SoiéliskimMk «liASTLiO SOCIAI^ISTIĆ^E ZTEZE ĐEI^OTNEGA I.Jl]I>NTTA CKI.J№K€iA IIV ftl^l^^TA ]%. N1« I 4,Д 4fKRAJA Celie, četitek, dne 16. sept. 195^11 LETO Vn. —ST. S7 —cena 20 din rtj- .,'..!! lu^uNorni arednik Гоо«- Vl;ist. !j' TitOT tra 1 Peit. prrd Ì2^ I' Л 0- Cek raiun 620-T-23t ^т^. vp ч . f.4t ( .Ij^ke tiskarne Cptrtlptn« r-olletna 290, cel» >4>tBe -iftn aV uetek Poštnina POZDRAVLJENI BORCI ŠTAJERSKIH ENOT ŠTAJERSKA v BORBI zemlja slovenska, bila si velika v bolesti, ko tujcev te bes je razbičal od Mure do morja in lepo telo ti je trgal nasilnik zločesti in- zublji rdečili nad tabo so siva obzorja. Kdor nosil te v srcu je, zvezan pred puško je stal, a s culo pregnanec si tujo je streho iskal. In vendar si. Štajerska naša, se v borbo vzravnala, ker ljudstvo, obsojeno v smrt, ni hotelo umreti, í in stisnjena pest se mu silna je kvišku pognala. V¿šumelo je Pohorje in na dobroveljski Creti na Stanetov klic bataljon se je delavcev zbral, da boj za svobodo oznani, težak in krvav. O Štajerska naša, v trpljenju si sebe kalila, ko umirali talci so z jeklom skoz prsi predrti. Ne Šlandra, ne Lacka ni muka nobena zlomila. S tovariši Šarh se do kraja upiral je smrti. In šla štirinajsta skoz snežne zamete je pot, ko v bojih si lovor krvavi je spletala tod. O zeml'a poljan in gozdov in goric ti zelena, nesmrtnih življenj si za zmago na tisoče dala, da nam domovina iz borbe na novo rojena svobodna bo v srečo in slavo na vekomaj stala. A v nas, ki smo živi, v bodočnost gori naj spomin na žrtve, ki sije nam sonce iz njih veličin! Fran Roš la)ko slavne in junaške zgodovine kot jo imajo naši narodi, nima zlepa kakšen narod na svetu. V slavni in imaffoviti epopeji narodnoosvobodilne borbe, ki jo je vodila naša Partija pod Vodstvom tovariša Tita, je tudi Štajer- ska od vseh početkov zavzela svoje časitno mesto. Krvavi in dolgotrajni so bMi ti boji, vendar ljudstvo, ki je ju- naško dvignilo zastavo upora proti tuj" m domačim izkoriščevalcem, ni klonilo. Alnožila so se izseljevanja, polnile so se ieče, padale so žrtve talcev. Koliko ^mov so takrat zajeli krvavi zublji, ^nad koliko štajerskih vasi so se dvi- stebri črnega dima! Koliko pošte- '^ih žena je takrat izgubilo svoje može, koliko majhnh, nedolžnih otrok je v teh strašnih dneh izgubilo svoje starše! *^ol'ko požganih ruševin in koliko pre- ''te krvi, da je bilo zadoščeno besu i^i^d-ivjanh nacističnih krvnikov! ïn v tem času so se kljub vsem gro- ^tam ter trpljenju zb'rale partizanske ^te, ki so pozneje zrasle v mogočno Vojsko štajerskih odredov in brigad. . Seme upornosti, borbenosti in revo- lucionarnega duha pa je bilo zasejano ^ Štajerskem že v predaprlski Jugo- slaviji. Protiljudski režimi stare Jugo- j^vije, ki so izžemali plodove žuljavih '^k in zatiral: vsako napredno misel, ^ sprostili v delovnih ljudeh napredne ^ î*»voilucioname težnje. Zlasti Celje je znano po svojS revo- lucionarnosti, saj so celjski delavci v predaprlski Jugoslaviji vodili vrsto uporov in stavk proti takratnemu ka- pitalističnemu izkoriščevalcu, nemškemu industrijalcu Westnu. Vodja delavskega gibanja v teh upornih dneh je bil to- variš Franc Leskošek-Luka, narodni heroj in zvezni poslanec Celja. On je prvi zanetil iskro upora, organiziral je štrajke ter vzgajal delavce v napred- nem borbenem duhu. Najmočnejša ma- nifestacija delavske enotnosti in borbe- nosti v takratnh dneh je bil leta 1935 izlet Svobod v Celju, kateremu je na- slednje leto sledila največja stavka. Med najpomembnejše zgodovinske do- godke uvrščamo tudi partijsko konfe- renco leta 1939 v Joštovem mlinu v Medlogu, na kateri so bili navzoči sko- raj vsi najvidnejši predstavniki Partije. Tudi celjska okolica je znana po svojem revolucionarnem delu. Pri svoji teti v Trepčah na Kozjanskem se je često in prav rad zadrževal in sestajal s partjskimi prvaki tovariš Tito. Ro- gaška Slatina pa nam je dala enega največjih mož naše revolucije, borca, misleca in nenadomestljivega gospodar- stvenika Borisa Kidriča. V Savinjski dolin: je bila leta 193S v Šmiglovi zida- nici v Kaplji vasi pomembna partijska konferenca, kjer je bU med delegati navzoč tudi tovariš Tito. Kmalu po prihodu okupatorja se je iz takšnili kadrov razvil фогтеп upor. Predolga bi bila vrsta vseh zaslužnih revolucionarjev, znanih in neznanih ju- nakov, ki so dvignili zastavo upora v teh dneh. Imena padlih narodnih he- rojev, kot so Slavko Slander, Miloš Zidanšek, Dušan Kraigher, Franc Vrunč, Tončka Cečeva, Ivan Skvarča, Karel Destovnik-Kajuh, bodo ostala v naših srcih vedno živa v spominu in bodo poznim rodovom dala zgled, kako se umira za svobodo. Ob teh imenih so vzniikle prve partizanske edinice: Celj- ska četa, ki sta jo vodila narodna he- roja Franc Vrunč in Peter Stante-Skala, Revirska četa. Pohorski bataljon, Sa- vinjsika četa, katere prvi komandant je bi narodni heroj Stane Rozman, po- znejši komandant Partizanskih odredov Slovenije, ki je iz te čete kasneje for- miral Savinjski bataljon. Razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na Štajerskem je dosegel svoj vrhunec in slavo z legendarnim pohodom zma- govte XIV. divizije »Borisa Kidriča« na Štajersko. Te partizanske enote slavijo v teh dneh svoj praznik. Z njimi proslavlja vse slovensko ljudstvo, to je praznik nas vseh. Saj so našim ljudem te enote pomenile vse. Obsojencem v ječah in internirancem v taboriščih smrti so bri- gade pomenile edini up, da bodo spet svobodno zaživeli. Prebivalcem naših mest in vasi, k: so jih zverinsko mučili okupatorjevi rablji, so brigade pome- nile mogočno jamstvo, da bodo kmalu zaživeli v svobodi. Kamor so prišle partizanske edinice, je bi to praznik za prebivalce, ljudje so se počutili varne in dali so partizanom vse. Dajalo je Celje, dajali so nasi trgi in naše vasi', dajalo je vse naše ljudstvo — ljudstvo junak. Kateri borec bi le mogel po- zabiti tiste neštete hiše, kjer so mu z veseljem dali poslednji kos kruha, kjer je v kratkih urah našel svoj drugi dom. Koliiko tisoč in tisoč src je vsako noč in vsak dan z najtoplejšimi čustvi sipremljalo življenje in borbe naših borcev! Naši ljudje so vsako zmago part'zanskih enot čutili kot srvojo zmago. V časiu, ko je naše ljudstvo že slavilo svoje zmage, se je okupatorjev teror iz dneva v dan večal. Okupator se je znašal nad nedolžnimi žrtvami. Sledila so množična streljanja v Starem pisikru, saj je samo 15. avgusta 1942 padlo 110 žrtev, leto kasneje pa je diesilo mno- žično oibešanje talcev na Frankolovem. Vse te žrtve pa niso bdle zaman, kajtö Partizani so zadajali okupatorju udarec za udarcem in v letu 1944 so bila v Zgornji Savinjsiki dolini in na Kozjan- skem že osfvobojena ozemlja in sloven- ske šole. Težko bi bilo opisati vso veličastno zgodovino štajersikh enot: vse ogromne napore, vse mogočne zmage, junaška dejanja in plemenite želje vseh borcev. Od takrat, ko sta padla v dobrovel.iskih borbah Dušan Kraigher in Vera Šlan- drova, od tragičnega konca Celjske čete in Pohorskega bataljona preko sto in slo slavnih zmag. legendarnega pohoda XIV. diviz"je na Štajersko do dokončne osvoboditve naše domovine, v tem času se je zgodovina slovenskega naroda iz- popolnila z najslavnejšimi stranmi. Junaška borba brigad nam je pri- nesla velke pridobitve. A tudi cena je bila visoka. Vedno nam bodo pred očmi tisoči mladih junakov, ki počivajo v zemlji, za katere svobodo so se borili. Koliko grobov padi h borcev .ie zaraslo grmičevje in jih svojci zaman iščejo. Toda njihov duh živi, živi in bo živel v srcih nas vseh. Deset let je minilo od zmagovitega pohoda XIV. udarne divizje na Štajer- sko in dobrih devet let, odkar so borci zamenjali puške za krampe in lopate ter pričeli obnavljati, kar je okupator uničil. Dežela je obnovljena in iztrgana iz zaosftalosti. V povojnih letih smo na- pravili mogočen razvoj k napredku in VBoko dvignrili ugled naših narodov v svetu. Ime legendarnega borca Tita, ki je vodil naše narode skozi vojne vihre in ki nas vodli sedaj v miru k večjemu blagostanju, je znano širom po svetu. Naš notranji raavoj, ki temelji na vedno večjem širjenju socialistične demokra- cije, nam je porok, da žrtve naših bor- cev niso bile zasitonj. Smo prva in edina soo'alistična država na svetu, v kateri je posital naš delovni človek resničen gosipodar v sivojem podjetju. Samo- upravljanje pa bomo še bolj poglobili in še bolj približali ljudsko oblast k ljudem s formiranjem komun, za kar kažejo naši ljudje veliko zanimanje. Zares smo lahko ponosni na našo zma- goslavno pot in dosežene uspehe, ki jih občudujejo vs4 napredni in pošteni ljudje v svetu. Celje je z navdušenjem in ponosom sprejelo v maju 1945 svoje osvobodi- telje. V teh dneh, ko se bodo na Ostrožnem zopet srečali partizanski bore in stari znanci iz najtežjih časov, pozdravlja Celje naše hrabre borce z enakim navdušenjem ter z isto lju- beznijo kot takrat, ko so na svojih junaških prsiii prinesli svobodo nam vsem, vsemu slovenskemu ljudstvu in jugoslovanskim narodom. Ob tem veliikem partizanskem sre- čanjiu, ko bomo zopet skupno zapeli mogočno in zmagoslavno pesem juna- škega Kozjanskega odreda »Bohor je vstal, Bohor žari ...«, pozdravljamo vse borce, aktiviste in udeležence velikega partizanskega slavja na Ostrožnem. Dobrodošli in pozdravljeni! stran 2 »Savinjski vestnik«, dine 16. septembra 1954 Stev. 37 Prireditve na Ostrožnem in v Celju v prazničnih dneli SPORED PRIREDITEV NA OSTROŽNEM, V CELJU IN BLIŽNJI _ OKOLICI 18L in 19, SEPTEMBRA 1954 _ CELJE IN BLIŽNJA OKOLICA 18. IX. 1954 Ob 10 Odkritje sipominsike plošče v Joštovem mlinu v Medlogu, kjer je bila decembra 1939 partijsika konferenca. Od 12—15 Na celjskem aerodromu I. jugoslovansiki Aero-Rally. Ob 16,30 Pred magistratom v Celju koncert godb JLA ia Ljubljane in Maribora, Ljudsike milice iz Ljubljane, »Svobode« iz Hrasitnika in Invalidskega pevsikega zbora. Ob 17 SPREJEM PATRULJ PRED MAGISTRATOM V CELJU. Od 18—19 Promenadni koncert godbe JLA iz Ljubljane na terasi starega magistrata. Od 18—20 Koncert celjske godbe na pihala na Kocenovem trgu. Od 19—20 Koncert godbe Ljudske milice iz Ljubljane pred zgradbo Ljudskega odra v Stanetovi ulici. Od 19—20 Koncert godbe JLA iz Maribora na Šlandrovem trgu. Ob 20 Kajuhov večer v Narodnem domu. Sodelujejo kulturno- prosvetna društva iz Celja. Od 20 dalje Kino predstave jugosilovanstkih fiümov v letnem kinu v Celju. Ob 20 Hans Tlemeyer: »Mladost pred siodiščem«. Izvaja Mestno gledališče Celje. Ob 20 Slavko Kolar: »Sedmorica v kleti«. Izvaja »Ljudski oder« Celje. Ob 20 V Štorah pri Celju: koncert Tržaškega pevskega zbora iz Barkovelj, Ob 20 "V Žalcu: koncert Tržaškega pevsikega zbora iz Nabrezine. Ob 20 Na Babnem: koncert Tržaškega pevskega zbora iz Doline in nastop domače kulturno-prosvetne skupine z veseloigro: »Korajža velja«. Ob 21 "V kino dvorani »Uniona« v Celju koncert Slovenske filharmonije. Ob 21 V kinu »Dom« jugoslovansika filma »Vesna« in »Stojan Mutikaša«. OSTROŽNO Od 19—20 Koncert Trboveljske godbe na pihala v Partizanskem gledališču. " ' Ob 19 Nastop kulturniške skupine IX. korpusa v Jocovem gledališču. Od 20 dalje К.