E==jlnJls=lmu=<LnJlE3
izhaja vsak petek.
□ □
Uredništvo in npravništvo: Kopitarjeva ulica Sl. 6.
l=irmJif=iMI=iraE=l
v
MOC
Egai=ieaE=lgmlE»
.‘Naročnina znaSa:
celoletna.. K 4*— poluletna.. „ r— fetrtieina.. „ r— Posamezna Sl. „ 0'10
BIHIBISaBCSIEl
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. fjhmronm«w|
Štev. 51.
V Ljubljani, 20. novembra 1914.
Leto IX.
Delavske strokovne organizacije v naši državi.
Po c. kr. delavskem statističnem uradu izdano delo o delavskih stavkah in o izključitvih od dela v Avstriji 19J3 objavlja med drugim tudi pregled delavskih strokovnih organizacij. Obžalovati moramo, ker statistični urad ne pozna vseh delavskih strokovnih organizacij v Avstriji. Navaja namreč le strokovne organizacije združene strokovne komisije na Dunaju (nemško socialno demokrat, strokovna društva), organizacije, ki so združene v češko slovanski strokovni komisiji (socialno demokraška), češke narodno delavske strokovne organizacije, krščanska strokovna društva in nemške zveze delojemalcev, organizirane v svoji osrednji komisiji. Izpuščene so zelo močne češke in poljske krščanske strokovne delavske organizacije kakor tudi slovenske krščanske strokovne organizacije. Zelo je želeti, da jih bodoče poročilo ne prezre.
Krščanske strokovne organizacije.
Naš list je o njih stanju leta 1913. že poročal. Štele so 37.237 članov, od katerih odpade na Kranjsko 1544 (odpadlo jih je 103, na Dalmacijo, Istro in Primorsko 634 (odpadlo jih je 64) in na Koroško 325 (več 34). Znano je, da je v tej dobri organizaciji organizirano tobačno delavstvo in železničarji tudi v slovenskih pokrajinah. V osrednjih komisiji avstrijskih krščanskih strokovnih društev je organiziranih 21 strokovnih zvez. Dohodkov je bilo leta 1913 kron 804.167 K 71 vin., izdatkov pa 511.003 K 22 vin. Podpor so izplačali
235.000	K 3 vin. Premoženje je znašalo koncem leta 1912 322.728 K 48 vin., koncem leta 1913 pa 373.257 K 54 vin., kar kaže, da se je zelo dobro gospodarilo.
Nemška socialna demokracija in strokovna društva
pripadajo avstrijski strokovni komisiji. Število članov je padlo leta 1913 za 4393 oseb; ker je izstopila iz strokovne komisije tubdi strokovna zveza tobačnega delavstva, znaša skupna izguba na članih 8775 oseb. Radi trajne brezposelnosti so se dohodki povišali le za okroglo 66.000 kron. Članov je bilo 415 tisoč 195. Osrednjih strokovnih zvez je 54. Na Kranjskem obstoja krajno društvo in 35 skupin, ki štejejo 2607 delavcev in 34 delavk, skupaj torej 2641 članov. Na Koroškem obstoja 1 krajno društvo in 114 krajnih skupin s 5887 člani, med njimi 132 delavk, na štajersko odpadeta dve krajni društvi, 1 osrednja zveza in 330 krajnih skupin s 25.880 člani, med njimi 1510 delavk; v
Istriji obstoja 1 krajno društvo in 99 krajnih skupin z 8753 člani, med njimi 438 delavk. Na Dalmacijo odpade 1 krajno društvo in 33 krajnih skupin s .686 delavci.
Na podporah se je izdalo 4,616.929 kron 37 vin.; za pravno varstvo 192.462 kron 90 vin.; za strokovno časopisje 1,193.943 K 81 vin. za izobrazbo 239.285 kron 71 vin.; za agitacijo in za organi-* zacijo 1,208.129 K 99 vin.; za stvarni upravni izdatek je znašal 773.074 K 87 vinarjev, osebni upravni stroški (plače delavskim tajnikom in uradnikom) 996.726 K 78 vin.; raznih izdatkov je bilo 837.744 K 46 vin.
Socialistična (nemška) strokovna društva so skupno z odpornim skladom izgubila na premoženju okroglo
329.000	kron (izpor črkostavcev!) in se je skupno premoženje znižalo od 15 milijonov 064.798 K 25 vin. na 14 milijonov 735.137 K 55 vin.
Češke slovanske organizacije
pridružene češko - slovanski strokovni komisiji v Pragi (socialno demokra-ške) so štele koncem leta 1913 48 samostojnih strokovnih zvez s 100.841 člani; leta 1912 pa 49 strokovnih zvez s 103.813 člani. Dohodkov so imele leta 1913 2 milijona 190.772 K; premoženje je znašalo koncem leta 1,443.045 kron. Za podpore so izdali 904.643, uprava je stala 1,091.961 kron; za stavke se je izdalo 211.415 kron.
Češka narodna socialna delavska organizacija
je štela koncem leta 1913 članov 77.032, med njimi 3904 ženske. Obstojalo je 763 krajnih društev s 50 zvezami, leta 1912 je bilo 51 zvez s 749 krajnimi društvi, ki so štela 71.272 članov. Dohodki so znašali leta 1913 901.672 K, izdatki pa 735.776 K. Premoženje je znašalo koncem leta 1913 354.630 K.
Nemške narodne delavske organizacije
so štele leta 1913 28 zvez z 914 krajnimi .skupinami. Število članov je poskočilo od od 79.197 na 79.539. Podrobnejših podatkov o stanju premoženja statistika ne navaja.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza, skupina Ljubljana je, ker
sta odpoklicana k vojakom predsednik tov. S a v e n z in podpredsednik Tomaž Novak, izvolila za predsednico in zapisnikarico Mici Blejec, za podpredsednico pa Uršulo K a t -t a u e r.
SMRTNA KOSA.
Furstenield. Ivana Urschler.
Schwaz. Ana Krabicbler, roj. Steinlechner; Marija Lintner.
R. J. P.
* * *
Za vojaško takso je izdalo brambno ministrstvo odlok, ki poostruje določila o plačevanju vojaških taks. Določila se je pa vojaška taksa po višini dohodninskega davka in znaša pri tistih, ki plačujejo v 1. razredu K 13-60 do K 1520 dohodninskega davka (letni dohodek K 160O-— do K 1800-—) 11 K. Naslednja razpredelnica nam natančno kaže višino vojaških taks z ozirom na dohodninski davek.
