjer se izdeluje vojni materijal, še znatno večje. Leta 1906. so izdelali v Putilowih tovarnah dva torpedna rušilca za ruski mornarico, a v zadnjem času je ladjedelnica preurejena tako, da more izdelovati tudi velike oklopnice. Razširjajte med Ufi Oaše glasilo ,Našo Moč‘. Brezplačno sporočim vsakomur, kako je mogoče ozdraviti z mojim dobro preizkušenim domačim sredstvom dolgoletno prsno bolezen, naduho in kašelj. Prosim, da se za odgovor pnloži znamka D. MME, Plzeni (Češlg). Poštni predal 150. ^Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F Iflprital mubljhkh 1 . 1UC1 JUl Mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim Maoom. Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavici, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca itd. Jredtiskanj« in vezenje monograntov in vsakovrstnih drugih ritb. Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne. - 260 — naj obrtno oblastvo na prošnjo načelništva izvršuje upravnim potom. Zakon daje upravnim oblastvom velik-vpliv na zadružno delovanje. Zlasti se kaže ta vpliv pri razsojanju vprašanja, ali so krajevne razmere primerne za ustanovitev zadruge (§ 106.), pri odo-brenju pravil, dalje v tem, da oblastvo pošilja k zadružnim zborom svojega zastopnika, nadzoruje poslovanje azdružnih organov i. dr. Tudi razpori o notranjih zadružnih zadevah spadajo samo pred upravna oblastva. § 127 a. Zadružni inštruktorji. Trgovinski minister je pooblaščen, da porazumno z ministrom za notranje stvari nastavi za pospeševanje zadružništva potrebno število zadružnih inštruktorjev. Ti imajo nalogo svetovati zadrugam in njih zvezam in jih podpirati, da dosežejo v zakonu odkazane jim namene, ter delovati na to, da se zadruge, njihove uredbe in zavodi ter njih zveze uredijo namenu primerno. aZdruge in zadružne zveze so dolžne (§§ 130 c do 130 m)i zadružnim inštruktorjem dajati zaželena pojasnila in jim dovoliti, da vpogleda j o seznamke in knjige itd., katere vodijo in ki so podvržene nadzorstvu obrtnega oblastva. Zadružni Inštruktorji naj pomagajo obrtnim oblastvom kot strokovni organi, ki oddajajo svoje mnenje, pri vseh važnih, zlasti pa organizacijskih stvareh zadružništva. Zadružni inštruktorji so podrejeni trgovinskemu ministru, od katerega dobivajo svoja službena navodila. Njihovo področje in njihovo uradno delovanje nasproti zadrugam in njih zvezam kakor tudi v razmerju proti obrtnim oblastvom In zadružnim komisarjem uredi natančneje ukazoma trgovinski minister sporazumno z ministrom za notranje stvari. Področje in uradovanje zadružnih inštruktorjev je urejeno z ukazom trgovinskega ministra z dne 26. julija 1907, drž. zak. št. 192 (§ 1.): »Zadružni inštruktorji so zakonito poklicani svetovalci obrtnih zadrug in njihovih zvez. Kakor taki imajo v prvi vrsti nalogo tem združbam dajati svete in podporo, da dosežejo zakonito jim od-zane namene. (§ 2.) Sosebno imajo skrbeti za stvari, ki merijo na pospeševanje skupnih koristi zadružnih udov in pripadnikov s tem, da ustanavljajo zadružne naprave in podjetja v zmislu § 114., odst. 1 in 2, 115 a, 115 b do 115 v, 115 w, 115 x in 116 obrtnega reda. Posebno pozornost imajo obračati na dejalnosti obrtnih zadrug na go- — 257 — Sklenjene nagodbe je vpisati v zapisnik, ki naj ga podpišete obe sporni stranki in od katerega je, ako zahtevate, izročiti pismeno izdajo. Razsodbe (razloke) razsodiškega odbora je izreči vpričo načelnika in štirih po § 122. v opravilo poklicanih razsodnikov, katerih naj po dva pripadata razredu imetnikov obrta in pomočnikov, ko se je pojasnilo stanje stvari in so se preskusila vsa potrebna dokazila. Razloke se izreko z večino glasov; pri enakem številu glasov se sklene po tistem mnenju, kateremu pristopi načelnik. Postopek razsodiškega odbora se ureja s pravili, omenjenimi v § 122. V teh pravilih se lahko tudi določi, ali se in v katerem iznosu se poslujočim pomočnikom iz imovine dovoljujejo prezentnine. Nagodbe in razloke razsodiškega odbora je moči izvršiti upravnim potom. Zoper odborove razloke je vsaki sporni stranki prosto vložiti tožbo pri rednem sodniku v roku osmih dni počenši od dne, katerega se razglasi razloka, in tako izpodbijati rozloke, in v tem roku mora stranka, ki je nastopila pravno pot, tudi pred odborom dokazati, da je vložila tožbo. Z izpodbijanjem razloke pa se ne ovira nje začasna izvršitev. § 124. V področje razsodiškega odbora spada poravnava sporov iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja. Gorenje zakonite določbe omejujejo natančneje postopanje pri razsojanju prepirov pred razsodniškim odborom in odkazujejo prizadetim strankam primerna pravna sredstva proti odborovim razsodbam. Ako zadruga ni ulstanovila razsodniškega odbora, morejo se prepiri iz delovnega, učnega in plačilnega razmerja poravnati pred obrtnimi sodnijami ali — kjer takih ni — pred civilnimi sodnijami. § 125. Disciplinama oblast. Zadružnemu glavarstvu se priznava pravica, udom in pripadnikom zadruge, ako se pregreše zoper zadružne predpise, naložiti primerne kazni zaradi nereda, kakor ukore in denarne kazni do deset goldinarjev (20 kron). Primeri, kdaj se morejo prisojati take kazni zaradi nereda, se navajajo v pravilih. Nadzorovalnemu oblastvu ne pristoja pravica, izpregledati ali izlajšati kazni, katere je zadružno načelništvo naložilo na podlagi § 125. obrtnega reda. (Trg. min. št. 4083 iz 1. 1896.). ^=77/—«=7zr^r--y/—*■■■ u avti f* s Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najniijih cenah L. Mikusch. » -7/--NV ""// M // g 7/- K 7/---- Lekarno „Pri kroni" Mr. Ph. A. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta Stev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica M v. Kapi) ce za ielodec, izvrstno, krepilno ln slast do jedi pospešujoč* sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper ielodtn? krč, steklenica 50 v. Poslpalni praiek, proti ogniivenju otrok ln proti potenju nog, Škatlica 50 v. Ribje ol|e, steKlenlca 1 krono In S kroni. Salicilni kolodl), za odstranitev kurjih oC«s In trd« kože, steklenica 70 v. »Sladili" za otroke. Škatla to v. Tinktura za ielodec, o vajalno ln želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotcev sok, Izvrsten pripomoček proti kaliju, steklenica l krono. Zeieznato vino, steklenica 2 kroni bo v In 4 krone so v. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke ln otroke. Hovostl v konfekdll za dame. Pozor, slovenska delavska društva I Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Četniku) LJUBLJfUlH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Sladni tai-zajtrk! gr_.ll 80% prihranka tn okusen zajtrk, luilnal doselili I žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne lave, pijejo •ladal ca|. Ako se ga uporablja pri doienčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevime Je za polovico cenejji Dr pl Tmk<5czyjev sladni iaj ima Ime Sladin in MnX| le vedno bolj priljubljen Povsod V«kg zavoj HOvln mUl« I Tudi pri trgovcih. Po poiti pošlje najmanj 6 zavojev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil • sladnim Čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7