шо predstave jugoslovanskih filmov v vseh štirih kine- matografih na prostem. Ob 20 Koncert železarske godbe iz Raven na opernem prostoru. Ob 20 Partizanski miting kulturniške skupine IV. operativne conie in Invalidskega pevskega zbora v Partizansliem gledališču. Ob 21 B. Smetana: »Prodana nevesta«. Izvaja mariborska opera. (Dirigent C. Cvetko, gosta Vilma Bukovec in Ladko Korošec.) 19. IX. 1954 OSTROŽNO Ob 5,30 Vaja godb na p'liala in pevskih zborov v Partizanskem gledališču. Ob 6,30 Zbor enot IV. operativne cone na zbornem mestu brigad ob Lokrovški cestii Ob 8,30 Nastop združenih pevskih zborov in godb na slavnostni tribuni. 2500 pevcev in 500 godbenikov. Prihod brigad. Ob 10 OTVORITEV SLAVNOSTNEGA ZBOROVANJA POPOLDNE: Ob 15 Letalski miting s sodelovanjem enot JLA in letalskCih centro^ Slovenije. Od 14 dalje Fizikulturne in športne prireditve v Celju. Od 16 dalje V kinu Dom« in kinu »Union« predvajanje jugoslovanskih filmov. Od 16 dalje Nastopa v Jocovem gledališču kulturniška skupina IX. korpusa. RAZSTAVE IN MUZEJI V CELJU (18. in 19. septembra odprti ves dan) Vojna razstava na dvorišču vojašnice Slavka Šlandra. Razstava partizanske grafike in risb v avli Mestnega gledališča. Razstava likovnih umetnikov v prostorih Mestnega muzeja v Grofiji. Razstava Društva arhitektov Slovenije — »Od stare k novi šdi« v telovadnici II. ffimnazije. Muzej NOB, Metsitni muzej in Gledališki nkuzej. Načrt Celja, ki vsebuje vse važnejše prometne smeri, mesta za parkiranje, shrambe koles, mesto za obračanje motornih vozil, važne naslove od ustanov do gostišč ... Načrt slavnostnega prostora na Ostrožnem, ki vsebuje vse označbe, potrebne za orientacijo udeležencev. Na svidenje v soboto in nedeljo.na Ostrožnem! Stev. 37. »Savinjski vestnik«, dne 16. septembra 1954 Stran 3 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE pozdravlja v imenu vsega prebivalstva in množičnih organizacij okraja celje kot v svojem imenu, vse tovariše v bobri in v miru ter drage goste, ki bodo s svojim obi- skom počastili ostrožno, celje in veliki praznik borbene, ponosne in neuklonljive štajerske. poklanja se spominu tistih, ki so svoje življenje žrtvovali za velicino svobodne in socialistične jugoslavije ter s svojo krvjo zalili granitne temelje lepše bodočnosti naših narodov in pozdravlja vse žive junake tistih težkih dni, ko se je izklesala Čudovita podoba naroda gospodarja, in jih z radostjo sprejema v svoji sredi z živim, globokim geslom vseh naših narodov: »s titom v borbi, s titom v miru«! »ŠTAJERSKA V BORBI« V BESEDI IN SLIKI Titovo skrivališče v Trebčah na Kozjanskem pri svoji teti Ani Kolar j evi, kamor se je rad zatekal ter sestajal s pairtijskimi prvaki Pi-v^a znana partijska konferenca je bila v Smiglovi zidanici pri Kaplji vasi v Savinjski dolini. 1 Joštov mlin v Medlogu, kjer je biLa na Silvestrovo leta 1939 vsepartijska konferenca Nemci so množično izseljevali slovenski živelj. Prizor je bil posnet na zbirališču v okoliški šoli. Grupa prvoborcev Savinjske čete leta 1941 Na Dobrovljah leta 1942 Ožji štab XIV.udarne divizije na pohodu leta 1944. Nam. polii, komisarja Avbe^j,^komandant Vasja-Klajnšelt|omisar Krt-Stane Dobovičnik Ena prvih slovenskih šol na osvobojenem ozemlju je bila šola na Planini Narodnoosvobodilna borba pomeni največjo prelomnico v noli zgodovini. Nikda/ bi ne uspeli v tej veliki borbi, če ne bi imeli tako predanih, sposobnih ìtì junaških voditeljev in toliko požrtvovalnih borcev. Svoboda se ne daje, njo si je treba priboriti. In naši narodi so si jo znali! V vsaki pokrajini naše domovine smo imeli take voditelje in borce, ki jih je ojeklenila Partija in katere so izučili v tej borbi zapori protiljudskiJh režimov. Tudi Celje s svojim zaledjem se odlikuje po takih ljudeh. Imamo aevet narodnih herojev: Slavka Slandra, Miloša Zidanška, Dušana Kraigherja, Franca Vrunča, Tončko Cečevo, Ivana Skvarčo, Karla Destovnika. Vsi ti so v borbi za svobodo svojega ljudstva padli. Živita pa še Franc Leskošek-Luka, član Izvršnega sveta FLRJ in general-major Peter Stante-Skala. delo v predaprilski jugoslaviji Ni čudno, če je ravno Celje s svojim zaledjem (revirji) že v bivši Ju- goslaviji imelo vodilno vlogo v vsem progresivnem gibanju na Štajerskem in na ta način pripravljalo po svojih voditeljih ljudstvo na velike dni. Tako so ljudske množice tudi na Štajerskem bile pripravljene, četudi je bil okupatorjev teror ravno na teh predelih najkrutejši \in zato tudi borba za svobodo najtežja. Na teh predelih se je vršilo ponemčevanje, ki je posebno v obmejnih predelih zavzelo velik obseg. V spominu nam je še delo Südmarke in Schul- vereina. Znano nam je podtalno delo Kulturbunda in agresivna vloga pro- testantizma. V bivši Jugoslaviji je najbolj značilna manifestacija delavskih društev Svobod junija leta 1935 v Celju. Zbralo se je skoro 20.000 manifestantov za delavske pravice. Na zbornem mestu na Glaziji je med drugimi govoril mno- žicam tov. Leskošek, sekretar CK KPS. Navzoč pa je bil tudi tov. Maček-Ma- tija. Nekaj divi nato so bila vsa društva razpuščena, ker se je protiljudski režim ustrašil razjarjenih množic. Dne 24. novembra leta 1936 je bil v Celju sestanek predstavnikov na- prednega časopisja. Sporazumeli so se za izdajo skupnega glasila. Konec poletja 1939 je bilo v Celju zborovanje delegatov Slovensko-kmečko-delavskega gibanja z Leskoškom in dr. Kukovcem na čelu. Delegati so se zediniÜ za skupno progresivno gibanje, ki se naj imenuje Zveza delovnega ljudstva. Na naših predelih zasledimo v vsej dobi ilegalnega dela Partije veliko aktivnost. Že samo bivanje maršala Tita na Kozjanskem pri svoji teti Ani Kolarjevi v Trebčah in njegovi sestanki s partijskimi prvaki, kažejo veliko razgibanost, ki je bila tukaj. Na celjskem območju so bile partijske konference pomembne ne samo za na¿, ampak za vso državo. Kot prva je znana partijska konferenca v Smiglovi zidanici v Kaplji vasi v Savinjski dolini junija leta 1936, kjer je bil med delegati tudi tov. Tito. Najpomembnejša pa je bila vsepartijska konferenca, ki se je začela na Silvestrovo leta 1936 in je trajala dva dni. Bila je v Joštovem тШпи v Medlogu pri Celju. Na tej konferenci so bili navzoči vsi najvidnejši predstavniki Partje. V tem času zasledimo tudi prve partijske ciklostilne tehnike pri nas. Prva znana tehnika je Ulla v Sentrupertu leta 1937 in nato v Lovrencu v Savinjski dolini ter tehnika v Medlogu pri Celju. okupator je prišel ... z njim zapori, izseljevanje, talci Jasno je, da je okupator po zasedbi polagal izredno pozornost tem pre- delom in je tukaj H,zvrševal posebno stroge ukrepe, ki bi naj bili za vzgled vsemu ostalemu okupiranemu ozemlju. Samo v bivšem Kreisu Cilli je zaplenil v času okupacije 1360 slovenskih posestev, 71 trgovskih obratov, S5 obrtnih delavnic in 20 industrijskih obratov. Iz bivše Spodnje Štajerske je bil izseljen vsak sedmi Slovenec, skupno okoli 80.000 ljudi. Plakatov o streljanju talcev v Celju ,in njegovem zaledju je danes znanih 18 s skupnim številom okoli 750 ustreljenih. Vendar je število žrtev mnogo večje. Na Štajerskem pa je znanih 37 plakatov o streljanju z okoli 1800 žrtvami. Dejansko je padlo okoli 3000 žrtev. Prvi talci so padli v Starem pish 'elju dne 4. septembra 1941. Ta dari je v zgodovini partizanskega gibanji ^^ajerskem važen mejnik, ker se je tega dne formiral iz Savinjske, R * ñn Saleško-mislinjske čete prvi Štajerski bataljon pod vodstvom Í '' Rozmana-Staneta na Dobrovljah. Najmnožičnejše streljanje je bilo v »i piskru 15. avgusta 1942. V enem dnevu ja padlo 110 žrtev. Osvobodilno gibanje je zajelo vs fajina. V juliju 1941 je bil v Celju sestanek članov OF v Debeljakcvem *oanju na Ljubljanski cesti. Znanih javk in ilegalnih bivališč je v tej do Celju nad 20. V prvih letih okupacije so znant idaje, Ш so zdecimirale aktiviste v Celju in okolici. Prva izdaja je bü oktobra 1941 v slaščičarni Ru-go v Stanetovi ulici. Zajeli so Miloša 2 ta, ki je ušel in kurirja PK Iva Poljanška-Uba, ki so ga na begu v Jetniški ulici ustrelili. Komandant Rozman- Stanc, ki je bil na tej javki, je malo pred aretacijo odšel. Aretiranт je bilo okoli 40 oseb. Dne 4. maja leta 1942 je sledila druga izdaja. Vseh aretirancev v Celju in okoUci je bilo okoli 100. Oktobra leta 1943 je bila tretja izdaja. Gestapo je zaprl okoli 70 aktivistov. Po teh izdajah je Celje prestalo biti center OF. Celjsi politični delavci s komitejem so se koncentrìrali na Dobrovljah in v hribih nad Zabukovco. Od tam so prodirali v Celje proko rajonskih odborov. partizanske edinice Vzporedno z organizacijo OF se je organiizirala pod vodstvom Partije Celjska četa, dne 20. julija 1941. Prvi komandir je bil Franc Vrunč, polit- komisar pa Peter Stante. Ceta je v dobrem mesecu v borbah propadla. Isti dan kakor Celjska četa, se je ustanovila tudi Revirska četa in 26. julija še Savinjska. Obe sta tvorili s Saleško-mislinjsko četo I. štajerski bataljon pod Stanetovo komando. Poleti leta 1942 se prebije po hudih borbah II. grupa odredov v dveh skupinah na Štajersko. Druga grupa odredov je poživela delovanje štajerskih partizanov. Tako se je na Pohorju osnoval Pohorski bataljon, na Kozjanskem pa Kozjanski. V Zgornji Savinjska dolini in na kamniški strani pa Kamniško- savinjski. Tudi Koroška dobi svoje prve partizanske edinice iiz katerih nastane kasneje grupa Koroških odredov. Leta 1943 je dobila Štajerska svojo prvo brigado, k\i je dobila ime po narodnem heroju Slavko Slandru. Njeno delovanje se je raztezalo na Gornjo Savinjsko dolino in Moravsko. Prvi komandant je bil narodni heroj Sekirnik. Na obletrùico herojske borbe Pohorskega bataljona, januarja leta 1944 pa je bila ustanovljena na Pohorju Pohorska brigada. Vse te partizanske sile na Štajerskem so zaradi izrednih težav potrebovale izdatne pomoči. Naše politično in vojaško vodstvo je kljub stalnemu porastu partizanskih sil imelo nenehno skrb za razvoj partizanstva na Štajerskem. IV. operativni coni, ki je bila ustanovljena leta 1942, najvišji vojaški komandi na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju, je bila poslana v pomoč še XIV. udarna divizija. Po enomesečnem pohodu preko Hrvaške je prekoračila hr- vaško-nemško mejo dne 6. februarja leta 1944 pri Sedlarjevem na Kozjanskem. Skoraj ves pohod na Štajerskem se je vršil po našem ozemlju. osvobojeno ozemlje Konec junija in v začetku julija 1944 osvobode partizanske edinice na Štajerskem velike predele Kozjanskega in Zgornjo Savinjsko dolino. Največje borbe so bile za trg Ljubno, kjer je bila z Nemci iiničena tudi Revsova bela garda. Povsod na osvobojenem, ozemlju je ljudska oblast takoj začela s politično- upravnim delom. Na osvobojenem ozemlju so bile prve svobodne volitve. Partizansko šolstvo se je razmahnilo. V Zgornji Savinjski dolini in na Kozjanskem je bilo odprtih 27 šol. V teh šolah je poučevalo 84 učiteljev. Obiskovalo pa je te šole nad 2300 otrok. V Revirjih, ki so bili po okupatorju strogo kontrolirani pa se je pouk naše dece vršil v krožkih. Bilo jih je 17 z 19 učitelji. Te krožke je obiskovalo nad 200 otrok. v svobodo Tudi nemška ofenziva na osvobojeno ozemlje v decembru 1944 ni mogla streti partizanskega odpora. Naše sile so stalno naraščale. Partizanska pamlad 1945 nas je našla pripravljene. Enote IV. operativne cone so po težkih borbah zajele glavne sile Leerove balkanske armade, ki se je umikala z ustaši preko Spodnje Štajerske na Koroško. Ljudstvo na Štajerskem, kakor Celje samo, ki je