		Dohodnina			
T3	Dohodninske davčne postavke		Davčn postav-kom odgovarja dohodek		Vo- jaška taksa
£ N	od	do	nad	do	
K		k r o	n		kron
1	1360	15-20	1.600	1.800	U
2	17-—	18-70	1.800	2.000	13
3	20-40	24-40	2.000	2.400	17
4	28-50	32-60	2.400	2.800	23
5	36-70	40-80	2.800	3 200	29
6	44-90	49--	3 200	3.600	35
7	55-10	61-30	3.600	4.000	43
8	69-50	79-50	4.000	4.800	55
9	90-—	100-50	4.800	5.600	70
10	112-50	127--	5.600	6.600	88
U	145-50	164 —	6.600	7.800	113
12	184-50	207- —	7800	9.200	143
13	234-	273 —	9.200	11.000	182
14	309-—	348-—	11.000	13.000	232
15	387-—	428--	13.060	15 000	285
16	469--	510 —	16.000	171)00	339
17	552-—	597-—	17.000	19.000	394
18	643--	706-—	19.000	22.000	458
19	793 -	886-—	22.000	26.(00	564
20	978- -	1.071-—	26.000	30.000	67-i
21	1.169"—	1.267-—	30.000	34.000	795
22	1.365-—	1.463"—	34.000	38.000	915
23	1-561 -	1.715-—	38.000	44.000	1.050
24	1-905-—	2.106-—	44.000	52.000	1.260
25	2-307-—	2 513-—	52.000	60.000	i.500
26	2-719-	2-936"—	60.000	68.000	1.753
27	3-152-—	3.378-—	68.000	76 000	2.018
28	3.615 —	3-852-—	76.000	84.(00	2.292
29	4,089-—	4.336"—	84.060	92.000	2.574
30	4.584-—	4 841--	92.000	100.000	2.865
31	5-109-—	6.377-—	100 000	108.000	3.165
32	5.645-—	5.913-—	108.000	116.000	3.465
33	6.181-—	6.449’—	116.000	124.000	3.765
34	6 717-—	6.985-—	124.000	132.000	4.065
35	7.263-—	7.52I-	132.000	140.000	4.365
36	7.789-—	8.057-—	140.000	148.000	4.665
37	8.325-—	8.593 —	148.000	156. 00	4.965
38	8-861"—	9129 —	156.000	164.000	5.265
39	9-397-—	9.665--	164.000	172000	5.565
40	9.933-—	10.201-—	172.000	180.000	5.865
41	10.469--	10.737-—	180.000	18*000	6.165
42	11.005--	11.273-	188.000	196.000	t .465
43	11.641-—	12.030--	196.000	210000	6.833
44	12.700-—	13.370- -	210.000	230.000	7.538
45	14.040-—	14.710-	230.000	250.000	8.288
Službena taksa se za vsakih 20 000 kron višjega letnega dohodka poviša za K 750’—. Nova določila veljajo že za leto 1914.
Poročilo blagajne za III. četrtlet e 1914
Dohodki:
54.669 tedenskih prispevkov & 30 vin. K 16.400-70 5.920 tedenskih prispevkov 440 vin. „	2.368 —
68 vpisnin........................„	23 20
7 knjižnih pristojbin.............„	1-40
Obresti...............................n	980-25
Koledar...................................... 44-50
Strokovni listi.......................„	3-90
Brošure...............................n	24-—
Strokovna komisija....................„	204-90
Dobro krajevnih skupin.....................  338-40
Povračila.............................„	—-50
Razno.................................. „	30	73
Vsota	.	.	K	20.420-48
Saldo 30. junija	1914	.	.	„	38.786-62
K 59.207-10
Izdatki:
Bolniške podpore......................K	9 376-50
Podpore porodnicam....................„	1.310-—
Mrtvaščine .............................„	130-—
Podpore za orožne vaje................n	47-16
Mobilizačne podpore...................„	1.764-60
Obresti skupinam......................„	1.876 87
Agitacija.............................„	226-46
Plače in nagrade..................... 1.334-—
Strokovni listi.......................„	1.494-08
Seje, delegacije itd................4	* „	179-20
Tiskovine...................................  94-28
Pisarniški izdatki....................n	217-15
Nominale 10.000 K n.-avstr. deželnih
kom. zadolžnic......................„	7-569-83
Strokovna komisija....................„	516-99
V vojno-oskrbovalne namene .	.	.	„	500 —
Koledar......................................  50-—
Knjige in časopisi......................n	12-	—
Bolniška podpora in zavarovanje	.	„	15060
Rezervnemu zakladu....................„	118-—
Povračila skupinam....................„	4-46
Zaostanki skupin......................„	52-52
Razno.................................n	i5-_
Vsota	.	K	27.044-80
Saldo 30. septembra	1914	.	.	„	32.162-30
K 59.207-10
Izkaz premoženja:
Gotovina v blagajni .... K 32.162-30 Vrednostni papirji .... „ 20.445-50 Deleži........................  „	5.200-—
K 27.807-80
Franc Brandts.
5. oktobra je umrl predsednik zveze »Arbeitervvohl« (v dobrobit delavstva) in ljudskega društva za katoliško Nemčijo tvorničar Franc Brandts. Rajniku je manjkalo samo še 40 dni do 80. leta. Predsedoval je »Arbeitervvohlu« 34, ljudskemu društvu pa 22 let. Za obe društvi je skrbel kot pravi oče. Procvi-tali sta in sta takorekoč še zdaj vodilni sili praktičnega socialnega organi-zatoričnega dela katoličanov Nemčije.
Franc Brandts je bil potomec premožne trgovske rodbine v Miinchen Gladbachu, ki je kupčevala z bombaže-vino. Ko se je mudil začetkom šestega desetletja minulega stoletja v Lancas-hiru na Angleškem, je videl, kako da deluje strojna tekstilna industrija. Ko
Roman starega dekleta.
Angleški Ban Bolt.
Nehal je misliti, ker se je moral boriti s snegom. Veter je divje pihal in mu metal kosme v lice, da je moral iskati pota bolj po razoru, nego z očmi. Delali so se že zameti; ko je prišel na cesto, je zadel ob tri do štiri čevlje visok in več čevljev širok zamet. Opazil je luč in ob nji voz. Nekdo je zadel ob zamet in je poiskušal spraviti konje črezen j. Farmer je vedel, da to ne pojde; splezal je nanj in zaklical: »Pustite; noben konj ne pride tu skozi.«
Glas, ki je odgovarjal, mu ni bil znan. »Vem; ne bi me skrbelo, ko bi mogel le nazaj; pa že pol ure se mučim in ne gre.«
»Saj tudi ne bo šlo,« odgovori Farmer sočutno. »Kolesa so vam zavita v sneg in treba bi bilo lopate, da jih očistite. Najboljše je, če izprežete konja in ga jezdite, če se vam mudi. Vaš voz vas počaka tukaj do jutra. Kam pa hočete?«
»K Marti Roscol v Barncroft.«
Farmer je obstal in čudna misel ga je obšla. »Tako torej,« je pristavil in nato vprašal: »Ali ni vaše ime Mihael Barrow?«
Tujec se je zasmejal:	»Res je to,
ampak čudim se, kako ste? to uganili.«
»In vi se greste k Marti Roscol ženit.«
Mihael Barrow je ob svetilkini luči strmel vanj. »Mož,« je zaklical, »ali ste vi čarovnik ali kaj? Kako morete vedeti, kakšna je moja misel?«
»Ne vem,« se je zasmejal farmer, čarovnik pa nisem, pa vendar sem vse to ugasnil. Mož, jaz sem ravno Marto obiskal, da bi me vzela in ona mi je povedala vašo pdvest. Čaka vas; čakala je na vas vsa ta leta, in ko sem jaz potrkal na duri, je mislila dekle, ,da ste nazadnje vendarle vi prišli ponjp. Če imate še kaj ognja v svojih kosteh, boste brž izpregli konja in bliskoma jahali, dokler ne pridete v Barncroft. Izgubili ste že dovolj časa.«
»V Liverpoolu sem se izkrcal šele opoldne,« je začel Barrow sebe braniti
—	in «.
»Ne mislim za danes, mož; mislim na teh enajst let, kar vas Marta čaka. ITitro, mož, ker jaz mislim, da je že preveč potrta.«.
»Bom,« pravi mirno Mihael Bor-row. Vi ste mi dopovedali, kakšen norec sem bil. Toda enajst let hitro mine, če kdo dela za Rahelo.«
»Mislil sem, da je bila Marta,« je zakričal na ves glas farmer.
Mihael Barro\V se je smejal, ko je izpregel konja od vojnice. »Rekel sem samo tako — po svetem pismu.«
Zlezel je na konja in ga izpodbadai s petama. »Ne poznam vas, kdo ste,« je zaklical, »toda upam, da pridete na mojo svatbo.«
»Pri Martini moram biti,« je odgovoril farmer.
