^eto 1888,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 16. junija 1888.
85.
Dopustno pismo od 17. maja
1888,
za lokalno železnico od Michldorfa v Klaus.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski gališki, vladimirski iü ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saloburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in doluje-sleški; véliki knez erdeljski; uiejni grof moravski ; pokneženi grof habsburški tirolski itd, itd. itd.
Kor jo družba Pokremške železnice zapro-sha, da bi ji se dala dopustitev (koncesija), zgraditi *°kalno železnico od Michldorfa v Klaus, ter voziti P° nji, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist *e6a podjetja po zakonu o dopuščanji železnic od It. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), kakor tudi P° zakonu od 17. junija 1887 (Drž. zak. št. 81), dopustitev imenovani družbi podeliti tako lo:
(SloTOlllsc'h.)
§. 1.
Dajemo družbi Pokremške železnice pravico, zgraditi lokomotivno železnico od Michldorfa v Klaus, katetj) bode izvesti kot lokalno železnico s pravilno raztečino, ter voziti po nji.
§■ 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od kolkov (štempljev) in pristojbin za vse pogodbe, ki jih družba sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za druge listine, ki jih naredi; dalje za vse knjižne vpise na podlogi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne poslove in izdatke, namreč:
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa vršba vožnje do časa, ko se začne ta vršba;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice, do konca prvega vršbe-nega leta.
Te ugodnosti ne uporabljajo se na razprave sodnega postopka v pravdah;
b)	oprostitev od kolkov in pristojbin za izdatbo delnic namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo z interi-malninii listi vred, in takö tudi od presnem-ščine, kar se je nateče o nakupu zemljišč na konci prvega vršbenega leta [a), št. 2], razven pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in
katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim avtonomnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin (taks), dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oproslitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (štempeljskih) pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi zakoni, na trideset (30) let, računeč od današnjega dne.
Oprostitev od dohodarine in pristojbin od kuponskih kolkov, ko preteče oprostna doba starejših prog pokremske železnice, zvrši se tako, da se imenovani davek in pristojbine opravljajo po razmerji kilometerske dolgosti novih prog sè starejšimi.
§• 3.
Družbina dolžnost je gradnjo v g. 1, imenovane železnice precej začeti, najdalje v dveh letih, računeč od današnjega dne dokončati in dodelano železnico v občno službo izročiti, ter vršbo vožnje po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode držala se zgornjih rokov za gradnjo, dolžna je družba na zahtev državne uprave dati varnost, s položnino primerno v gotovih novcih ali v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostala zgornje dolžnosti, sme se izreči, da je ta položnina propala.
§. 4.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
V oziru na državno cesto od Michldorfa v Win-dischgarsten, ki se uporabi v napravo tu dopuščene železnice, naj se družba podvrže onim uvetom, ki jih postavi politično deželno oblastvo kot cestno upravstvo v porazumu z glavnim nadzorstvom avstrijskih železnic.
Ako bi se druge javne ceste porabile za dopuščeno železnico, zadobiti je družbi privoljenje onih, kateri imajo dolžnost te ceste vzdrževati, odnosno onih' oblastev ali organov, ki so po veljajočih zakonih zvani dodeljevati privoljenje v porabo ceste.
§• 5.
Družba ima dolžnost, vršbo vožnje po železnici, ki se tu dopušča, v slučaji mobilizacije ali vojske vsak čas brez pravice do odškodovanja toliko in dotle ustaviti, kolikor in dokler bi vojaško oblastvo spoznalo, da je to neogibno potrebno za premikanje vojaških krdel ali kako drugo vojaško operacijo na kateri izmed onih javnih cest, ki bi jih železnica uporabljala.
§■ 6.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit- b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od dne, katerega je bila dopustitev za progo Line — Kremsmünster (30. junija 1880) podeljena, in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč» ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljeno o zvršetku gradnje, potem o začetku in vzdrževanji poslovršbc, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. 118'1, lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
§• 7.
Družba ima dolžnost, državni upravi na nje zahtev vsak čas dopustiti soporabo tu dopuščene železnice, kakor tudi starejših prog Pokrcinške železnice za promet med že obstoječimi ali stopfv v bodoče napraviti se imajočimi pod državno pošlo-vršbo stoječimi železnicami takö, da ima državna uprava pravico, prosto uslanavljaje tarife, cele vlake ali posamne vozove odpravljati ali odpravljati dajati po soporabljanih železnicah ali posamnih njihovih kosih za primerno odškodovanje. Ta soporaba naj vendar ima mesto samo toliko, da se z njo ne mo1 lastna pravilna vožnja sorabljenih železnic.
Odškodovanje, katero bode opravljati, ustanovi se po določilih razglašenih v prilogi C k dopustnem11
pismu od 1. januvarja 1886 za Cesar-Ferdinandovo
severno železnico v Drž. zak. leta 1886 na strani 63-
§• 8.
Družba ima dolžnost, tudi gledč železidce s pričujočim dopuščene podvreči se namerjan uredbi odnošajev med državno-telegrafskim 2aV0 dom in lokalninji železnicami, katera se ukazom izvede.
§• 9.
V ostalem naj se zmislu primerno na žele2 nico, ki je predmet pričujočega dopustnega pisma’
Uporabljajo ukazila dopustnega pisma od 30. junija 1880 (Drž. y.ak. St. 94) za lokomotivno železnico od funca v Kremsmünster (§§. 7 do vštevši 15, po tem 17> 19, 20 in 21).
Resno pominjaje vsacega, da ne dela zoper 1°. kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne Škode pred NaSimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno '■ujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej
ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glav-nem in prestolnem mestu na Dunaji, sedemnajstega une meseca maja, v letu po odrešenji sveta tisoč 0sem sto osemdesetem osmem, Našega cesarjevanja štiridesetem.
(ß) Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	J)unajew8ki s. r.
Bacquehein s. r.
§«.
Zakon od 13. junija 1888,
0 tem, da se za zdaj vvede priklad k colnim postav-kom za žgane opojne tekočine.
R privolitvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem takö :
§• 1.
Z ozirom na vladno predlogo, o colu od žganih opojnih tekočin, o davku od žganja in od zdelo-vanja stiskanih droži (kvasu), ki se združuje s kuhanjem žganja, bode se počenši od dne, katerega se razglasi pričujoči zakon, do poslednjega dne avgusta 1888 pobiral pri wozu žganih opojnih tekočin, navedenih v občni čolni tarifi od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 47) pod tarifno številko 76 a) in b), priklad od 36 gl. k colnim postavkom te tarifne številke.
§. 2.
Žgane opojne tekočine, kar jih bode znotraj čolne meje ta čas, ko obveljâ premena v davku od žganja, na katero meri omenjena vladna predloga (§, 1), ostanejo, če se izkaže s colnimi boletami plačilo cola po občni čolni tarifi in priklada ustanovljenega v § 1, proste od dodatnega davka, združenega s premeno davka od žganja.
§. 3.
Zvršiti ta zakon naročeno je Mojemu finančnemu ministru in Mojemu ministru za trgovino.
V Rudim-Pešti, dne 13. junija 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
Bacquehem s. r.