videlo toliko grozot okupatorjevega terorja, je politično in vojaško pripravljeno dostojno sprejelo svoje osvoboditelje. T. S. Padli borci pohorskega bataljona Mučenje, zaničevanje, smrt Na dan^V'i^î'gu svobode so razkazovali mj-tve in ujete. Skrajno desno: * ^ heroj Tončka Cečeva. V težkih borbah za Ljubno leta 1944 so partizani zajeli veliko število Med najpodlejšimi dejanji okupatorja je brez dvoma mno- žični umor v Frankolovem. Tu so fašisti obesili sto ljudi na drevesa ob cesti. Aktivisti iz Zgornje Savinjske doline leta 1944 Od leve na desno: Načelnik štaba IV. operativne cone Pero Brajovič, po- močnik komandanta kozjanskega odreda Janez Janežič in komisar Črno- gorec Ddordje (padel). Razoroževanje nemške vojske v Topolšici V maju 1945 je Celje z veliko ljubeznijo sprejelo svoje osvoboditelje stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 16. septembra 1954 Štev. 37. POGLED PO SVETU Gaston George Delor, dopisnik fran- coskega lista »Le Populaire« je v nekem članku napisal, da evropski zedinjevalni ideji najbolj škoduje ameriški diktat. Ce bi se Evropa združila zaradi tega diktata, da bi bilo prav tako narobe, kakor če bi se združila zaradi sovjetske ekspan2Üje. Delor je najbrž tako zave- rovan v idealistične ornamente evrop- ske vezenine, ki se prede in razdira, da ne mara videti realnega grčavega parketa, ki čaka na preprogo. Da je to res, je videti iz tega, da so odložili konferenco 9 držav o suverenosti in obo- rožitvi Nemčije. Konferenca naj bi se 14. septembra začela v Londonu na Lon- donsko iniciativo. Washington se s kon- ferenco ni strinjal, ker najbrž ne pre- nese drugega koncepta kakor svojega. Zahodna Nemčija se je izgovorila na zasedanje Bundestaga, toda tiste dni je bil tam na privatnem obisku znani bojeviti republikanec senator Wiley. Edenova turneja po državah, ki se ukvarja z EOS, bo morda spet spra- vila diplomate k zeleni mizi, ne bo pa spremenila položaja: Francozi terjajo kontrolo in nadzorstvo nad Nemčijo, jamstva Anglije in ZDA, govore celo o nemški vojski brez generalnega štaba in se trudijo, da bi nekako spravili na- sprotnike in pristaše EOS. Toda to bo bolj čudno amalgamiranje galskih ele- mentov, ki mu »neodvisni« Roland de Moustier, novi član francoske vlade, najbrž ne bo kos. Dr. Adenauer ju, ki je pred svojim do- pustom urbi et orbi razglašal, »najslo- vesnejša poroštva, da Nemčija svoje vojske ne bo nikoli rabila izven evrop- ske ideje«, niti v Nemčiji ne verjamejo, vsaj socialdemokrati ne. Njegov žargon je včasih sumljivo brutalen. Tudi nje- gova beseda o »mali EOS« se bije z izjavo, da so neumne vse govorice, da Nemčija želi osamiti Francijo. Čemu potem sploh govoriti o mali EOS brez Francije, če gre Adenauerju za vsako ceno za sporazum z njo? Nemški socialdemokrati so brez po- misleka strgali z obraza povojnega nem- šega führ er ja del^odiozne maske, ko so mu očitali, da dela za »klerikalno dr- žavo v mejah Karla Velikega.« Ni čudno, če v Franciji ne najde dovolj Rolandov in njegovega čudodelnega roga! Menda ni naključje, če se ravno ta čas v Fran- ciji obnavlja proces proti nemškima voj- nima zločincema, generalu Oberchu in polkovniku Koncketu! SEATO, jugovzhodni azijski pakt, je podpisan, vendar je v njegovem meha- nizmu dovolj peska, da bo po potrebi škripal. Zajema vso Jugovzhodno Azijo in odvisne dežele ter Tihi ocean od 21. vzporednika. Vse države razen ZDA so terjale, da se črta izraz »komunistična« in da ostane samo »agresija«. Le Dulles se je temu uprl in nad njegovim pod- pisom so vstavili pripombo, da se ZDA strinjajo s pogodbo, v kolikor prvo po- glavje 4. člena govori o »komunistični agersiji«. V primeru drugačne agresije naj pride samo do posvetovanja, ne pa do avtomatične akcije. Dulles je s tem več povedal, kakor pa je potrebno. Ob sporazumu je bila izdana tudi dekla- racija o samoopredelitvi in pravicah pa- cifiških ljudstev. Te deklaracije niso podpisale Anglija, Avstralija in Nova Zelandija, ker imajo v Pacifiku kolo- nije. Dullesu pa se je zdelo primerno, da »spusti« hud govor zoper koloniali- zem. Pakistan se strinja s paktom, le glede Formoze je rezerviran. 12 azijskih držav je izjavilo, da bi sodelovalo izven SEATO, ki ga je Van Dong, vietmin- ški zunanji minister, označil kot instru- ment ameriške politike in uvod v tre- tjo svetovno vojno. Hude besede, ki pa so dobile dva poudarka; Ceylonski pred- sednik Kotelavala je dejal ob SEATO, da Ceylon potrebuje 100 let mir in je zato zoper vsak tak vojaški pakt. Proti SEATO se je izjavil tudi Nehru. Drugi poudarek pa je manilski pakt dobil 2 grmenjem orožja ob fukienski obali, kjer so Kitajci začeli obstreljevati otok Kuemojo, Formožani pa že šest dni vo- dijo kombinirano vojno proti Amoju: Angleži upajo, da se bo »stik« med obe- ma armadama pretrgal in da bo to sve- toval tudi Dulles, ki se mudi zdaj v tem deht, Pacifika. Toda položaj utegne biti resen: Eisenhower je zapovedal VII. floti, da brani Formozo, VIII. armada pa je iz Južne Koreje potegnila štiri divizije v okolico Tokija in na Filipine. Istočasno je iz Severne Koreje odšlo sedem kitajskih divizij, med Japonskim morjem pa je prišlo do hudega inciden- ta med ZDA in SZ. Nestrpni senator Knowland je že terjal prekinitev di- plomatskih stikov s SZ, kar pa je Ei- senhower preprečil. Stvar bo prišla pred Varnostni svet, kar bo seveda diplo- matski sketch slabše vrste. O kakem zbliževanju obeh taborov ni govora. Za- hodne sile so odbile vsako evropsko konferenco, dokler SZ ne privoli v pod- pis avstrijske pogodbe in v svobodne volitve v Nemčiji, SZ pa še nadalje raz- pihuje francoska čustva, češ da Fran- cija ob remilitarizirani Nemčiji ne more biti več prvorazredna velesila. Rožlja- nje orožja v Aziji je odmev evropskih nesoglasij in dovolj jasno znamenje, da kandidatov za svetovno nadvlado v zgo- dovini nikoli ne zmanjka. A na drugi strani ima popolnoma prav Attlee, ki je po obisku na Kitajskem izjavil: »Pre- pričan sem, da je želja narodov, ne gle- de na raso, polt, vero, ta, da se znebe vojnih groženj.« Naj bi se tega zavedali vsi, ki rožljajo z orožjem na Vzhodu in Zahodu! t. O. V$a Štajerska se gloltoko klanja njegovemu spominu Ko te dni na Ostrožnem z veliko svečanostjo pro- ! slavljamo »Štajersko v borbi«, ne smemo in ne moremo ob tej priliki pozabiti našega največjega sinu Štajerske, ] tovariša Borisa Kidriča. Tovariš Boris Kidrič, ki se je rodil v naši okolici — v Rogaški Slatini — je živel kratko, komaj 41 let, ¡ toda boril, se je dolgo, neizprosno in silovito z vsem svo- \ jim bitjem. Zato je njegovo kratko življenje neverjetno j bogato in plodno. 26 let aktivnega dela je tov. Kidrič \ posvetil socialističnemu ustvarjanju in strastni revolu- cionarni borbi. 2e kot nepolnoletnega dijaka ga srečamo pri ilegal- nem organiziranju delavske mladine. Pozneje se je do ■ 1. 1935 vse bolj in bolj ostro boril za razširitev vodeče ; vloge revolucionarnega delavskega gibanja. Neizprosno j se je boril proti frakcionaštvu v emigraciji v 1.1935—1939 ■ in za notranje utrjevanje Komunistične partije Jugo- ] sla vi je. Po povratku v Jugoslavijo je vsesplošno znana ] njegova odločilna vloga v borbi za osvoboditev sloven-^ skega naroda v sklopu enotne narodno-osvobodilne borbe í jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita. | Prav tako je splošno znana njegova vloga v povojnem \ času vse do njegove prerane smrti. Kot najodgovornejši ¡ funkcionar v vodstvu gospodarskih problemov naše dr-i zave je zadnjih 6 let svojega življenja posvetil predvsem ; gospodarski problematiki. Na tem področju ni bil samoj izreden borec in organizator ter gospodarstvenik, ampak \ tudi mislec in ustvarjalec, ki je ob Titu in Kardelju naj- ! več doprinesel k nadaljnjemu razvijanju marksistične; misli, socialistične znanosti. Tudi v zadnji dobi svojega življenja je tov. Kidriči aktivno zasledoval vse naše družbeno in politično živ-' ljenje, vso našo kulturno dejavnost. Še pred svojim; koncem je bil poln misli in idej, poln predlogov in na-i črtov, poln kritike in obsodbe in poln ustvarjalnih pobud j na vseh področjih našega družbenega življenja. ^ Ob praznovanju »Štajerske v borbi« se Borisa Kidriča; hvaležno in ponosno spominja vsa Štajerska in se glo-j boko klanja njegovemu spominu! \ Mestno gledališče v novi sezoni v sredo, dne 22. septembra bo v Mestnem gledališču otvoritvena pred- stava pete sezone celjskega poklicnega gledališča. Uprizorjena bo kot krstna predstava dramatizacija znanega Finž- garjevega romana »Pod svobodnim son- cem«. Dramatiza tor in režiser je slu- šatelj Akademije za igralsko umetnost iVIiloš Mikeln. V igri nastopa ves po- klicni ansambel, pomnožen z igralci- amaterji. Prvič bodo nastopili v Celju novo angažirani igralci: Klio Maver- jeva, Mara Cemetova, Marjan Dolinar in Janez Eržen, doslej člani Prešerno- vega gledališča v Kranju, Aleksander Krošl, slušatelj Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani in Avgust Sedej, ki je z letošnjo sezono nastopU pot po- klicnega igralca. Dne 6. oktobra bo že druga premiera, in sicer drama »Zločin na Kozjem oto- ku« italijanskega pisatelja Uga Bettija v režiji Branka CJombača, V tej drami, ki je imela v Nemčiji na vseh velikih odrih ogromen uspeh, nastop>ajo: Mara Cemetova, Marija Goršičeva, Mina Je- ra jeva, Janez Skof in Avgust Sedej. — Takoj po »Zločinu na Kozjem otoku« bosta uprizorjeni komediji »Sest oseb išče avtorja« (Luigi Pirandello) in »Le- pa Helena« (Roussin) v režiji Andreja Hienga. Mestno gledališče bo tudi letos go- stovalo v raznih krajih izven Celja, med drugim z »Mladostjo pred sodiščem« v Srpskem narodnem pozorištu v Beo- gradu. Upamo, da bo celjsko občinstvo s svojim obiskom podprlo stremljenje na- šega gledališča, da postane pravi ljud- ski kulturni zavod Celja in njegovega zaledja. SLAVKA ŠLANDRA SPOMIJVI NA NARODNEGA HEROJA Ob pripravah na partizanski tabor na Ostrožnem, mi misli pogosto uhajajo na heroja Slavka Šlandra. Spomin nanj se- ga nazaj v leto 1931. Spoznala sem ga kmalu po smrti svojega moža, Janka Lešničarja, ki je 2. avgusta 1931 padel kot žrtev fašistično-nacističnih zlikov- cev. Slavko je bil čuteč in plemenit človek in me je bodril v težki borbi za obsta- nek. Bil je poln razumevanja za člove- ka, saj se je tudi sam zelo težko pre- bijal skozi življenje. Osebno je bil zelo skromen človek v svojih potrebah, ni poznal ne pijančevanja ali drugega raz- sipništva. Hodil je skromno oblečen. Lahko rečem, da je v svoje osebno ugodje le veliko kadil. Kadar se je vrgel v debato, je hodil neprestano po sobi in kadil. Se mi je v živem spominu, s koli- ko ognjevitostjo je govoril o enakoprav- nosti žena in bičal razmere v stari Ju- goslaviji, ki ni dopuščala kulturnega in političnega udejstvovanja žena. Sam je kot dober pevec marljivo scfdeloval v Celjskem pevskem društvu. Tam se je tudi seznanil z mojo nečakinjo Dano Ročnik, ki je odrasla pri meni. Razen osebnih simpatij, ju je družilo pred- vsem politično delo v naprednem de- lavskem gibanju, zato so se v mojem stanovanju v Celju, Strossmajerjeva ul. št. 1 pričeli shajati mnogi vidni komu- nisti, kakor Dušan Kraigher, Peter Stan- te, Vrunč, Nace Ferdič, Spindlerji in drugi. Zelo pogosto je prihajala k nam tudi sestra Mica Slander ter vsi njegovi domači, dočim