»To ne bo veliko razločka,« se je zasmejal Mihael in odjezdil v noč in sneg.
Četrt ure kasneje je iznova potrkalo na duri Marte Roscol. Pustila je medaljon, ki ga je držala v rokah, da ji je padel na prsi in šla vun.
»Oparskaro je prišel nazaj po svetilko,« je mislila sama pri sebi, ko je odpirala duri. Pred njimi je zagledala moža, in ko je spoznala, da ni farmer, je ta izpregovoril: »Marta, deklica, nazadnje sem vendar prišel.«
»Miha, Miha,« je zakričala in prihodnje trenotje je bila že v njegovih rokah.
Pet minut kasneje, ko sta stala skupaj v lični sobici, je zašepetala: »Kaj ne, da nisi hud name za tisto, ko so ti s krivo prisego vzeli dobro ime.
Vedela sem, da je oče naredil spletko, vedela, da ti nisi tistega naredil in da je bil oče piške položil v tvoj voz — toda nisem mogla, nisem ga mogla izdati; moj lastni oče je bil.«
»Razumem, dekle,« je rekel Mihael in jo pogladil po laseh, »razumel sem že tisti dan in sem te spoštoval zato, dekle. Med nama ni treba govoriti o odpuščanju.«
Kratek čas je molčala, potem je rekla očitaje:	»Dolgo časa te ni bilo,
Mihael.«
_ »Nisem si mogem pomagati,« je odgovoril; »začetkom sem imel trde čase. Nisem vedel, kam bi šel; odkladal sem od meseca do meseča in prisegel sem si, da te pustim prosto, da narediš ,kar hočeš, in da ti ne bom pisal, dokler ti lahko ne ponudim mirnega doma, in ko sem si prislužil precej premoženja, sem sklenil, da se vrnem-sam namesto da bi pisal. Nisem vedel do nocoj, ali si omožena, ali ne. In zdaj sem vesel, da sem sam prišel namesto pisanja in vesel, zelo vesel, Marta, dekle moja, da si počakala na me.«
Pogledala je kvišku vanj skozi ki so se ji lesketale v očeh in nasmehnila se je, ko je zašepnila: »Vidiš, Miha, fantič moj, jaz sem vedela, da Jioš nazadnje vendarle prišel.«
se je vrnil domov, je s pomočjo matere, ker oče ni hotel sodelovati, si izposodil potrebno glavnico, s katero je v družbi svojih dveh bratov ob spodnjem Renu ustanovil prvo mehanično tkalnico za barvano blago. Pod njegovim tehničnim in trgovskim vodstvom je postalo mesto Munchen Gladbach nemško središče industrije, ki izdeluje polovično volno. Zase in za svojega brata je zgradil drugo tvornico, nato se je od bratov ločil in je začel sam zase kupčevati. Trgovsko in tehnično pri njem izurjeno osobje je v munchen - gladbacliškem okraju bodoča desetletja zgradilo več velikih tvornic, ki jih je rajnik, ker se ni bal konkurence, naravnost podpiral. Njegova tehnična dalekosežnost je rešila tvrdko pogina v amerikanski državljanski vojski, ki je tudi v Evropi v tekstilni industriji povzročila krizo. Z veliko drznostjo je uspešno tekmoval z Angleži v Carigradu, Smyrni, Tokiu, Sidneyju in v Buenos - Airesu. Vzorce tvrdke Fr. Brandt so preko morja ravno tako cenili kakor doma.
Mehanična tkalnica tvrdke stoji nad 40 let, zvesta svojemu kabelskemu naslovu »progresso« vedno izpopolnjena z novimi stroji na starih temeljih. Tudi za delavstvo je tvrdka Brandts v Munchen Gladbacliu zelo skrbela. Med tvrdko in delavstvom je posredoval že leta 1872. »kolegij najstarejših«, ki je bil tretji delavski odbor v Nemčiji in je skrbel za izpopolnitev in za iz-premembe delovnega reda in je tudi v splošno zadovoljnost upravljal delavsko bolniško in rodbinsko blagajno. Kolegiju je Brandts tudi poveril nalogo, da je skrbel za čut skupnosti, reda in dobrih nravnosti med delavstvom in da je šel z dobrim svetom tudi posamezniku na roko. S pomočjo zaupnikov je skrbel, da se je izpolnjeval tvorniški red, da se je lepo postopalo in da so se tudi izvai tvornice lepo obnašali; skrbeti mu je tudi bilo, da so se poravnavali spori med delavstvom. Starešinstvo je smelo nalagati po potrebi ukore (svarila) in globe. V svojih tvorni-cal je gledal na to, da niso delale omo-žene ženske, gradil je delavske hiše, ustanovil jim hranilnico, knjižnico^, raz-pisaval nagrade tistim, ki niso pili vpi-jančljivih pijač, nagradeval stare delavce, skrbel za delo invalidom, uvedel šivalno šolo delavkam, za zunanjo delavce ustanovil njih otročičem šolo in kosilo kar v spodnjih prostorih lastnega stanovanja, kjer je zgradil tudi kapelico sv. Jožefa. Spoštoval je svobodo delavskih organizacij; stavkalo se pri njem ni nikdar; v najtežavnejših krizah je skrbel svojemu delavstvu za stalno, Če tudi okrajšano delo.
Zbral je leta 1879./80. katoliške tvorničarje in delavske prijatelje, da se
v	»Arbfeitemvohlu« skrbi, z izključitvijo vseh političnih namenov samo za izboljšanje položaja delavstva. S to malo. a z izbrano četico, je pričel v VIII. desetletju minulega stoletja boj proti mancesterskemu liberalizmu med podjetniki. Pridobil je vlado svojega okraja za delavsko varstvo in za delavsko zavarovanje, prekrasil s svojimi mislimi politično stranko, časopisje, velike katoliške shode in cerkvene kroge in je končno 1. 1890./91. z ustanovitvijo Ljudskega društva za katoliško Nemčijo za socialno preosnovo pridobil katoliško Nemčijo. Seveda so ga volili v razna društva, a najbolj je deloval v velikih zvezah »Arbeitervvohl« in v Ljudskem društvu za katoliško Nemčijo. Povsod se je kazal na vodilnih mestih zaradi svoje diplomatične spretnosti in ker je bil vztrajen optimist. Spletk je doživel veliko, a vplivale niso nanj.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
PROTI DRAGINJI.
Načelstvo J. S. Z. je vzelo na znanje sledeče poročilo:
Vojska je povzročila, da so se skoraj vsa živila in življenjske potrebščine podražile. Povpraševanje po živilih je to podraženje povzročilo, nadalje potrebuje armada veliko živil. Večina držav je tudi izdala prepovedi za izvoz živil, ki jih zato ne morejo tudi v našo državo uvažati.
Podražile so se cene žitu naravnost nečuveno. Cena pšenici je poskočila od 26.70 do 27.0(f K dne 25. julija na 38.80 do 40.80 K dne 20. oktobra. Rž je poskočila od 20.20 do 20.90 K dne 25. julija na 32.40 do 33.80 dne 20. oktobra. Cene so se pa od takrat zopet znatno zvišale. Gena pšenici se je torej povišala za 50 Odstotkov, rži pa za 65 odstotkov. Zna-i*d>je, da so se tudi cene moki, jajcem, ttiešu, krompirju zelo povišale.
-ob Te visoke cene se nikakor ne morejo upravičevati. Letošnja letina je bila Pridelalo se je dovelj. Izvoz je pfitepoVBdan. Tudi živine je v naši drža-žita in moke primanjkuje le Šttt)o^kei»flso jo pokupili veletrgovci, ki
svoje zaloge zadržujejo, da dosežejo pozneje še večje dobičke na škodo malega človfeka, v prvi vrsti delavca in delavke.