je bila Vera Slander kot gimnazijka pri meni na hrani dve leti. V mojem stanovanju je imel Slavko Slander svojo postojanko vse do svojega odhoda v ilegalo. Tega dne se dobro spominjam. Bil je pustni torek leta 1940. Slavko je bil izredno dobro razpoložen ter je mene in mojo nečakinjo povabil na ples v Narodni dom. Bila je maška- rada. Zal mu je bilo, da ¿e tudi on ni maskiral. Temu vsemu sem se zelo ču- dila, saj Slavko sploh ni imel navade hoditi na družabne zabave, zlasti ne med malomeščane. Po plesu je z družbo zavil na črno kavo k »Turški mački«, jaz pa sem odšla domov. Kmalu nato je policija izvršila hišno preiskavo. Iskala je Slavka Slandra. Pozneje sem zvedela oč nečakinj Dane in Zore, da ga je ob- vestila sestra Mica, ki je pribrzela z nekim prevoznim sredstvom — naj hitro izgine, ker ga je že na njegovem domu v Sc. Pavlu iskala policija. Tako je na hitro odpotoval z najetim avtotaksijem v družbi z Dušanom Kraigherjem. Ponovno sem srečala Slavka Slandra nekega dne v prvi polovici meseca maja leta 1941 na ulici pred Celjskim gleda- liščem. Ustavil je kolo in z eno nogo ostal na kolesu, kakor da je v stalni pripravljenosti pred nevarnostjo. V na- glici me je vprašal, kje so moje neča- kinje Dana, Zora in Cirila. Povedala sem mu, da sta Dana in Zora pri Mali Nedelji, Cirila pa v Ljubljani na študi- ju. Hotel je vedeti, če je varno v Ljub- ljani, kamor je hotel poslati tudi sestro Vero. Na moje priporočilo je to tudi sto- ril. Opazila sem, da je bil ves opečen po obrazu in rokah. Pojasnil mi je, da je dobil opekline od nekih kemikalij. Povedal mi je, da je doma mama zelo slaba, in je res kmalu nato umrla. V upanju na boljše čase sva si segla v roke in se za vedno poslovila. Ko sem pozneje zvedela za njegovo herojsko smn, sem uvidela, da sem izgubila od- kritega prijatelja in svetovalca. Iz globoke pietete do tega velikega človeka in borca, sem skrbno hranila nekatera njegova pisma, ki jih je pisal moji nečakinji Dani Ročnik iz Sremske Mitrovice, kjer je bil v letih 1933-1936 na robiji zaradi svojega političnega de- lovanja kot komunist. Na robiji je bil s svojim bratom Vilijem in drugimi so- borci za delavske pravice: Francijem in Rudijem Hribarjem, Josipom Turkom, Kazimirom Koželjem itd. Javnosti izročam eno teh pisem, ki posebno značilno kaže nezlomljivo re- volucionarnost, ko je celo v kazenskem zavodu organiziral gladovno stavko. (Kakor mi je sam Slavko Slander pove- dal po izpustu, so štrajkali zaradi skraj- no slabe hrane, slabega ravnanja ter ker niso dobivali časopisov in knjig. Gladovni štrajk je trajal 11 dni, ohra- nili so se pri življenju na ta način, da so dnevno popili po 1 žlico olja.) K temu nekaj vrstic iz pisma, ki ga je tov. Mica Slander pisala moji neča- kinji Dani Ročnikovi iz zapora v Celju. To je bilo v času, ko je bil Slavko Slander v ilegali in ni vedela za nje- govo usodo. Med drugim piše Mica Slander: »S. je fant, ki se ga ne more kar hitro pozabiti. Z njegovo izgubo nas je veliko prizadetih. Takega brata ni zlepa najti. Med nama ni niti ena žal beseda padla, še v otroški dobi ne. Izmed vseh bratov, ga imam najraje in vreden je vsega spoštovanja. Upajmo, da ga bomo še kedaj dobili nazaj.« Tudi meni je Slavko Slander ostal v neizbrisnem spominu, kot vzor pleme- nitega človeka in kremenitega borca za poštenje in pravico. Terezija Lešničar BORCEM ŠTAJERSKIH BRIGAD BORBENE IN TOVARIŠKE 14ìzdraveì ___________ Stev. 37 »Savinjski vestnik«, dine 16. septembra 1954 Stran 7 IZ CELJA... V nedeljo so v Pečovniku odkrili spominsko ploščo komunistu in prvoborcu TONETI] GRCARJU v nedeljo dopoldne se je pred stavbo uprave rudnika Pečovnik zbralo kar preskromno število ljudi za pomen sve- čanosti, ki se je tam dogajala. Bilo pa je med udeleženci lepo število sode- lavcev in znancev Toneta Grčarja, ka- teremu so na ta dan odkrüi spominsko ploščo. Pri spominski svečanosti sta bui navzoči sestra in nečakinja padlega ju- naka, dalje tov. Lenka, Marica Frece, Marija Cestnik in še mnogi drugi. Pri odkritju spominske plošče je so- delovala godba Tovarne emajlirane po- sode. Med predstavniki organizacij, ki so prinesli številne vence, so bili tov. Pei>erko Rudi, tov. Loštrk, tov. Bogataj in drugi. O delu in junaški smrti Toneta Gr- čarja je spregovorila njegova sodelav- ka Marica Frecetova. Tone Grčar je bil revolucionar že v stari Jugoslaviji. Leta 1936 je bU zaradi organiziranja stavike v Kranju že zaprt in preganjan. V Celje je prišel leta 1940 in se za- poslil pri rudniku, da bi tu med de- lavstvom mogel uspešno delovati. V kratkem času je zbral okoli sebe vrsto naprednih delavcev in že naslednje leto postal sekretar komiteja partijskih or- ganizacij v Celju. Ob prihodu okupa- torja je šel takoj v uegalo. Njegovo ime je povezano z vsemi akcijami in vsem delovanjem OF na celjskem te- renu v prvih mesecih NOB. Oktobra 1941 je po množični izdaji šel za kra- tek čas v Ljubljano, od tu pa spet v Maribor. Novembra pa je ob svojem taj- nem obisku v Celju bil izdan. Obkolili so ga v hiši v Jenkovi ulici, kjer je bil sedež komiteja. Branil se je junaško. Ranil je stokratnega morilca, gestapov- ca Avguština. Ni znano, če se je sam ustrelil ali so ga ubili, kakor ni niko- mur znano, kje je pokopan. Tov. Marica Frecetova je nato odkrila spominsko ploščo, na kateri piše: V spo- min Grčar j u Tonetu, sekretarju KPS Okrožja Celje, ki je delal v tem rudni- ku v letu 1940-1941 in v novembru leta 1942 padel kot žrtev fašističnega teror ja. Mestni odbor ZB Celje — 12. sept. 1954. Za tov. Marico je spregovoril direktor urdnika tov. Jost, ki je s Tonetom Gr- čar jem sodeloval v času, ko je delal pri rudniku. Povedali je svoje spomine nanj, orisal njegovo borbo in sprejel ploščo v čuvanje. Ves čas je svečanost sprem- ljala godba, udeleženci pa so položili pod ploščo vence. Ob zaključku je z re- citacijo nastopu igralec Janez Škof. PIVO IN KAVA V GOSTINSKIH OBRATIH To sta dve stvari, ki me silita, da že spet zabavljam. Pivo pripravljamo sami in je boljše nego inozemsko. Kavo pa uvažamo in je torej taka, kakor po- vsod. In vkljub temu je pivo, kakor tudi kava drugod »boljša« kot pri nas. 2,akaj? Naj navedem razliko. Pri nas se nataka pivo, da pena ta- koj prekipi. To odvisno peno odstrani natakar z lesenim nožem v drugo ča- šo, da lahko spet prilije piva. In to ponavlja, dokler ni vrček poln. Da pa gre stvar hitreje, priliva natakar iz vrčka, v_ katerega je nabiral peno, pivo v naročen vrček. To se pravi, da mu priliva »iianzlna«. Zaradi tega naro- čeno pivo ni tako, kakor bi moralo biti. Krivda, da ni mogoče hitreje in brez »naglih« pen natakati, je tudi v tem, da je pivo v gostinskih obratih pri nas »nemirno«. Gostilničar se mora pri nas boriti, da dobi dnevno potrebno koli- čino sproti. Komaj ga malo ohladi, se že sodček prikotali na vrt in načne, ne da bi imelo pivo časa, da se umiri. Za- radi tega je tudi tako razburkano, da se ne da lepo točiti. Kako pa drugod? Na Češkem dobi gostilničar kar naenkrat po dvajset sod- čkov piva, katero prestavi v klet, ka- tera ima poleti in pozimi 8 stopinj. Tam pustt pivo vsaj 14 dni na miru, da si odpočije. Sele potem ga napelje po ce- veh v točilnico, ne da bi sod premak- nil. V točilnici ima tri pipe: eno za sveže načet sodček, drugo za polovico praznega in tretjo za sodček, ki bo kmalu prazen. Na ta način nikdar ne dobiš svežega in starega piva, temveč vedno enako kakovost. In še pri tem pivu ne odstranjuje sproti pen, temveč potrpežljivo nataka iz ene, druge in tretje pipe. Zato pa moraš na Češkem lepo potrpeti, če ni točilnica v polnem obratu, da dobiš pivo z okusno, trdo peno, v kateri se zobotrebec ne bo pre- maknil. To se pravi: dobil sem pivo, natočeno s potrpežljivostjo in ljubez- nijo. Drugo je kava. Kako to, da je na Balkanu turška kava mnogo boljša kot pri nas? Kako to, da si skuham doma mnogo boljšo kavo, kakor jo dobim v kavarni? Evo, kaj sem se naučil na Balkanu. Predpogoj za dobro kavo je, da mora žgana kava biti zmleta na moko in ne na gris. Zakaj? V kavarni dajo za eno porcijo kave po eno vrhano žlico grobo zmlete kave. Na to vlijejo kropa, ki v polni ,džezvi' niti ne more vzkipeti, in že jo servirajo. Posledica tega je, da kava v tej naglici ne more dati od sebe tega, kar ima, vrhtega se grobo zmleta kava nikakor ne izkoristi tako, kakor fino zmleta. Bosanski »kafedžija« zme- lje svojo kavo res na moko, najprej pusti prevreli v vodi le sladkor in šele v krop nasuje zmlete kave. Opozarjam, da »džezva« z vsebino ne sme biti do vrha polna, temveč mora imeti še nekaj prostora za kipenje. Ko že kava vzkipi, jo odstavi, jo pristavi še enkrat, dva- krat do kipenja, prilije nekaj kapljic ■mrzle vode in šele potem servira. Po- tem imaš po lastnem okusu še vedno možnost, da si naliješ v skodelico le zgornjo kavo, ali pa kar vse skupaj s kavnim odcedkom vred. Zanimivo je, da fino zmleta kava ne da toliko od- cedka, kakor grobo zmleta, pač pa je bolj okusna in, kar je najvažnejše: da je treba za dobro kavo pri fino zmleti kavi komaj dve tretjini one količine, Icatero dobiš v kavarni za eno porcijo. To se pravi, kavarna vnovči sedaj za sto porcij kave 3500 din, po mojem na- svetu in po moji praksi (ki je stara trideset let), pa 4666 din, torej 1166 din več. Ker pa kavarna nima namena »gu- liti« naroda, bi v tem primeru lahko znižala ceno. c. r. SODELUJOČIM JE TREBA POMAGATI...! Na predlog aktivistov Celja, ki so delovali na terenih v okoLci Celja, je delovni kolektiv Uprave stanovanjskih zgradb LOMO Celje prevzel nalogo, da popravi s prostovoljnim delom in na lastne stroške hišo, v kateri je bila ena prvih partizanskih postojank v bližini Celja. To je h:ša v Medlogu, kjer je domovala in sodelovala z NOB družma Dimecovih. Pri Dimecovih so se zbirali prvi partizanski borci iz Celja. Bila je tudi prva javka za povezavo z razgi- bano partizansko borbo Savinjsike doli- ne. Se danes je ohranjen bunker, v ka- terem so iskali zatočišče takrat še redki partizani bližnje celjske okolice. Dime- cov sin Jože je bil zanesljiv kurir in obveščevalec. Od cele družine je ostala le hčerka Marija, ki pa se je vrnila iz Mathausna pohabljena in vsa bolehna, tako da za delo ni več sposobna. Iz teh razlogov je hiša v zelo slabem stanju. Edino pomoč sta ji doslej nu- dila le ljudski odbornik tov. Pišek ml. in pa organizacija ZB Medlog. Ta pro- stovoljna akcija delovnega kolâktiva Uprave stanovanjskih zgradb pa bo DImecovi občutno izboljšala življenjske pogoje in veliko pomagala. To je redek primer, ki kaže veliko zavest tega de- lovnega kolektiva. Se mnogo je takih primerov v naši okolici in potrebno bi bilo, da delovni kolektivi posnemajo de- lovni kolekfv Uprave stanovanjskih zgradb in pomagajo družinam, iki so na- šo veliko narodnoosvobodilno borbo omogočile. P- R- Gibanje prebivalcev v Celju v Času od 6. do 13. septembra 1954 je bilo rojenih 24 deklic in 32 dečkov. Poročili so se: Dr. Jeras Josip, zdravnik iz Ljubljane in Tomažie Marija, nameščenka iz Ljubljanef But Anton, trgovski poslovodja iz Gabrovca in Pančič Franči.ška, nameščenka iz Celja; Zibret Ladislav, zidarski pomočnik in Prevolnik Šte- fanija, poni. šivilja, oba iz Celja; Strnad Alojz, dramski igralec in Lešer Ljudmila, bolniška strežnica, oba iz Celja; Cakš Maks, trgovski pomočnik in Belina Marija, bolniška snažilka, oba iz Celja; Anders Andrej, strojni ključavni- čar in Lipavc Marija-Leopoldina, trgovska po- močnica, oba iz Celja; Dolenc Stanislav, delavec in Konestabo Frančiška, delavka, oba iz Celja; Likavec Ernest, finančni knjigovodja in Perdan Eva, finančni knjigovodja, oba iz Celja; Bobnar Jožef, strojni tehnik in Divjak Friderika, de- lavka, oba iz Celja. Celje je bilo pred vojno središče delav- skega gibanja. Leta 1935 je bil v Celju veličastni zlet »Svobod«. Slika kaže od- delek kolesarjev na Mariborski cesti, pri vožnji na Glazijo, kjer je bilo zbo- rovanje. Umrli so: Grosek Marija, gospodinja iz Slatine, stara 43 let; Adamič Franc, upokojenec iz Trbovelj; Hudarin Ivan, upokojeni rudar iz Tabora, star 64 let; Plavštajner .Marjeta, otrok iz Lipe, Store; Socher Karel, trgovec iz Celja, star 81 let; Gobec Jožef, poljedelec ii Zagaja; Jost Marjana! otrok iz Žalca; Prah Ivan, kmet iz Imenega, Podčetrtek, star 60 let; Tkavc Ljudmila, oskrbo- vanka iz Celja, stara 43 let; Spiljak Pavla, go- spodinja iz Huma na Sutli; Košir Antonija, upokojenka iz Lokarja, stara 56 let; Mešič Vincenc, upokojenec iz Celja, star 43 let; Pri- .stornik Teromika, rospodinja iz ZbeloTske eore. stara 43 let. OZZ Celje daje posojila za obnovo kmetijskih gospodarstev Okrajna zadružna zveza Celje ima po sklepu zadnjega občnega zbora do- ločena posebna finančna sredstva za obnovo kmetijskih gospodarstev. Ta sredstva, ki so naložena v takozvanem skladu za obnovo pri OZZ Celje, bodo na razpolago v obliki dolgoročnega po- sojila privatnim kmetijskim gospodar- stvom za obnovo sadovnjakov in vino- gradov. Posojila bodo za dobo od 1 do 10 let z 2% obrestno mero. Pogoji prosilca: Prosilec posojila mo-- ra biti član zadruge. Imeti mora polno plačan delež. Prošnjo za dodelitev po- sojila vloži preko kmetijske zadruge, katere clan je. Upravni odbor te kme- tijske zadruge pripiše prošnji svoje pri- pombe. Zlasti navede, kakšna je kre- ditna sposobnost prosilca in v kakšne namene bo posojilo porabil. Kmetij sika zadruga odpremi prošnjo na OZZ Celje. Kmetijska zadruga bo soodgovarjala za eventualno neizterljivost danega poso- jila, če bi iz očitne malomarnosti dala napačne podatke o prosilcu posojila, zlasti o njegovi kreditni sposobnosti. Opozarjamo vse sadjarje in vino- gradnike, ki bodo v letu 1954-55 ob- navljali sadovnjake in vinograde in ki žele posojilo pri OZZ Celje, da takoj vložijo prošnje preko svoje krajevne kmetijske zadruge. Kredit bo odobren za naibavo sadnega trsnega materiala, za strojno rigoLanje, žično armaturo in zaščitne ograje ter žične ograje, a prav- tako tudi za večja zemeljska dela, kot so n. pr. melioracije in podobno. Posojilojemalec in posojilodajalec OZZ Celje, skleneta pogodbo o višini poso- jila, o roku vračanja, o brezobrestni meri itd. Ne zamudite ugodne prUike. Obnovi- mo čimprej naše sadovnjake in vino- grade, dvignimo kmetijsko proizvodnjo. OZZ Celje ...IZ ZALEDJA Patrola XIV. diwizije je obiskala Kozje Dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer je obiskala Kozje patrola XIV. divizije, ki je na pohodu do Celja obiskala kraje, po katerih je šla leta 1944. V patrolr. so bili nekdanji borci, borke in aiktivisti te divizije. Prihod divizijske patrole v Sedlarjevem ob Sotli je pričakovalo okoli 200 ljudi, v Kozjem pa okoli 400. Patrolo je vodil narodni heroj polkov- nik JLA tov. Vidmar Tone-Luka. Kozje je dostojno sprejelo naše borce na okrašenem trgu, ki je bil lepo osvet- ljen. Patrolo je p>ozdravil predsednik občinskega odbora ZB Kozje tov. Resnik Rudolf. V imenu patrole pa se je za- hvalil polkovnik tov. Dolničar Ivan, ki je orisal borbo in veličasten pohod XIV. divizije preko Hrvatske na Šta- jersko. V imenu svojih 33 tovarišev, ki sestavljajo patrolo, je dal priznanj« ljudstvu Kozjanskega, da je tedaj mno- go žrtvovalo in v skupnih naporih iz- vojevalo svojo zmago. Pionirji osnovne šole lin nižje gimnazije so podali bivšim borcem šopike ter jim želeli dobro- došlico. Po sprejemu na trgu je bil v kine dvorani velik kulturni miting ob nabite polni dvorani. Koncert so izvajali člani IV. operativne cone. Po mitingu je bilo obdarovanje pionirjev in požrtvovalnih članov Zveze borcev. * Medzadružni živinorejski odbor za kozjansko področje je priredil 9. t. m. medzadružno živinorejsko razstavo v Kozjem. To je prva razstava na Kozjan- skem. Na razstavi so sodelovali člani kmetijskih zadrug Kozje, Polje ob Sotli, Imeno, Lestlčno in Drensko rebro. Skup- no je bilo na razstavnem prostoru raz- stavljene preko 200 glav živine. Največ je bilo pomurske pasme, ki prevladuje v tem področju in le malo je živine drugih pasem, kar kaže, da kmetovalcd iščejo izhoda v pasmi, ki se na našem področju najbolj obnese. Komisija za ocenjevanje na čelu s tov. Cizejem, direktorjem kmetijske šole v Šentjurju, je ocenjevala živino. Raz- deljene so bile nagrade v znesku 200.000 dinarjev. Prvo nagrado za najboljšega bika je dobil živinorejec tov. Zakšek Ivan s Prelaskega, za najboljšo telico tov. Hostnik Anton iz Kozjega, medtem ko komilsija ni mogla najti merila za najboljšo kravo. TOMŠIČEVCI V STRMCU V torek, dne 14. septembra opoldne so prišli v Strmec bivši borci Tomšičeve brigade. V lepo okrašeni vasi jüi je sprejela godba, predstavniki občine in množičnih organizacij, stari boroi in vsa šolska mladina. Po prvih pozdravih je član patrole - major pozdravil vse na- vzoče in podaril za knjižnico 3 knjige prisotnega borca-pisatelja Franca Ster- leta »Med proletarci« in 3000 din za pionirje. Pozdravila jihi je tudi zastop- nica mladine. Posebno prisrčno so spre- jeli borce pionirji! z obširnim in ljubkim programom. V. F. D. Gibanje prebivalcev v celjski okolici v času od 6. do 13. septembra 1934 je bilo rojenih 18 dečkov in 13 deklic. Poročili so se: Kugler Ivan, delavec iz Zavrha in Kot Marija, kmečka hči iz Pankraca, Griže; Golob Franc, rudar iz Pankraca in Zgank Julijana, gospo- dinja iz Pankraca; Petek Ferdinand, klepar iz Gornjega Breznega in Drimel Ivana, krojačica iz Tržišča; Skrlovnik Matija, poljedelec iz Pake in Javornik Marija, poljedelka iz Ljubnice, Vitanje; Arzenšek Boris, nameščenec iz Žalca in Zgank Valerija, bolničarka iz Žalca; Pun- gartnik Alojz, delavec iz Pristove (Dobrna) in Oprčkal Marija, poljedelka iz Freiske; Goričan Ignac, strojni ključavničar iz Skale in Kovač Marija, poljedelka iz Spodnjih Prelog; Travnšek Jože, strojni ključavničar iz Tepanja in Gričnik Karolina, gospodinja iz Spodnjih Grušovelj; Pačnik Alojz, poljedelec iz Resnika in Perko Marta, učiteljica iz Resnika; Plaskan Ferdinand, poljedelec iz St. Ruperta in Smajs Regina, go- spodinja iz Pariželj; Vilfan Blaž, upokojenec iz Jesenic in Mogu Nežka, trgovska pomočnica iz Letuša; Kresnik Rudolf, železovaljar iz Rifnika in Korošec Karolina, učiteljica iz Rifnika. Umrli so: Rozman Amalija, gospodinja iz Megojnic, stara 73 let; Matko Ivan, upokojenec iz Tržišča, star 50 let; Klepec Ana, gospodinja iz Rogaške Sla- tine, stara 48 let; Šket Marija, posestnica iz Sp. Kostrivnice, stara 51 let; Mauhar Martin, kmečki sin iz Stenice, star 10 nsesecev: Poplas Franc, logar iz Galicije, star 54 let; Tajnikar Terezija, gospodinja iz Tolstega vrha, stara 62 let; Hlastec Marija, prevžitkarica iz Stranic, stara 88 let; Brezovnik Marija iz Braslovč, stara •87 let; Srebotnik Ivana, oskrbovanka iz Gornjih Gorč, stara 79 let; Žmaher Jožef, upokojenec iz Hrušovca, star 67 let; Lešnik Anton, mizarski pomočnik iz Proseniškega, star 21 let. IZPOD BOHORJA Pred odhodom na Ostrožnio Na dan 11. septembra, ko se je pred 10 leti v Kozjem predala posadka vermanov, so prišli na Pilštanj borci Kozjanskega odreda. Tu jim je pred- sednik ZB okraja Celje tovariiš Vinko Šumrada izročil zastavo, darilo OO ZB. Pil padniki Kozjanskega odreda so ob- darili več tukajšnjih otrok padlih bor- cev in talcev. Večerno prireditev je poživel tambu- raški zbor iz Celja pod vodstvom tov. Janka Hočevarja. Ljudje so bili veseli, le da so bili Celjani premalo časa med nami. Posebno mladina je želela, da bi svoj nastop podaljšali. Drugi dan popoldne smo pKislušali pevce in godbo iz Ljubljane pod taktir- ko tov. Radovana Gobca. Ko so gostje stopili spet v avtobus za Planino, se naši ljudje niso mogli ločiti od godbe in pesmi. Prevzeti! od nepozabnih melo- dij so še dolgo posedali na prostem. Res, kar imenitno so nas povabili na Ostrožno. IZ SODNE DVORANE 50-Ietni Mohorič Bernard iz Breznega pri Vitanju je novembra lani v gozdu ' Gmajne Alojzije v Brdcih podrl dva hrasta in 3 bukve z namenom, da si jih prilasti. Zaradi kaznivega dejanja uni- čevanja gozdov je bil obsojen na 5000 dinarjev kazni. Dejanje, s katerim se žali sramežlji- vost, sta 2. maja letos storila v Ostrož- nem pri Grobelnem 38-letni K. L. in 30-letna Z. A. Obsojena sta bila vsak na 2 meseca zapora. 39-letna gospodinja Keiner Terezija in 42-letni Keiner Ivan sta junija letos na Dečkovi cesti v Celju pretepla Vo- lavšek Kristino in jo lahko telesno po- škodovala. Kazen: vsalk 20 dni zapora, pogojno. 66-letni prevoznik Videčnik Matija iz Šmarjete v celjski okolici, je dne 20. oktobra 1953 napravil lažno listino s tem, da je sam napisal račun za re- stavracijo občinskega LO Rečica ter navedel ceno za 1222 litrov vinskega mošta 73.320 din, to je 60 din za liter, čeprav je plačal mošt v Tovarni sadnih sokov v Celju le 67.210 din, in sicer po 55 din liter. Na račun je podpisal Juter- šek Fortunata. Tudi 15. oktobra 1953 je napravil račun za 317 litrov vinskega mošta, v katerem je navedel ceno 19.020 din, mošt pa je plačal le 17.435 din. Na račun je podpisal Kuhto. Oba računa je predložil restavraciji obč. LO Rečica, ki mu jih je izplačala. Pri tem je oško- doval restavracijo 15. oktobra 1953 za 1585 din, 20. oktobra 1953 pa za 6110 din. Zaradi kaznivega dejanja ponare- janja listin in ker si je protipravno pridobil premoženjsko korist, je bü Vi- dečnik obsojen na pogojno kazen 3 me- sece zapora. 