Nasproti temu položaju je J. S. Z. dolžna, da zavzema v korist svojih članov in neposredno tudi za vse slovensko delavstvo stališče glede na to vprašanje in da se v tem vprašanju pridruži veliki akciji, ki jo je podvzela nemška avstrijska krščansko socialna delavska organizacija. Naglašati moramo, da so oblasti dolžne, da naj strožje nadzirajo določevanje cen z živilom in da zato določi takozvane najvišje cene, ki so jih že v Nemčiji določili. Za to so se, kakor je znano, zavzeli tudi zastopniki kmečkega stanu in celo ljubljanska trgovska in obrtna zbornica.
Zahtevati moramo, da se zaključijo žitne borze, ki so bile že nekaj časa, ko je izbruhnila vojska, zaključene. Če je zaključena denarna borza, zakaj bi ne zaključili tudi žitnih borz, na katerih špekulanti sesajo naravnost kri in mozek najrevnejšim ljudem. Borza ima pač pomen, kadar gre za svetovno trgovino, ki je pa zdaj med vojsko itak popolnoma onemogočena. Zaključi naj se tudi ogrska žitna borza.
Država naj dožene obstoječe zaloge živil. Prepove naj se, da bi se iz krompirja, ovsa itd. kuhalo žganje.
Najširji sloji prebivalstva pač ne smejo trpeti zato, ker je vojska in se jim življenje ne sine še bolj otežkočiti.
Na c. kr. trgovinsko ministrstvo, na c. kr. poljedelsko ministrstvo in na c. kr. notranje ministrstvo naj se odpošlje sledeča resolucija:
VISOKO C. KR. MINISTRSTVO!
Zadnje čase so se pod pretvezo vojnih zapletjajev, cene vsem živilom nečuveno in neupravičeno zvišale.
Letina (žetev) je bila v letu 1914 dobra in se vsled tega ni bati, da bi primanjkovalo najpotrebnejša in najvažnejša živila, ako se izključi pravočasno špekulacija.
Poljedelski krogi sami ugovarjajo neopravičenemu povišanju cen živilom. Poklicani zastopniki kmetskega stanu, so se jasno izrazili proti zahtevanim visokim cenam življenskih potrebščin.
Sedanji položaj zahteva resno, da poseže tu vmes visoka c. kr. vlada, ter hitro in odločno zabrani vsako izkoriščanje prebivalstva po špekulaciji z življenskimi potrebščinami in tako obvaruje ljudstvo preteče bede.
Do sedaj so se cene žitu naravnost nečuveno zvišale. Cena pšenici se je zvišala od 26 K 40 vin. do 27 K dne 25. julija na 38 K 80 vin. do 40 K 80 vin. dne 20. oktobra. Rž je poskočila od 20 K 20 vin. do 20 K 90 vin. dne 25. julija na 3 K 40 vin. do 33 K 80 vin. dne 20. oktobra. Od tedaj so se pa cene zopet znatno zvišale.
Znano je, da so se tudi cene moki, jajcem, mesu, krompirju, fižolu in vsem drugim živilom zelo povišale.
Te usodne cene se ne morejo naravno nikakor opravičevati in tudi opravičenje z izrednimi razmerami, ne sme in ne more veljati, ker se je vsega dovolj pridelalo in tudi živine, prašičev itd. ne manjka. Poleg tega je pa izvoz prepovedal} in se ne morejo živila izvažati v tuje države.
Žita in moke primanjkuje le zato, ker so je pokupili za časa žetve veletrgovci, ki sedaj zaloge zadržujejo, da dosežejo pozneje še večje dobičke na škodo državnih blagajn, malega človeka in v prvi vrsti delavskega stanu.
Da bode ljudstvo in posebno delavski stan zavarovan pred draginjo živil, ki bi pomenila bedo, si dovoljuje Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani v imenu svojih v petdesetih podružnicah oziroma skupinah organiziranih članov predlagati visokemu c. kr. notranjemu ministrstvu sledeče nasvete:
1. Določijo in zaukažejo naj se žet-
vi	primerne najvišje cene žitu, moki, krompirju in vsem stroknim sadežem (Hiilsenfriichten). Ako bi to ne bilo iz raznih vzrokov takoj mogoče, naj se zaplenijo vse zaloge žita in potom državnih oblasti prodajajo po primernih cenah.
2. Zaukaže naj se, ako se določijo naj višje cene dolžnost prodaje vsem trgovcem in prekupcem z žitom in živili.
3. Vlada naj zaukaže sestaviti seznam vseh živil in držav, posebno pa žita in krompirja.
4. Prepove naj se krmljenje živine in prašičev z žitom, ki se rabi za kruh in druga živila. Istotako naj se prepove krmljenje živine in prašičev s krompirjem. Prepove naj se tudi uporaba krompirja, rži, koruze in ječmena za kuhanje žganja.
5. Zaključijo naj se vse borze za kmečke pridelke.
V	nadi, da se bode visoko c. kr. ministrstvo oziralo na navedene nasvete in ukrenilo v najkrajšem času vse po-
trebno proti podraževanju živil in s tem oprostilo prebivalstvo bede, državni blagajni pa prihranilo prevelike stroške, se bilježimo z velespoštovanjem Načelstvo J. S. Z.
Vojni dogodki
od 10. do 17. novembra 1914.
Južno bojišče. Ko je padel Šabac, so se naše čete razdelile: en del je prodiral po deželni cesti ob Savi proti Obrenovcu, katerega so naši vzeli z naskokom dne 14. t. m.; čete na suhem so ves čas izvrstno podpirali naši savski monitorji s svojim dobro merjenim topovskim ognjem. Drugi del naših čet je pa v hitrih pohodih šel proti jugovzhodu ter zavzel Vrelo in Ub. Nato so jo udarili naravnost proti Valjevu, kateremu so se približali naši tudi od Drine sem preko Krupnja. Slišati je bilo vedno, da se bodo Srbi, ki so se pred našimi na celi črti umikali, pri Valjevu ustavili in postavili v bran. A niso imele časa za to, ker so jim bili naši noč in dan za petami; bežali so naprej in skušali z zadnjimi stražami le toliko zadržati naše, da bi mogli rešiti svoj tren. Dne 15. t. m. so naši brez resnejšega srbskega odpora zasedli Valjevo.
V kratkih 10 dneh so naše čete osvojile vse srbsko ozemlje, ki se razprostira med Savo (do Obrenovca), Kolu-baro in Drino do Ljubovije. V naših rokah sta železniški progi Šabac—Ložnica in Obrenovac—Valjevo ter deželne ceste Ložnica—Valjevo, Šabac—Valjevo, Šabac—Ub in Obrenovac—Valjevo. Obe skrajni točki naše fronte: Valjevo in Obrenovac, sta velevažni. Iz Valjeva vodijo ceste in železnica naravnost v srce srbske kraljevine: v Kragujevac in Niš, iz Obrenovca ob Savi pa vodi odprta 22—23 km dolga pot po deželni cesti v Belgrad, o čemer se ne sme pozabiti na naše monitorje, ki bodo po Savi spremljali naše čete in jih podpirali. Po tolikih uspehih je razumljiva pohvala, ki jo je fcm. Potiorek v cesarjevem imenu potom armadnega povelja izrazil hrabri V. in VI. armadi. Pa tudi Potiorek sam je kot vrl poveljnik vrle armade zaslužil odlikovanje, katero je ob tej priliki dobil: vojaški zaslužni križ I. razreda z vojno dekoracijo. Bodi končno še omenjeno, da so naše čete v teh. 10 dnevnih bojih ujele 8000 Srbov in uplenile 42 topov, 31 strojnih pušk in veliko drugih vojnih potrebščin. Naše čete pa tudi sedaj ne mislijo niti na kratek počitek, ki bi mudil sovražniku priliko, da se zbei’e in uredi, marveč že prodirajo iz Valjeva naprej ter se že poroča o novih bojih. Srbi se umikajo proti Kragujevcu.