41-letni G. I. iz Mariborske ceste v Celju je v noči na 26. aprila 1954 pred gostilno Svetel v Gab er j u žalil službo- jočega muičnika z neprimernimi bese- dami. Kazen 25 dni zapora. OBVESTILO Pododbor UROJ IV. četrti obvešča vse re- zervne oficirje, ki stanujejo na teritoriju te četrti, da bomo pričeli z vojaškimi predavanji po načrtu mestnega odbora. Predavanja bodo vsak prvi ponedeljek v me- secu, in sicer v pisarni mestnega odbora od 19. do 21. ure. Prvo predavanje bo v ponedeljek, dne 4. oktobra. Poleg predavanja bo vsakokrat tudi razprava o tehničnem razvoju oborožitve, ki jih prinaša list »Narodna armija«. Zaradi tega je nujno, da se vsak rezervni oficir naroči na list »Narodna armija« in da ga pridno bere. Le na ta način bo rezervni oficir na tekočem in bo lahko so- deloval v razpravi. Poziv na predavanje velja tudi za vojne ob- veznike s fakultetno izobrazbo pod pogojem, da jih vojni odsek kot takšne vodi v svoji evidenci. Pododbor bo po svoji dolžnosti vodil točno evidenco o tem, v koliko se kdo od rezervnih oficirjev prizadeva za svojo vojaško izobrazbo. Odbor. stran 8 »Savinjski vesitnik«, ckie 16. septembra 1M4 Stev. 37 Telesna vzgoja Partizan Konjice - zmagovalec na okrajnem prvenstvu v počastitev partizanskega zborovanja >Sta- Î'erïka v borbic je okrajna zveza društev 'artizan Celje organizirala v nedeljo atletsko prvenstvo partizanskih društev celjskega okraja. Velika udeležba nad 250 tekmovalcev iz 12 dru- štev nazorno dokazuje, da je zanimanje za atle- tiko, eno najbolj zdravih panog telesne vzgoje, T naših društvih ogromno in da naš vaditeljski rbor pravilno odreja njeno mesto v okviru redne društvene vadbe. To je razveseljivo dej- stvo, pa čeprav rezultati na tem tekmovanju še niso v kvalitetnem oziru na dostojni višini. Prireditelj prav zaradi širine in volje do na- itopa na tej prireditvi vsem neznanim tekmo- Talcem ni dovolil nastopa kvalitetnim atletom, sicer članom partizanskih društev, ki so ob- enem včlanjeni v AD Kladivar. V kolikor je omejitve ne bi bilo, bi tudi na tem tekmovanju bili doseženi kvalitetni rezultati, ki bi pa de- jansko predstavljali solidno delo v AD Kladivar, ne pa dela naših vaditeljev т partizanskih društvih. Zato je bila ta omejitev povsem upra- Tičena. Idealno vreme in dobra organizacija prireditve sta prispevala svoj delež k borbenemu razpolo- ženju med tekmovalci. Ogorčena borba za naj- boljšo ekipo se je ves čas tekmovanja odvijala med Konjičani in Gomilčani. Vse do zaključka tekmovanja ni bilo moči predvideti zmagovalca. Le s pičlo razliko 4 točk je letos ponovno nspelo Konjičanom osvojiti ekipno prvenstvo т atletiki, Gomilčani pa so se zopet morali zado- Toljiti z drugim mestom. Ostala društva so precej zaostala v točkovanju. Braslovčani so predčasno odšli s tekmovanja in so kljub temu osvojili častno tretje mesto pred ostalimi moč- nejšimi društvi. Od kvalitetnejših atletov mo- ramo spregovoriti predvsem o tekmovalcih dru- žine Zilnik in Vitanc z Gomilskega, sester Kovač in bratov Vončina iz Konjic, mladega Križnika iz Laškega, pionirske štafete iz Žalca itd. — Tehnični rezultati pa nam pokažejo naslednjo sliko: PIONIRJI: éO m — Rehar (Žalec) 8,2. Vitanc (Gomilsko) 8,4, Travner (Gaberje) 8,6. Krogla 2,5 kg — Križnik (Laško) 12,45. Jeranko (Ko- njice) 10,80. Strnad (G) 10,10. Skok т višino — Vitanc (G) 140. Smalc (K) 135, Veber (G) П0. Štafeta 4 X 60 m — Žalec 34.8. Gaberje 37.0, Petrovce 37,2. PIONIRKE: 60 m - Vavpot (K) 9.2, Tolimir (Celje) 9,3, Rebernak (K) 9,4. Daljina: Mohor 3,65, Cerič 3,59. Kranjc 3.59 — vse Konjice. Štafeta 4 X 60 m — Konjice 37.0, Gomilsko 41.9, Celje 42,7. MLADINKE: 60 ш — Zilnik (G) 8.5. Vitanc (G) 8,6, Rehar (Z) 9.1. Daljina: Krašovec (Braslovče) 3,87, Krmelj (K) 3,80, Virant (K) 3,78. Krogla 3kç: Zilnik (G) 9,59, Hodnik (Z) 9,27, Brišnik (Tabor) 8,40. Štafeta 4 X 60 m: Braslovče 37,7. Gomilsko 38,4, Konjice 40,0. MLADINCI: 100 m - Zilnik (G) 12,3, Stefančič (K) 12,4, Bučon (Z) 12,4. iOOO m: Vitanc (G) 2:55,0, Bajda (K) 2:58,0, Kunej (Celje) 3:01,2. Krogla 5 kg: Savodnik (G) 11,45. Pipai (L) 11.10. Miki (Celje) 10,75. Daljina: Zilnik (G) 5.65. Jan (Celje) 5.62, Bajda (K) 5.45 m. Višina: Zilnik (G) 155, Sok (Celje) 150, Rajerl (Petrovce) 145. 4 X 100 m: Celje 53,0, Petrovce 53.1. Ljubečna 54,1. ČLANICE: 100 m — Hram (G) 15.1. Kovač M. (K) 15,2, Rampreht (K) 15,2. 500 ш — Krampelj- šek (B) 1:33,0. Soline (B) 1.33,6, Basle (G) 1:37,2. Krogla 4 kg - Kovač M. (K) 8,98. Piki (G) 7.75. Samec (L) 7,50. Daljina — Kovač (K) 4.17, Turn- šek (G) 4,00, Vizjak (G) 3,65. Višina — Praprot- nik (B) 120, Kovač (K) 120, Turnšek (G) 120 cm. 4 X 60 m — Konjice 37,0, Braslovče 38,9, Gomil- sko 42,2. ČLANI: 100 m — Vončina (K) 11.9. Bračun (L) 12,0, Sajovic (G) 12,3. 1500 m — Primožič (G) 4:46,2, Cizei (G) 4:47,6, Kužnik (L) 4:52,2. Krogla ?,25 kg — Vončina T. (K) 10,63, Jarh (G) 10,61, Založnik (K) 9,86. Daljina — Vončina (K) 5,99, Cizej (G) 5,75, Sajovic (G) 5,71. Višina — Von- čina (K) 160, Erjavec (L) 155, Florjane (G) 155. 4 X 100 m — Gomilsko 50,0, Konjice 50,5. Laško 51,5. V posameznih oddelkih je vrstni red točko- vanja: Pionirji: 1. Žalec 15, 2. Gomilsko 11. 3. Celje- Gaberje 11 točk. Pionirke: 1. Konjice 26, 2. Celjc-mesto 6, 3. Gomilsko 6 točk. Mladinke: 1. Gomilsko 19. 2. Braslovče 17. 3. Konjice 9 točk. Mladinci: 1. Gomilsko 21, 2. Celje-mesto 18, 3. Petrovce 11 točk. Člani: 1. Gomilsko 34. 2. Konjice 28. 3. Laško 13 točk. Članice: 1. Konjice 30, 2. Braslovče 23, 3. Go- milsko 17 točk. V celokupnem plasmanu je vrstni red društev: 1. Konjice 112, 2. Gomilsko 108. 3. Braslovče 43, 4. Celje-mesto 25, 5. Laško 23. 6. Žalec 22, 7.-8. Petrovce in Celje-Gaberje 17 točk — itd. Konjičani so si z zmago v atletiki priborili v letošnjem letu že drugo ekipno prvenstvo in so osvojenemu pokalu za uspehe v plavanju še dodali prehodni pokal, ki ga je okrajna zveza Partizan Celje podarila moštvcnemu prvaku т atletiki. ^ NOVI USPEHI CELJSKIH ATLETOV Na državnem mladinskem prvenstvu so celjski mladinci in mladinke zopet dosegli več lepih uspehov. Slamnikova je osvojila državno prven- stvo v teku na 600 m, štafeta 4 X 100 m pa je dosegla 2. mesto. Pri mladincih pa je Brodnik osvojil 3. mesto v skoku s palico in 2. mesto v metu kopja. Na društvenem atletskem mitingu so bili v nedeljo na domačem stadionu doseženi naslednji boljši rezultati: 400 m — Vipotnik 50,8!!, Videtič 51,5, Kralj 51,6, Urbajs 52,0. Disk — Gole 46,80. 100 m — Kopše in Kovač 11,0. Kopje — Kopitar Jože 60,33. Celesnikova v metu diska 40,90 in v metu krogle 11,33. Kopitar Marijan je med tednom dosegel т Zagrebu svoj osebni rekord v teku na 400 m s časom 50,4! __Odbojka_ ŠEMPETER NA 2. MESTU V mariborski skupini odbojkarske slovenske lige so odbojkarji iz Šempetra še vedno na 2. mestu. V Mariboru so pred dnevi premagali Železničarja s 3 : 1 (15 : 3, 11 : 15, 15 : 6, 15 : 10). v Ravnah pa so v odločilni tekmi za 1. mesto zaradi pomanjkanja rutine in dobre taktike tesno podlegli Fužinarju z 1:3 (15:10, 13:15, 14:16, 15.17). Tesni izidi posameznih setov kažejo, da je bila borba res krepka in da so Ravenčani v odločilnih trenutkih bili odločnejši. Odboj- karji Betona so zadnjo nedeljo poskrbeli za presenečenje. V Slovenj Gradcu so premagali Partizana v težki borbi s 3:2 in s tem osvojili v tej ligi svoji prvi dve točki. Košarka MLADINKE CELJA - TRETJE V DRŽAVI Prvakinje Slovenije — mladinke ZSD Celja — so se v preteklem tednu udeležile državnega mladinskega prvenstva v Sarajevu, kjer so med sodelujočimi šestimi ekipami dosegle 3. mesto. V finalu so se krepko upirale večletnemu držav- nemu prvaku Crveni Zvezdi iz Beograda, kjer so podlegle šele v drugem polčasu — 40:20 (l0:12!!), v borbi za 2. mesto pa so podlegle Montažnemu iz Zagrebu. Mladinke Celja so po- kazale zelo neizenačeno ekipo, od katerih sta po znanju daleč pred ostalimi Ramskuglerjeva in Lovrečeva. Prav na ti dve igralki so gradili jVso igro. To pa ne zadostuje pri košarki, ki zahteva 5 izenačenih in dobrih igralk, od ka- terih mora biti vsaka sposobna za mete na koš in za defenzivno igro. Ramskuglerjeva je naj- kvalitetnejša igralka in je postala celo kundi- dalinja za državno reprezentanco. Želeli bi ob tem lepem uspehu za celjsko košarko, da bi tudi ostale igralke dosegle njeno stopnjo, ker bo le na ta način mogoče navaditi moštvo na dober sistem, ki je osnova vsakemu večjemu uspehu. Rokomet_ LEP USPEH VELENJSKIH ROKOMETAŠEV Na pokalnem turnirju v malem rokometu, ki je bil zadnjo nedeljo v Ptuju, so velenjski rokometaši dosegli presenetljiv \ispeh. V močni konkurenci petih moštev so dosegli 2. mesto, vsega le za eno točko manj od zmagovalca Svobode iz Varaždina. Tri tekme so odločili v svojo korist, podlegli so le zmagovalcu turnirja Svobodi z 2:5. Vse kaže, da bodo Velenjčani v kratkem času prevzeli vodilno vlogo v tej igri v Sloveniji. Za Celjane bi bilo to le v toliko tolažilno, da bo rokometna tradicija optala vsaj v celjskem bazenu . . . Nogomet BREZ DISCIPLINE NE GRE . . . Celjski nogomet gre rakovo pot. Po odhoda nogometašev ZSD Celja iz slovenske lige imamo Ic še Kladivarja. ki nas zastopa v nrvatsko- slovenski ligi. Po treh kolih te kvalitetne lige pa tudi od nogometašev Kladivarja ne moremo pričakovati kaj razveseljivega . . . Morda je ta trditev še nekoliko preuranjena, vendar nam dosedanji nastopi in znanje to potrjujeta. Težak poraz proti Braniku kar s 6:1 (0:0) je bil zopet hladen tuš za vse ljubitelje nogometne iirre. Odkod neuspehi Kladivarja? Na igrišču kar mrgoli mladih nogometašev, kar trije trenerji se ukvarjajo z njimi. Medved, Cater in Dobrajc se trudijo na vse pretege in je njihovo delo brez dvoma močno kvalitetno. Kar poglejte si to vadbol Potemtakem ni iskati krivde na tre- nerjih . . . Tehnični vodja tovariš Riko Presinger, pri katerem sem iskal odgovora na vprašanje o krizi celjskega nogometa, pa mi je odkrito priznal: >Brez discipline pri nobenem športu ni napredka, kar velja še posebej za nogometlt V daljšem razgovoru sem zvedel za razne za- nimivosti, ki kažejo veliko nezrelost naših iz- branih nogometašev. Treningov se prav ti iz- branci marsikdaj izogibljejo z raznimi izgovori, kot n. pr. »sera bolanc, »ne počutim se naj- bolje«, »čutim bolečine v nogah< itd. Brez smotrne vadbe pa ne more biti uspehov prav nikjer, pa tudi ne v nogometu, ki je izrazito kolektivna igra in zahteva zlitóst vsakega po- sameznika T monolitno enajstorico — po akci- jah, znanju, volji, borbenosti itd. Tega pa tre- nutno ni pri Kladivarjevih nogometaših. Vsem manjka potrebne fizične kondicije za letošnje težke nastope. Nogometna igra traja polnih 90 minut, celjski nogometaši pa igrajo navadno le po 20 minut! Zakaj ni kondicije? Fantje so vendar mladi, polni energije in zdravja ter so navdušeni nad nogometno igro . . . Tudi na te stvari ni težko odgovoriti. Kondicije ni zaradi premajhnega obiskovanja treningov in pa zaradi premajhnega čuta odgovornosti do društva, ki ga zastopajo, in do našega mesta, ki v športu na splošno res nekaj pomeni v naši državi. Nogomet se ne igra le z nogami, človek mora imeti marsikaj tudi т glavi! In tega nogometašem — vsaj nekaterim — pri Kladivarju močno primanjkuje. Brez reda in discipline ni nikjer mogoče doseči napredka, pa naj se ozremo na katero koli ljudsko dejav- nost. V športu ne more biti drugih zakonov. Ce mladi ljudje pred važnimi srečanji radi ponočujejo ob plesu in pijači do poznih ali »zgodnjih« ur, potem se ob nedeljah na igriščih ne smemo čuditi, če takim igralcem zmanjka »sape« že po 20 minutah igre! Problem alkoho- lizma je tovariš trener Medved resno načel na zadnji redni skupščini Kladivarja. Danes se ta problem v vse bolj akutni obliki javlja prav pri športnikih-nogometaših, ki bi morali prav- zaprav biti prvi poborniki v boju proti alko- holu! Kaj ti pomaga vestno treniranje, pa če bi tudi bilo vsak dan — če pa v soboto zvečer vse to zapraviš zaradi osebnega »zadovoljstva«. Ali naj društvena uprava ob sobotah zvečer preganja svoje članstvo iz raznih lokalov, ker ga naslednji dan čakajo tekme? To je stvar športne vzgoje v društvu samem in če se tega doslej nekateri nogometaši, ki nastopajo v iz- branem moštvu, še niso priučili, bi za celjski nogomet ne bilo nobene škode, če takšne ne- vzgojene športnike Kladivar kar črta iz svojih vrst. Pojmovanje »osebne svobode«, ki jo ne- kateri igralci često postavljajo pred odgovorno upravo društva, ni v tem, da lahko kvaliteten nogometaš svoj prosti čas preživlja po svoji mili volii. Kdor hoče v športu nekaj doseći in dati res celega moža, se bo moral podvreči trdemu »športnemu« življenju, neizprosnemu »režimu«, ki pozna le trening, trening in trening, zadovoljivo hrano, mnogo počitka in le tu in tam nekaj zdravega razvedrila. Za slabiče т športu ni prostora! Navedel sem le nekaj tehtnih misli, ki bi naj pokazale na trenutne slabosti v našem nogo- metu. S tem pa še nisem izčrpal vsega ma- teriala. V prihodnji številki bomo o celjskem nogometu še spregovorili. _Šah__ 24 MOŠTEV NA BRZOPOTEZNEM TURNIRJU »ŠTAJERSKA V BORBI« Prireditvam v počastitev zbora štajerskih par- tizanov se je p«"eteklo nedeljo pridružil tudi Okrožni šahovski odbor Celje, ki je pripravil po številu in kvaliteti doslej enega največjih republiških turnirjev. V nedeljo dopoldne je bil šahovski dom poln igralcev. 