V vzhodni Galiciji in Bukovini je
zadnji čas postalo nekam tiho in mirno — nevihta se je prevlekla proti se-verozapadu. Črnovice so slejkoprej v naših rokah. V Karpatih so si naše brambne sile napravile nepremagljivo brambno črto, ki je nobena ruska premoč ne bo mogla prodreti.
V srednji Galiciji so Rusi prodrli do črte Tarnov—Jaslo—Krosno. Prze-mysl se izvrstno drži; ne-le da uspešno odbija vse nasprotnikove napade, marveč je posadka dne 14. t. m. izvedla tudi obsežen izpad in vrgla sovražnika na severu nazaj do višine pri Rokiet-nici.
V zapadni Galiciji se nekje krog Krakova pripravljajo novi veliki dogodki; kje in kako je razvrščena naša armada, je pa doslej še vojna tajnost. Uradno poročilo z dne 16. t. m. le kratko omenja, da so se na severnem bojišču na posameznih točkah frohte začeli boji.
Nemško-rusko bojišče. Pri Wloc-lavvsku (zapadno od Plocka ob Visli) so Nemci izvojevali veliko zmago; premagali so več ruskih armadnih zborov in jih vrgli nazaj proti Kutnu. Nemci so ujeli v teh večdnevnih bojih 23.000 Rusov in zaplenili 70 strojnih pušk in mnogo topov. Tudi pri Lipnu (sevemo-zapadno od Plocka) so Nemci zmagovito vrgli nazaj prodirajoče ruske čete. Ravnotako so Nemci odbili rusko prodiranje pri Soldau (sevemovzhodno od Plocka na pruskem ozemlju). V teh bojih so ujeli Nemci 5000 Rusov in zajeli velik vojni plen. Hudi večdnevni boji so se vršili pri Stallupčnenu na Vzhodnem Pruskem (leži kakih 12 km od ruske meje ob črti Eydkuhnen—In-sterburg—Konigsberg); Nemci so končno Ruse vrgli nazaj.
Francosko - belgijsko bojišče. Na Belgijskem so Nemci zadnji teden dosegli velik uspeh, ker so osvojili Dix-muiden in z močnimi silami prodrli čez reko Yser. Ypres se še drži, dasi ga Nemci strahovito napadajo. Sploh so Nemci svoje sile na črti Dixmuiden-Ypern-Lille-Arras silno ojačili in podvojili svoje napade na sovražne postojanke. Mesta Armentieres, La Basče,
Betliune, Arras so močno opustošena vsled nemškega artiljperijskega ognja. Hudi boji se nadaljujejo tudi tudi v središču ob reki Aisne; pri Berry an Bac (severozapadno od Reimsa) so Francozi izgubili važno postojanko. V Ar g onih napredujejo Nemci korak za korakom ter so zopet vzeli Francozom neko važno opiralno točko. O bojih na vzhodni fronti ni bilo novih poročil. Rusko - turška vojna. Na trapezuntski meji so Turki zasedli ruske obmejne stražnice in prodrli precej daleč v Rusijo v smeri proti Batumu. Velik poraz so prizadeli Turki Rusom pri Kopri-koju, kjer so imeli Rusi 8000 mrtvih iu ranjenih. — Turške čete so zasedle perzijsko mesto Kotur, ki je bilo doslej v ruskih rokah. Tako poročajo turške uradne vesti.
Angleži in Turki. Turki poročajo, da so napadli Angleže v Fao in jim prizadeli velike izgube.
Sveto vojno je proglasil turški sultan kot verski poglavar vseh mohame-dancev proti Rusiji, Angliji in Franciji. Afganistanski emir je že izjavil, da nastopi proti Rusom in Angležem . ter je ruski poslanik že zapustil Afganistan.
Japonska in Belgija proti Turčiji.
Japonski in belgijski poslanik sta zapustila Carigrad.
Turčija je Rusiji, Angliji in Franciji tudi formelno napovedala vojno.
Vojna na morjih. Neuradno se oo-roča, da je dne 2. t. m. priplulo pred Vis 25 do 30 francoskih vojnih ladij. Francoski mornarji so prišli tudi v mesto in odpeljali s seboj več odličnih mož kot talce. Na pošti so razdrli brzojavne in telefonske naprave. Potem so bombardirali rt Stončico, pretrgali kabel iu zahtevali 50.000 K kontribucije, a se zadovoljili končno z 21.000 K. Nato je srancosko brodovje odplulo. — Ravno tako neuradno se poroča, da so naše ladje z velikim uspehom obstreljevale Lovčen in da je utrdba Kuk porušena.
—	Avstralska (angleška) križarka »Sid-ney« je dne 9. t. m. pri otokih Kakos v Indijskem oceanu uničila slovito nemško križarko »Emden«, ki je bila potopila veliko angleških trgovskih ladij in jim napravila 40 milijonov škode; »Emden« je bila potopila tudi rusko vojno ladjo »Zemčug«. — Nemško križarko »Konigsberg« so pa Angleži zaprli v reko Rufijo v Nemški Vzhodni Afriki ter je ladja izgubljena. — Nemški podmorski čoln je dne 12. t. m. v višini Dovra potopil angleško topničar-ko »Niger«. — Združene države Severne Amerike so proglasile najstrožjo nevtralnost za Panamski prekop in njegovo ozemlje, kamor ne sme nobena vojna ladja vojujočih se držav ne njihovi aeroplani.
Slovenski železničar.
Vojna poizvedovalnica pri južni železnici.
Ker je število uslužbencev in delavcev, ki so bili pozvani, da nastopijo z orožjem v roki za čast in obstoj domovine, zelo naraslo, je južna železnica ustanovila pri vrhovnem ravnateljstvu na Dunaju poseben poizvedovalni urad, pri katerem dobč vpoklicani kakor tudi njih svojci v vseh vsled vojne se pojavljajočih zadevah gospodarskega ali pravnega značaja brezplačno svet in pomoč.
Pismena vprašanja je nasloviti na »Administrative Direktion, Kriegsaus-kunftsdienst«, Dunaj X, Ghegaplatz 4, I. nadstropje, vrata 65-66. Istotam se lahko ustmeno vpraša vsak delavnik dopoldne od 9. do 12. ure.
Pozdravljamo to napravo in upamo, da bo marsikateremu olajšala skrbi, ki jih ima radi prejemkov zaostale družine, pri delavcih pa še prav posebno radi članstva provizij skega sklada. Številne tozadevne določbe niso vsakemu dovolj znane, pa tudi ne razumljive. Umevno je, da bo imel urad precej opravila, radi tega se priporoča, da uslužbenci in zaostali ene iu iste postaje nejasna jim vprašanja zbero in skupno predložijo. Železničarski odsek J. S. Z. je svojim članom radevolje na razpolago, da posreduje.
Kako so se in kako se še Angleži vojskujejo.
Angleška je vojske vedno tako vodila, kakor vodi sedanjo vojsko. Anglija je vedno žela dobiček, kadar so se države na evropski celini klale med seboj. Dolgotrajni boji na Nizozemskem, tridesetletna vojska je prinašala Angležem dobiček. Najboljše delovne sile in denar je dohajal s celine v Anglijo in je izpremenil deželo, ki je prej Poznala le gospode in hlapce, v industrijsko državo.
Angleži so si zapomnili nauk, ki so se ga naučili med tridesetletno vojsko. Njih politiki so izpoznali, koliko da njihovi državi vojske na evropski celini koristijo. Ko so se narodi na evropski celini medsebojno zatirali in se mesarili, se je Anglija lahko svobodno razvijala; pridobivala jc kolonije, kupčija in industrija sta napredovali in bogastvo se je v deželi vedno bolj razširjalo, seveda ž njim tudi samoljubje in najgrša, najumazanejša sebičnost.
Anglija je stala enkrat na strani Francije, drugič na strani Nemčije-Av-strije. Naklonjena je bila nekaj časa francoskemu učitelju plesa in nekaj časa nemškemu šolmoštru, dokler nista ležala oba na tleh.
Posledice Napoleonovih vojska na gospodarske razmere v Angliji nam najjasnejše kaže, če primerjamo številke angleškega izvoza med in po vojski.
Izvozili so Angleži blaga leta 1805. za 38 milijonov, leta 1810. za 48 milijonov, leta 1815. za 51 milijonov, 1. 1816. za 41 milijonov, leta 1819. za 35 milijonov in leta 1848. za 52 milijonov funtov šterlingov.
Kaj nas uče navedene številke?
Medtem ko so izvozili Angleži leta 1805 za okroglo 40 milijonov funtov šterlingov blaga, je izvoz kljub vojski in ravno zaradi vojske poskočil in je vojska povzročila, da so se Angleži polastili trgovine in pomorske plovbe. Poskočil je izvoz leta 1810. za 48 in je dosegel svoj višek leta 1815. z 51 milijoni. Ko se je pa sklenil mir v Parizu in ko so se pojavile posledice miru, je padel izvoz leta 1816. na 41 in leta 1849. na 35 milijonov funtov. V tvorniških okrajih sta izbruhnila beda in revščina. Po letu 1815. so poskočili zločini za 91 odstotkov. Pisatelji so javno nastopali proti mirovnemu sklepu. Jasno nam ta okoliščina kaže, kdaj da se Angliji bolje godi, ali med vojsko ali med mirom.
Beseda vojska, ki se tolikokrati lahkomišljeno izpregovori, pomenja za Anglijo nekaj drugega, kakor za celino. Medtem ko vsled vojske med ljudstvi evropske celine redno delo v tvor-nicah počiva, se prekinejo trgovinske zveze in izvoz preneha, najboljši delav-stoši polje, tvornice, pristanišča in ladje se končajo tako, da oba vojskujoča naroda opešata ali da se konča, in da se bistveno njena moč izpremeni, pa v Angliji med evropskimi vojskami vse dela, in sicer z monopolskimi cenami, trgovina in plovba procvitata, podjetnost donaša nove kapitalije, če se pa sklepa mir, je Anglija v toliko obvarovana, da lahko narekuje borilcem celine svojo voljo in svoje želje, ki se večinoma omejujejo na kolonije in na trgovinske dobičke. Države na celini se potiskajo in bore s skrajnimi napori, dozdevni zmagovalec se slavi in odnese v najboljšem slučaju košček zemlje; Anglija pa odločuje in z neomejenimi silami pomnožuje trgovino, ojači industrijo in pridobi v tujih delih zemlje dežele, ki jih želi.
Anglija v slučaju vojske večinoma
svoje vojake le izkrca; zbrane jih ima blizu pomorskega obrežja, da jih lahko v vsakem neugodnem trenutku lahko zopet vkrca in jih uporablja le, kadar se ji zdi, da je za to ugoden trenutek.
V	francoskih vojskah od leta 1792. do leta 1815. je padlo le 19.800 Angležev, a med njimi gotovo polovica najetih Nemcev, polovica pa Ircev. Prezre se tudi večinoma, da velikanske pomorske bitke niso tako krvave, kakor bitke na suhem. Med velevažno bitko pri Tra-falgaru so izgubili Angleži le 449 mož! Medtem ko je pustila Avstrija 1. 1809. in Prusija leta 1813. na bojiščih cvet svoje mladosti, je Anglija svoje sinove zadržavala, da je z njimi osvojevala prekmorska ozemlja in da jih je obljube vala in da jih je nastavljala v domačih tvornicah. Ta armada je tudi igraje za vse čase izvedla svetovno naseljevanje in trgovino.
Angleška se večkrat udeleži vojska le zato, da uniči in opleni drugim narodom pristanišča, arzenale, ladjedelnice, pomožne tvornice mornarice in osobito brodovja, bodisi že vojna ali trgovska. Tako je postopala leta 1804. s Špansko, s Francijo pri Abukirju leta
1798. in pri Trafalgeriu leta 1805., s Por-tugalsko leta 1807., z Dansko leta 1807.
Nizozemski je oropala Anglija leta
1799. 25 vojnih ladij. Z Danske je odvedla 18 linijskih ladij, češ. da brodovja ne dobe v roke Francozi, prej so pa bombardirali Angleži še Kodanj. Angleži so nameravali tudi v Carigradu tako postopati, kakor so postopali s Kodanjem. Uničili so turško brodovje pozneje, leta 1827. v nepričakovanih okolnostih pri Navarinu.
Vse te države so prisilili Angleži, da so se morale večinoma proti lastni volji vojskovati in so jih potom pod pretvezo vojske! oropali prekmorske trgovine. Preračunalo se je, da je izgubila evropska celina po francoskih vojskah 1100 vojnih ladij in 4000 trgovskih ladij. Angleški zgodovinarji pa slave Pitta, ker je med svojo vlado od leta 1783. do leta 1806. pomnožil število angleških vojnih ladij od 300 na 700, število trgovskih ladij pa od 8000 na 20.000. Med vojsko so odpravili tudi lastno parlamentarno zastopstvo Irske in so osvojili najvažnejši del Vzhodne Indije, dohodki Anglije so se pa povišali od 12 na 32 milijonov funtov šterlingov.
Ravno tako, kakor sovražijo Angleži brodovja tujih držav, sovražijo tudi velika osobito vojna pristanišča držav na evropski celini. Nekdaj so hlepeli Angleži po Toulonu, zdaj žele pridobiti Kiel, pozneje jim bo dopadla Biserta pri Tunisu, Panama ali Ma-nilla.
Brez zaveznikov Angleži ne prično vojske. Na zaveznike pa prelože Angleži polagoma glavno breme. Boj na morju si Angleži pridrže zase, a vojsko na kopnem vodijo s tujim orožjem. V 17. stoletju so hujskali Turke na osrednjo Evropo. Proti Franciji, ki jim je postajala gospodarsko nevarna, so se pod
Ljudevikom XIV. naslanjali na Avstri-jo-Nemčijo, proti Ljudeviku XV. na Prusijo. Ko so s temi vojskami zaposle-vali Francijo v Evropi, so pridobili v Ameriki in v Vzhodni Indiji prvenstvo nad Francozi. Za povzdigo svoje države so strmoglavili Francijo po Nemčiji, Rusijo po Japonski, zdaj so pa vpregli skoraj cel svet proti Nemčiji in proti naši državi.
Ruska topovska livarna.
Kakor ima Avstrija svojega Škodo, Nemčija svojega Kruppa, Angleška svojega Armstronga in Francoska svojega Schneiderja, ima Rusija svojega Putilovega. Ime Putilov je za Rusijo prav tolikega pomena, kakor navedena imena za dotične države. Livarna Pu-tilovv namreč preskrblja rusko armado s topovi in v zadnjem času celo tudi z bojnimi ladjami.