24 moštev iz Ljubljane, Maribora. Celja, Trbovelj, Žalca, Rogaške Slatine, Pre- bolda, Duplice, Raven, Kočevja in Zagreba je zastopalo kar okoli 130 šahistov. Vsako moštvo je sestavljalo po pet šahistov. Ekipa akademi- kov iz Zagreba pa je nastopila izven konku- rence. Pred začetkom turnirja je zbrane šahiste pozdravil predsednik Okrožnega šahovskega od- bora tov. Franc Pipan. Med gosti pa je bil tudi tajnik Šahovske zveze Slovenije tov. Kapus. Spričo izredno visokega števila sodelujočih moštev se je brzopotezni turnir najprej izvršil v izločilnem delu v štirih skupinah. V tem delu tekmovanja so se v posameznih skupinah uve- ljavili: L »kapina: LUSK 17,5, Celje II 15.5. Trbovlje 13,5, Žalec 12.5, LSK III 8,5. postaja Maribor 7.5 točk; II. skupina: Akademičar (Za- greb) 22,5, LŠK II 18, Svoboda Tezno 15, Rogaška Slatina 8, sindikat Celje I 4,5, Litostroj 4,5 točk; III. skupina: LSK I 24.5, Celje III 14,5, Bolnica 12, Prebold 10,5, Duplica 8, sindikat Celje II 5,5 točk; IV. skupina: Železničar (Maribor) 21,5, Celje I 21, Železničar (Ljubljana) 14,5, Ravne 10. Kočevje 7, dijaki II. gimnazije Celje 1 točka. Po vsem tem sta se v finalno skupino uvelja- vili po dve moštvi iz vsake skupine; samo II. skupina je dala glede na najboljši plasman gostov iz Zagreba tri udeleženec. Igre v finalnem delu so bile zanimive in ii- redno ogorčene. Zlasti je bilo opažati premoč Mariborčanov ter prvega moštva Ljubljanskega šahovskega kluba, ki sta imeli v svojih vrstah samo priznane šahiste. Tako je Mariborčane na prvi de«ki zastopal mojster Longer, Ljubljan- čane pa mojstrski kandidat Mlinar. V dvoboju med njima je bil Mlinar uspešnejši. Po končnem delu je bil vrstni red moštev na- slednji: 1.-2. LSK I in Železničar Maribor 30,5, 3. Aka- demičar Zagreb 20,5. 4. LUSK 22, 5. Celje I 19,5. 6. LSK II 19. 7. Svoboda Tezno 12,5, 8. Celje 11 9, 9. Celje Ш 8,5 točk. Moštvo LSK I so sestavljali: Mlinar, Bene- dičič, Kočevar, Zemva in Lorbek, moštvo Že- lezničarja iz Maribora pa Longer, Njegovan, Guzel. Kos in Mavric. V najbojlšem moštvu Celja so bili: Misura, Draksler, Fajs. Oder in Šnajder. Po Sonenbornovem sistemu je prva nagrada in 8 tem lep pokal Okrožnega šahovskega od- bora Celje pripadel LSK 1 — Ljubljanskemu šahovskemu klubu. Prvih pet moštev je prejelo denarne nagrade ter knjigo Vasje Pirca. M. B. . Kako dolgo se. •. Med raznimi pokazatelji Finančne in- špekcije najdemo večkrat krajevna obrtna podjetja v Preboldu kot najslabša podjetja v pogledu finančne discipline. Ako prelistavamo kazenske odločbe go- spodarskega sodišča, najdemo tudi tam imena preboldskih podjetij. Ako po- vprašamo v ïKxlrocni podružnici Na- rodne banke po finančno nedisciplini- ranih pK)djetjih, so prav gotovo na pr- vem mestu zopet podjetja občine Pre- bold. Vendar človek nehote podvomi v to dejstvo, saj je vendar Prebold eden važ- nih gospodarskih središč okraja, saj je vendar tu ogromna gospodarica orga- nizacija TeikstiLna tovarna, ki zaposlu- je veliko število delavcev in nameščen- cev. Pa bi naj torej v takšnem središču kar šest manjših socialističnih obrtnih obratov, katerih kolektivi se sicer tru- dijo za uspešen delovni napredek, si ne moglo urediti finančne službe — knji- govodstva. Vendar je tako! Sest obrtnih obratov ima samo eno pisarniško moč, ki komaj urejuje najvažnejše admini- strativne posle, a knjigovodstvo je pre- puščeno popolni stiiiiji. Za opekarno vodi knjigovodstvo honorarna moč, fci premalo pozna problematiko tega po- djetja in, ki ne obvlada industrijskega knjigovodstva. Za knjigovodstva v osta- lih podjetjih pa se razni honorarni knji- govodje kar vrstijo in vsak naslednji je slabši od prejšnjega. Kaj pa občinski ljudski odbor? Temu pa je menda vseeno, kakšne prilike vladajo v teh podjetjih, saj ne pokaže niti toliko dobre volje, da bi preskrbel stanovanje knjigovodji ob priliki raz- pisa mesta. Na ta način bo sicer težko dobiti kvalitetno knjigovodsko moč. Finančna inšpekcija je že večkrat opKJzorUa na te neprilike, toda izbolj- šanja ni. Kazenske sankcije so menda premalo rigorozne, zato ne bo preosta- jalo drugo kot prisilna uprava ali pa likvidacija. T. S. objava V dneh proslave »Štajerska v borbi«, t. j. 18 in 19. septembra 1954 se obratovalni čas gostinskih podjetij, gostišč, gostiln, bi- fejev, restavracij in kavam na področju OLO Celje spremeni tako, da smejo biti ti lokali odprti vso noč od 18. na 19. in 19. na 20. september 1954. Zato ni potrebna nobena posebna prijava. Iz tajništva sveta za gospodarstvo OLO Celje OBVESTILO Obveščamo odjemalce električnega toka mesta Celja, da je v soboto, dne 18. in v nedeljo, dne 19. septembra 1954 prepovedana uporaba elek- tričnega toka za kuhanje in likanje v času od 19. do 22. ure zaradi visoke obremenitve po dekorativni razsvetljavi. Izvajana bo kontrola pri odjemalcih. Elektro - Celje i OBJAVE IN OGLASli PRODAM KOZOLEC na 6 oken, vezan. Ribič, Vojnik. UGODNO PRODAM KOLESELJ v odličnem stanju. Tratnik Antonija, Zgornja Ložnica 5. . PRODAM PARCELO 852 m2 v Medlogu ob glavni cesti. Naslov v upravi lista. PRODAM manjše posestvo — hiša, 2 gospodar- ski poslopji, sadovnjak — blizu Celja. Infor- • macije: S. M., Celje, Pot na Lavo 12. PRODAM dve stavbni parceli, 2 kub. metra hrastovega lesa, lahek in težek voz, mostno tehnico in travniško brano. — Mahcn Anton, Trnovlje. PRODA.Vl poceni 4-ccvni radio aparat. Naslov v upravi lista. PRODAM dinamo motor 4 KS (300 voltov). — Naslov v upravi lista. KUPIM dobro ohranjeno kopalno kad s pečjo. Lahko tudi posamezno. — Ponudbe: Pernat Milica, Novo Celje. ZAMENJAM PRAZNO SOBO z uporabo kopal- nice v novem bloku na Dečkovi cesti za prazno sobo v mestu. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM bencinski motor.35 KS za elektr. motor 4 do 5 KS. Naslov v upravi lista. V TRGOVINI >RIO« (bivši Meinl) v Prešernovi ulici je nekdo pozabil zavitek z blagom. — Pozivamo lastnika zavitka, da se osebno zglasi pri poslovodkinji trgovine. LJUDSKI ODER CELJE Sobota. 18. septembra ob 20 — Slavko Kolar: SEDMORICA V KLETI - Prva ponovitev. Blagajna odprta od 16. do 18. ure. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Due 19.'9. l'>54: tov. dr. Bitenc Maks, Celje, Cankarjeva ulica 11. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 18. 9. 1954 ob 20 — Hans Tienieye*r MLADOST PRED SODIŠČEM - izven - vstop z značko »Štajerska v borbi« Sreda, 22. 9. 1954 ob 20 — Einžgar-Mikeln: POD SVOBODNIM SONCEM — premierski abonma in izven • Četrtek, 23. 9. 1954 ob 20 — Finžgar-Mikeln: POD SVOBODNIM SONCEM — abonma red četrtek in izven Petek, 24. 9. 1954 ob 15 — Finžgar-Mikeln^ POD SVOBODNIM SONCEM — šolski abonma Sobota, 25.9. 1954 ob 20 — Finžgar-Mikeln: POD SVOBODNIM SONCEM — abonma red sobota (delavski) in izven Nedelja, 26. 9. 1954 ob 15,30 — Finžgar-Mikeln: POD SVOBODNIM SONCEM - nedeljski abonma in izven Torek 28. 9. 1954 ob 20 — Finžgar-Mikeln: POD SVOBODNIM SONCEM — abonma red torek in izven KINO UNION, CELJE Od 15. do 20. 9. 1954. »STOJAN MUTIKAŠA« - jugoslovanski film Od 21. do 26. 9. 1954: »RIO ESCONDIDO* - mehiški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 20. do 26. 9. 1954: »VESELI NORMAN. - angleški film Od 26. do 30. 9. 1954: »ŠPIJON« — ameriški film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljah ob 16,15, 18,15 in 20,15. St«'. 3f 1 sSavinjski vestnik^^ ckie 16. septembra 1964 Sftraa 9 Celje In okollca v težhih časih osoobodilnega boja o Caiju in oitoMci laed narodnoosvo- dilno borbo bi bilo irKjgoče marsàîkaj napisíaíL Toda z leti spomin čedalje bolj bledi in je zato tudi težko dati popoln oris tistega časa. Jeseni leta 1943 je bilo prebivalstvo na celjskem območju pod zelo močnim pritiskom hitlerjancev. Zato so bòli tudi pogoji za nadaljnji razmah osvobodil- nega gibanja zelo težavni. Vendar je tudi na tem področju že dalj časa de- lalo nekaj aktivistov kot na primer to- variš Vrankar, Cüensek Rudi, Matiček Mimik-Zvezda, Jurčič, Zdravko in dru- gi. Uspešno so delovali tudi nekateri narodnoosvobodilni odbori, po veöini sestavljeni iz manjšega števila odbor- njkov. V mnogih krajih, kjer ni bilo narodnoosvobodilnih odborov, pa je Imela OF svoje zaupnilî^e. Narodno- osvobodilni odbori so bili — kolü^or se spominjam — jeseni in v zimi 1943-44 v Galiciji, Zavrhu, Medlogu, Lokrovcu, Zalogu, Podgori, na Ljubečni, Hudinji itd. Drugod pa so bili ti odbori formi- rani kasneje. Organizacija OF pa je takrat prodirala tudi že v tovarne, kjea- je bü v tekstilni tovarni Metka odbo(r delavske enotnosti-. Tak odbor pa je uspešno deloval tudi v Cinjîarnd in kolikor se ^x>niinjam tudi v Westnovi ix^vami. Tako kot po vsej Sloveniji je bila tudi v Celju in njegovi okolici dokaj revolucionarna mladina, V letih 1943-44 so delovali na tem področju mladinski aktivi рк) vaseh, kakor tudi v samem mestu, na šolah in drugod. Naj nave- dem le nGikaj imen zelo aktivnih mla- dink: Tatjana in Ivana Rebec, ki sta padli ieta 1S44, Frecetovo Jožico iz Lo- pate in Supergerjevo Marico prav tako iz Lopate. Nadalje Gorenškova Slavica iz Frankolovega, Zgar^kova iz Nove cerkve in druge. Zelo aktivno sta sode- lovali kot mladinki tudi Oračeva Ton- čka in Fijavž Pepea iz Lokrovca. Na- štela sem samo nekaj najbolj znanih mladinskih aktivistov iz tistega časa. Ena važnih značilnosti razvoja osvo- bodilnega gibanja na tem področju je prav gotovo velika požrtvovalnost ljudi, ki so kljub stalnim izdajstvom, areta- cajam in streljanju delali za osvobo- ditev svoje domovine. V mestu Celju je büo na primer narodnoosvobodilno gibanje močno zakoreninjeno že leta 1941, toda široki mreži gestapa je uspe- lo to organizacijo razbitL Lahko rečem, da se je dogajalo nekaj podobnega kot z našimi partizanskimi edinicamL So- \rražnik jih je nenehno napadal in po vsakem napadu gojü üuzije, da jih je do konca uničil. Toda prav po vsakem udarcu, po vsakem uspehu sovražnika je organizacija Osvobodilne fronte po- novno zrasla. Organiziranega gibanja za osvoboditev ni mogel urdčiti niti naj- hujši gestapovski teror. V samem Celju je bila organizacija med narodnoosvo- bodüno borbo nekajkrat »razbita« in tudi vedno ponovno vzpostavljena. Na področju celjske okolice leta 1943 ni büo večjih partizanskih edinic. Precej aktivni pa so bui trije minerski vodi, ki so onemogočali reden železniški wry- met na progi Zidani most—Maribor. Na področju Štajerske so se borUi tudi štirje bataljoni IV. operativne cone, kateil so bUi razporejeni na Kozjan- skem, na Pohorju, Koroškem in v Sar- vinjski dolini. Med