Livarna, ki zavzema s svojimi stavbami velikanski prostor, leži deset kilometrov od Peterburga ob reki Newi in je ena najstarejših livarn v vsej Evropi. Ustanovila je podjetje leta 1801. ruska vlada sama in je že tedaj livarna dajala Rusiji večino topovskega mate-rijala in municije. Izpočetka je bilo v podjetju zaposlenih kakih 700 do 800 delavcev, kar je bilo za tiste čase že veliko število. Pozneje so začeli v tovarni izdelovati razne druge predmete, tako da se je skoraj popolnoma opustilo izdelovanje vojnega materijala. Podjetje je padalo in padalo ter skoraj izgubilo že več svoj pomen, dokler ga ni končno leta 1868. kupil N. S. Puti-low, ki se je povzpel od nreprostega delavca do lastnika največjega livarni-škega podjetja. Putilow je uvedel valjanje železniških tračnic. Od tedaj se je obrat znatno povečal. L. 1873. se je podjetje izpremenilo v delniško družbo.
Izdelki Putilowih tovarn so zelo različni. Poleg parnih turbin, vlivalnih strojev in žerjavov se izdelujejo ponaj-več tračnice in jeklena pločevina. Od leta 1903. se izdelujejo tudi lokomotive. Na leto se izgotavlja po 300 lokomotiv, ki se oddajo ruskim, finskim in sibirskim železnicam. Zoleg tega pa se izvršuje na leto do 300 tovornih in 25 osebnih železniških voz, kar pomenja gotovo veliko.
Od leta 1900. so zopet začeli izdelovati topove in topovske kroglje. Topovski oddelek, ki ima na razpolago veliko strelišče, je izdelal že veliko število poljskih topov, med njimi tudi nekaj vrst po načinu Schneiderjevem v Creuzotu.
Normalno zaposlujejo Putilowe tovarne okrog 8000 delavcev, vendar pa je tupatam delalo tudi že več nego 12 tisoč delavcev, in sedaj je število delavstva, kakor povsod, kjer se izdeluje vojni materijal, še znatno večje.
Leta 1906. so izdelali v Putilowih tovarnah dva torpedna rušilca za ruski mornarico, a v zadnjem času je ladjedelnica preurejena tako, da more izdelovati tudi velike oklopnice.
Razširjajte med Ufi Oaše glasilo
,Našo Moč‘.
Brezplačno sporočim vsakomur, kako je mogoče ozdraviti z mojim dobro preizkušenim domačim sredstvom dolgoletno prsno bolezen, naduho in kašelj.
Prosim, da se za odgovor pnloži znamka
D. MME, Plzeni (Češlg).
Poštni predal 150.
^Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Iflprital mubljhkh
1 . 1UC1 JUl Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim Maoom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavici, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca itd.
Jredtiskanj« in vezenje monograntov in vsakovrstnih drugih ritb.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.
-	260 —
naj obrtno oblastvo na prošnjo načelništva izvršuje upravnim potom.
Zakon daje upravnim oblastvom velik-vpliv na zadružno delovanje. Zlasti se kaže ta vpliv pri razsojanju vprašanja, ali so krajevne razmere primerne za ustanovitev zadruge (§ 106.), pri odo-brenju pravil, dalje v tem, da oblastvo pošilja k zadružnim zborom svojega zastopnika, nadzoruje poslovanje azdružnih organov i. dr. Tudi razpori o notranjih zadružnih zadevah spadajo samo pred upravna oblastva.
§ 127 a.
Zadružni inštruktorji.
Trgovinski minister je pooblaščen, da porazumno z ministrom za notranje stvari nastavi za pospeševanje zadružništva potrebno število zadružnih inštruktorjev.
Ti imajo nalogo svetovati zadrugam in njih zvezam in jih podpirati, da dosežejo v zakonu odkazane jim namene, ter delovati na to, da se zadruge, njihove uredbe in zavodi ter njih zveze uredijo namenu primerno.
aZdruge in zadružne zveze so dolžne (§§ 130 c do 130 m)i zadružnim inštruktorjem dajati zaželena pojasnila in jim dovoliti, da vpogleda j o seznamke in knjige itd., katere vodijo in ki so podvržene nadzorstvu obrtnega oblastva.
Zadružni Inštruktorji naj pomagajo obrtnim oblastvom kot strokovni organi, ki oddajajo svoje mnenje, pri vseh važnih, zlasti pa organizacijskih stvareh zadružništva.
Zadružni inštruktorji so podrejeni trgovinskemu ministru, od katerega dobivajo svoja službena navodila.
Njihovo področje in njihovo uradno delovanje nasproti zadrugam in njih zvezam kakor tudi v razmerju proti obrtnim oblastvom In zadružnim komisarjem uredi natančneje ukazoma trgovinski minister sporazumno z ministrom za notranje stvari.
Področje in uradovanje zadružnih inštruktorjev je urejeno z ukazom trgovinskega ministra z dne 26. julija 1907, drž. zak. št. 192 (§ 1.): »Zadružni inštruktorji so zakonito poklicani svetovalci obrtnih zadrug in njihovih zvez. Kakor taki imajo v prvi vrsti nalogo tem združbam dajati svete in podporo, da dosežejo zakonito jim od-zane namene. (§ 2.) Sosebno imajo skrbeti za stvari, ki merijo na pospeševanje skupnih koristi zadružnih udov in pripadnikov s tem, da ustanavljajo zadružne naprave in podjetja v zmislu § 114., odst. 1 in 2, 115 a, 115 b do 115 v, 115 w, 115 x in 116 obrtnega reda. Posebno pozornost imajo obračati na dejalnosti obrtnih zadrug na go-
—	257 —
Sklenjene nagodbe je vpisati v zapisnik, ki naj ga podpišete obe sporni stranki in od katerega je, ako zahtevate, izročiti pismeno
izdajo.
Razsodbe (razloke) razsodiškega odbora je izreči vpričo načelnika in štirih po § 122. v opravilo poklicanih razsodnikov, katerih naj po dva pripadata razredu imetnikov obrta in pomočnikov, ko se je pojasnilo stanje stvari in so se preskusila vsa potrebna dokazila. Razloke se izreko z večino glasov; pri enakem številu glasov se sklene po tistem mnenju, kateremu pristopi načelnik.
Postopek razsodiškega odbora se ureja s pravili, omenjenimi v § 122. V teh pravilih se lahko tudi določi, ali se in v katerem iznosu se poslujočim pomočnikom iz imovine dovoljujejo prezentnine.
Nagodbe in razloke razsodiškega odbora je moči izvršiti upravnim potom.
Zoper odborove razloke je vsaki sporni stranki prosto vložiti tožbo pri rednem sodniku v roku osmih dni počenši od dne, katerega se razglasi razloka, in tako izpodbijati rozloke, in v tem roku mora stranka, ki je nastopila pravno pot, tudi pred odborom dokazati, da je vložila tožbo.
Z izpodbijanjem razloke pa se ne ovira nje začasna izvršitev.
§ 124.
V	področje razsodiškega odbora spada poravnava sporov iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja.
Gorenje zakonite določbe omejujejo natančneje postopanje pri razsojanju prepirov pred razsodniškim odborom in odkazujejo prizadetim strankam primerna pravna sredstva proti odborovim razsodbam.
Ako zadruga ni ulstanovila razsodniškega odbora, morejo se prepiri iz delovnega, učnega in plačilnega razmerja poravnati pred obrtnimi sodnijami ali — kjer takih ni — pred civilnimi sodnijami.
§ 125.
Disciplinama oblast.
Zadružnemu glavarstvu se priznava pravica, udom in pripadnikom zadruge, ako se pregreše zoper zadružne predpise, naložiti primerne kazni zaradi nereda, kakor ukore in denarne kazni do deset goldinarjev (20 kron).
Primeri, kdaj se morejo prisojati take kazni zaradi nereda, se navajajo v pravilih.
Nadzorovalnemu oblastvu ne pristoja pravica, izpregledati ali izlajšati kazni, katere je zadružno načelništvo naložilo na podlagi § 125. obrtnega reda. (Trg. min. št. 4083 iz 1. 1896.).
^=77/—«=7zr^r--y/—*■■■ u avti
f*
s Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po najniijih cenah
L. Mikusch. »
-7/--NV ""// M // g 7/- K 7/----
Lekarno „Pri kroni" Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta Stev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica M v.
Kapi) ce za ielodec, izvrstno, krepilno ln slast do jedi pospešujoč* sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper ielodtn? krč, steklenica 50 v.
Poslpalni praiek, proti ogniivenju otrok ln proti potenju nog, Škatlica 50 v.
Ribje ol|e, steKlenlca 1 krono In S kroni.
Salicilni kolodl), za odstranitev kurjih oC«s In trd« kože, steklenica 70 v.
»Sladili" za otroke. Škatla to v.
Tinktura za ielodec, o vajalno ln želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, Izvrsten pripomoček proti kaliju, steklenica l krono.
Zeieznato vino, steklenica 2 kroni bo v In 4 krone so v.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke ln otroke.
Hovostl v konfekdll za dame.
Pozor, slovenska delavska društva I
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
(Pri Četniku) LJUBLJfUlH
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Sladni tai-zajtrk!
gr_.ll 80% prihranka tn okusen zajtrk, luilnal doselili I žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne lave, pijejo •ladal ca|. Ako se ga uporablja pri doienčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevime Je za polovico cenejji Dr pl Tmk<5czyjev sladni iaj ima Ime Sladin in MnX| le vedno bolj priljubljen Povsod V«kg zavoj HOvln mUl« I Tudi pri trgovcih. Po poiti pošlje najmanj 6 zavojev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil • sladnim Čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7<IB<S11I<1I kameTmk6czy: SchSnbrunnerstrasse Stev. 10B, bUrdVjISI Josefstadterstrasse Stev. A, Kadetzkyprfatz štev. 4 V Gradcu: Sackitrasse Stev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči & tukaj navedenih tvrdk Trak6czy]evib, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb
Svoji k svojim I
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo it. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
mn
Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
Varstvena znamka.
v Linam »
Kres itn. 20 Mm M
~7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/~
it ©v.
m
a
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in Sifoni v vseh kakovostih in širinah; poirebšine za krojače in šivilie. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in ^alih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse ? vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: ? srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi & pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira £ v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh j? velikostih za otroke. - Predpasniki najnovej- “ ših krojev iz pisanega blaga, šitona, listra in 3 klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- J finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti | žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. § Vedno sveže blago I	I
IVflHMmSIH aSft
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in Šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
HaiboliSa.naisigurneiSa prilita zaštedeniel
Ljudsko Posojilnica
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
...........ms®"
—	258 —
§ 126.
Pravila.
Po načelnih določilih tega poglavarja naj se za vsako zadrngo sestavijo posebna pravila in predložijo v odobrenje političnemu de* želnemn oblastvu.	~ ,
Pravila naj zlasti obsegajo natančnejša določila:
a) o imenu, sedežu, namenu in obsegu zadruge in kako naj se udje in pripadniki imajo v razvidnosti;
b) o pravicah in dolžnostih članov;
c) o zadružnem zboru, o tem, česa je treba za veljavnost njegovih sklepov in o rečeh, ki so pridržane njegovemu sklepanja;
d) o številu eventualnih odposlancev in o njih volitvi (§ 119.);
e) o postopanju pri volitvah, in kako se je izkazovati pri njih;
f) o področju zadružnega načelništva in načelnika;
g) o sestavi načelništva, o posvetovanju in poslovnem postopku v načelništva;
h) o tem, česa je treba za veljavnost sklepov zadružnega načel* ništva;
i) o volifvi, poslovni dobi in področju zaupnikov (§ 119. h);
k) o eventualnem postopanju strokovnih odsekov, o njih nalogah, o posvetovanju in poslovnem postopku v strokovnih odsekih;
1) o načinu, kako se odmerjajo in pobirajo naklade;
m) o visokosti eventualno ustanovljene vzprejemnine za novo pristopajoče člane, nadalje o pristojbini za najetje in oproščen je vajencev;
n) o skrbi za redne razmere vajeništva in zlasti o razmerju števila vajencev k številu pomočnikov v posameznem obrtovanju, pri rokodelskih obrtih načelna določila, kako naj se opravljajo vajeniške preskušnje, ne dotikajoč se odnosno preskusnih redov;
o) o uredbi v $ 114., lit. h, omenjene razsodiške naprave za poravnavo sporov med zadružnimi člani;
p) o npravljanju zadružnega Imetja; .
q) o prisojanju kazni zaradi nereda (§ 125.), katere gredo v zadružno blagajnico, kadar se odmeri denarna kazen, kolikor ne velja predpis § 115 w;
r) o pogojih, po katerih se morejo vabiti posamezne osebe izven zadruge k udeležbi pri zadružnih zborovanjih.
Za pravila z zadrugami pridruženih naprav in zavodov je treba tudi odobrenja, ki je omenjeno v 1. odstavku.
—	259 —
\ Za	naprave in zavode v naučne namene so merodajne	posebne
' določbe,	ki so vsak čas v veljavi.
Vsaka zadruga mora imeti svoja pravila, katera se predlože v odobrenje političnemu deželnemu oblastvu, ki pazi, da posamezne določbe v pravilih ne nasprotujejo zakonitim predpisom. Kadar se vlagajo	zadružna pravila v potrjenje,	priložiti jim	je	tudi	pravila,
omenjena v zadnjem odstavku § 125.	o. r. Vendar	pa	sme	deželno
oblastvo zadružna pravila potrditi ločeno od drugih.
Zadružna pravila, kakor tudi pravila za razsodniški odbor, pomočniški zbor in bolniško blagajno so prosta koleka.
§ 127.
Nadzorovanje.
Zadruge in njim pridružene uredbe in zavode nadzoruje obrtno oblastvo, v čigar okraju ima zadružno načelništvo po pravilih svoj sedež.
Obrtno oblastvo odloča o pritožbah proti sklepom zbora in na* čelništva in drugih odborov, kolikor v zakonu ni predpisan kak drug način izpodbijanja; vselej se pa poprej zaslišita obe stranki.
Obrtno oblastvo naj postavi posebne komisarje, da nadzirajo, ali se postopa v zadrugah po zakonih in pravilih.
Pravico ima, vsakčas vpogledati knjige, račune, seznamke in druge zapiske zadruge in pregledati njeno blagajnico.
Obrtno oblastvo ima tudi pravico, zadružnim načelnikom ali njih namestnikom, ki ponovno ne slušajo od oblastev na podlagi tega zakona naročenih nalogov in ukazov ali se težko pregreše zoper svoje dolžnosti ali zakrivijo kako nerednost, naložiti globe zaradi nereda do 100 K.
Ako se dokažejo nerednosti v gospodarstvu z blagajnico in ako se je ponovno spodtikati nad pregreški proti pravilom ali nered-n os tim v poslovanju, sme obrtno oblastvo delovanje zadružnega načelništva začasno ustaviti, ukreniti odredbe glede začasnega vodstva poslov in, ako treba, odstaviti člane načelništva od njihove službe ter obenem odrediti novo volitev. Proti temu od zadružnega načelništva vloženi priziv nima odložive moči, kar se tiče ukaza, da mora načelništvo svoje delovanje ustaviti, in naredbe glede začasnega vodstva poslov. Nova volitev se mora takoj izvršiti, ko stopi odloka v veljavo.
Spori o notranjih zadružnih stvareh spadajo izključno na upravno pot.
Redno storjene sklepe zadružnega zbora, ki se tičejo takšnih zadružnih stvari, kakršne je zadruga dolžna oskrbovati po zakonu,