važnejšimi akcijami v bližini Celja je treba omeniti napad na rudnik Zabukovco, miniranje proge v Tfemerjüi, Šentjurju, Storah, Paki, Sentpetru, napad na LUxije, Rečico. Gomilsko itd. . Nemška policija. Wehrmannschaft, vojaške enote ter njihovi pomagači so dobro čutili udarce naših partizanov in prav tako tudi delo naših organizacij na terenu. Z rednim političnim delom. širjenjem partizanske literature, ki je bua tisicana v Zabukovci in nad Šent- jurjem ob Taboru, kasneje pa v bližini Celja, števUnimi napisnimi in listicov- nimi akcijami, z zibiianjem hrane za lavai-Lše v celjski jetnišnici, organizi- ranjem bojkota nemških tečajev itd. smo čedalje bolj potiskali v defen2ivo razne nemčurje in nemško propagando. Kot primer razpoloženja ljudi lahko navedem miting v Pirešici, na katerem je sodelovalo okoli 200 ljudi, ki so znali obdržati prireditev v taki tajnosti, da so zvedeli Nemci v komaj kilometer oddaljeni postojanki zanjo šele po dveh mesecih. Ena glavnih nalog je bua vsekaikor širjenje pripadnikov osvobodilnega gi- banja. Prav tu je bilo delo na Štajer- skem malo drugačno kot na primer na Dolenjskem in v Ljubljani. Aktivisti so morali izdeiati sistem konspiracije, hkrati -.i tem pa zagotoviti množičnost giban.ia. V času od jeseni 1943 se je naša organizacija širila od Medloga preko Smai-tnega, Nove cerkve in Fran- kolovega do Di-amelj. Ustanovljene so bue tudi trdne zveze z organizacijami v mestu Celju in okolicL V ta namen je dobro služila kurirska postaja linije »Jurček«. Zelo uspešno je büo tudi ob- veščevalno deQo, ki je dajalo dragocene podatke. Naj navedem ob tej priliki primer uspešne ^cije v nemškem vo- jaškem skladišču municije v Zíüogu. Po kapitiúaciji Italije so pi'ipeljali Nemci v Zalog večje količine italijan- skega orožja in municije. Tu so bui tudi italijanski ujetniki, ki so hodüi v bližnje vasi po hrano. Ob taki priliki so jim nekje dali nekaj hrane s pogo- jem, da prineso bombe. Tovariša Tomaž in Vrankar sta stike z ujetniki še po- globila. Tak je bü začetek te akcije. Okoli taborišča, ki je bdio hkrati tudi skladišče, so v presledku 1 ure hodile nemške patrulje. Zvedeli smo vse po- drobnosti in kaj kmalu tudi sami pro- drl'; v skladLšče. Skupina aktivistov in tamkajšnjih mladincev je odšila zvečer v skladišče in začela za hrbtom nemške obhodne straže odnašati zaboje bomb in min. Nemci so morali imeti očividno dokaj slabo evidenco o svojih zalogah, kajti pohod v skladišče je bü v no- vembru ÌX1 decembru nekajkrat ponov- ljen in skoraj vsak partizan je bü že dobro založen z ročnimi bombami iz nemškega skladišča. Aktivisti so se pri svojem delu često srečali tudi z domačimi izdajalci Po- olenjskem so poskušali tudi tu organizirati plavo in belo gardo in so zato pru-edili tudi poseben zaupen sestanek starih klerikalnih veljakov in izbranih kulturbundovcev na čelu s Skabernetom in dr. Voršičem pod okri- ljem gestapa. Toda vsi njihovi poizkusi so rodili le brezpomemben uspeh. Za primer dela aktivistov naj nave- dem samo obisk pri SturmfUhi-erju v Sti~anicah. Aktivisti Matiček, ki je bü član oivrajnega odbora Žalec in po po- klicu delavec v Keramični tovarni Li- boje, Jurič in Zdravko so odšli na pred- log narodnoosvobodilnega odbora iz Stranic posvarit tamkajšnjega Sturm- führer j a. Zkiravko je ostal na straži, Jurič in Zvezda pa sta vstopüa v hišo. Začela sta pogovor, v katerem sta sku- šala prepričati izdajalca, naj pusti svoje delo. Med pogovorom je začel Sturm- führer odpirati omaro in je z nje vzel la'uh in nož. Nenadoma je vrgel po tleh luč 'in zavpil: »Tu imata kruh« in zabodel Matička z nožem v trebuh, Ju- riča pa je ranil na roki. Bü je eden podivjanih nemškutarskih zločincev in je zato prejel tudi zasluženo kazen. Matička so tovariši težko ranjenega odpeljali in ga je pozneje izdal neki sorodnik. Ko je ividel, da ne more pobegniti, se je ustrelil sam. Marsüíaj bi büo mogoče povedati o takratnih akcijah frontovcev in mla- dincev. Omenim naj le listkovno akcijo. ki so jo organiziri^le mladüike iz Lo- krovca pri Celju za novo leto 1944. V vasi so že nekaj časa pred tem deí'ii lističe z gcsJi, ki so jih sestavüe mJa- dinke same. »Leto 1944 naj bo leto oevoboditve« so zapisale z veliko lju- beznijo do svojega naroda dekleta iz Lokrovca in Ostrožnega. Na novo leto so odšle zgodaj zjutraj v Celje in skup- no s celjskimi mladinkami dobro or- ganizirale potrošno akcijo. Zavedni Ce- ljani so zjutraj s presenečenjem in po- nosom gledali njihovo novoletno vo- ščuo. Z razi~aščanjem osvobodilnega giban;.:- so čedalje bolj propadale razne nem¿í;< aikcije, kot sta na primer zbiranje pri- spevkov za vojno pomoč in organizira- nje vojaške straže. Namesto v roke Nem- cev so dajali ljudje denar za osvobo- düno gibanje. Da bi zavrli širjenje osvobodilnega gibanja, so začeli Nemci po vzorcu dolenjskih belogardističnih postojank ustanavljati vaške straže. V ta namen so oborožili domačine. Na- loga aktiva zaradi tega ni bua samo v razorožitvi teh straž, marveč je biLo treba z njimi tudi politično obračunati. Po hitri in odločni akciji aktiva so bili Nemci že pomladi 1944 pr'isiljenì kon- čati s prakso ustanavljanja vaških straž na tem terenu. Na koncu naj še povem nekaj besed o stanju ob prihodu XIV. divizije. Treba je i>ovedati, da so bile zveze med akti- visti na terenu in višjimi for cimi dokaj redke, tako da smo precej pozno zve- deli za prihod XIV. divizije. Neposreden stik z borci pa je tudi na terenu terjal nove naloge. Tako sva na primer s tovarišico Mašo uredili prehod parti- zanov na petrovškem mostu, mladinke Jz Nove cerlcve pa so po okoliških va- seh iskale ozeble in zmrznjene parti- zane XIV. divizije, ki smo jih nato poslali preko Savinje v edinice. Divi- zija je v neprestanih bojih utrpela ve- like izgube. Toda kljub nemški propa- gandi, ki je govorua o propadu XIV. JMvfcije, so ljudje svojim borcem neo- mejeno zaupalL Prihod XIV. divizije je na Štajerskem povziočU še večji polet OETVobodilnega gibanja. Od ust de list 30 šle novice o legendarnih juna- štvih borcev 14. divizije in ljudje se niso več bali terorja gestapa in stre- ljanja talcev. Vera v zmago pa se je okrepu a, ko so brigade izpooolnüe svoje vrste in že v začetku marca prešle v napad na Wehrmannschaílovske in poli- cijske postojanke. Terenske organiza- cije so jim nudüe vsestransko pomoč. Začela se je tudi široka mobilizacija za partizanske edinice in kot rezultat vojaških u.spehov in političnega dela smo lahko septembra in oktobra 1944 volüi narodnoosvobodilne odbore in de- legate za vodstvo Osvobodilne fronte v celjskem okrožju. Lenka Mladinslii agit. prop. Oblastnega koanitfcia S.KOJ v Sav. dol. ieta 1944. stran 10 »Savinjski vestnik«, dne 16. septemiìra IflCé štev. 37 Ob 13. obletnici smrti narodnega heroja Franja Vrunéa-Buzde Kako si je BuzdO prlv^ošeu Nemce Izmed vseh »podtalnih elementov«, ki so se zbirali v mlinu, je vojna našla tM še samo Vrunča-Buzdo. Bil je sekre- tar partije za celjski okraj. Na veliki petek so prilli Nemci. Ne- pretrgane kolone so se valile po cesti mimo mlina. Spominjam se, da je sedel Buzdo v sobi zraven kuhinje na zofi- Glavo je imel podprto z dlanjo. Od nekod je pnšel Melč in je rekel: »Jaz mmain nič, ti imaš organizacijo, vzemi mlin in vse kar imam in naženite te hKdiče.'« Nato je vzel v naročje Alen- čico in prvič v življenju sem ga videla jokati. Buzdo je šel v svojo sobo, pri- nesel je dol »Samorastnike«, kamor je na prvo stran napisal »Veliki petek 1941-^:. To je dal moji sestri Cilki in je odšel. Drugo jutro, na veliko soboto, &o Nemci obkolili »die rote Mühle«. Dvo- rišče je bilo polno voznikov, kajti spo- ročila sem na občine, naj odvažajo žito, ki ga je bil mlin tako poln, da smo imeli v spalnici strop s trami podprt- Moj mož je bil tudi nekam odšel, pa sem moralu dve uri sama hoditi z gesta- povci po vseh prostorih. Rekla sem, da ne znam nemški, pa je prevajal majhen človek v črni citnlni obleki s kljuka- stim fcriiem TW rokavu, Hajnči Toplak z Ložnice. Ker sem ridela, da se za zaloge niso zmenili, temveč so tolkli le po stenah, sem nazadnje le vprašala, kaj pravzaprav iščejo. »Orožje!« se je zadri oficir. Tega imate sedaj vi, ne mi, sem zagodmjala. Toplak je grdg pogledal, prevedel pa ni. Ze smo bili z mlinom pri kraju in smo stopili »« teraso. Zdaj mi je postalo vroče, ko je začel Toplak lesti v podstrešno luk- njo. In res je kmalu zmagoslavno pri- vlekel na dan velik sveženj, плјтапе 15 kg propagandnega materiala, vse zavito v močan papir in z vrvico p#- vezano. Samo malo so odtrgali omot, nato je vojak odnesel sveženj v avtu. ki je stal na mostičku konec mlina. Iskali so naprej, klepetali in se smejali. Jaz pa sem stala tam in nič veČ mi ni bilo do govorjenja. Naenkrat zaslišim za hrbtom kašljanje. Za menoj je stal Vrunč, gologlav, v cokljah in rokami v žepu. »Nič se ne boj, vse sem jim vzel,« je dejal mimogrede in lepo po- časi spet odšel. Kako je bilo mogoče, da je ukradel sveženj iz avta gesta- povcem pred nosom, še zdaj ne vem. Vrgel je vse v vodo pod jezom, pozneje pa zakopal med korenine. Ko so Nemci leta 1942 regulirali Ložnico, so ta paket našli. Vsebina je bila gotovo še vedno zanimiva, naša mama v Gotovljah pa je takrat prvič boga hvalila, da smo bili izseljeni. Kako da ni bilo takrat zaradi tistega paketa nobenih posledic, pa sem kmalu zvedela takole: Kriminalistični uradnik, nek Dunajčan, me je prišel zasliševat, ker so dobili ovadbo (pokazal mi je podpis), da sem rekla, ko sem naročila odvažati žito: »Boljše, da ga dobijo naii konji kot te nemške svinje.* Rekla sem, Če mi prisodi tako pro- sta.^ko izražanje. »Prisodim vam tudi kaj drugega,*: je odgovoril, -.^če ste ukradla paket literature gestapu iz av- tomobila.« Predobro me sodiS, sem po- mislilo in čudno se mi je zdelo, da se je pri tem sviejal. Takrat še nisem ve- dela, kako te stvari gredo. Pozneje sem s-poznala, da so kriminalci gestapoiKem to blamažo pritjoščili, oni drugi pa s« gledali, da so zadesio poflačih. Buzdo je po vsem tem za nekaj dni izginil, vem pa, da je bil spet doma za prvi viaj. Čepel je na klopci ob peči, na njej je imel kos platna in je takv vneto nekaj rezal, da je molel konček jezika iz ust. »Kaj pa dela.??* sem ga vprašala. »Zastavo,« je odpovoril. Prvi maj je delavski praznik in če je to rdeči mlin, naj ima rdečo zastai^o! Na- pravil je veliko rdečo zastavo in na sredino prilepil majhen kljukast križ, da ga še z dvorišču ni bilo videti. Tako je Franjo Vrunč zadnjič v svo- jem življenju počastil praznik dela. Na to je odšel v ilegalo. Avgusta so ga nad Šentjurjem ujeli, septembra pa je bil v Gradcu ustreljen med prvimi borci ta svobodo. Tih, skromen in vedno na- smejan Buzdo je postal slovenski na- rodni heroj. Darinka Joštova V Vrunčevi sobi v Joštovem mlinu leta 1940. V tej sobi je bila tudi vsepartijska konferenca. Zraven stoji Darinka Joštova, na desni Ljuba MikuSeva (njo so v Jasenovcu ubili ustaši), spredaj CUka IVIrmoIjeva. Na zidu visi Marx ova sUka, v ozadju Vrunčeva knjižnica s kapitalom. Fotografirano je büo iva rojstni dan Vrunča-Buzde. Spomini kururja celjske čete Moji spomini na celjsko partizansko četo se začno z dnevom, ki si ga je prav lahko zapomniti. Na dan napada Nemčije na SSSR sem slučajno srečal v Celju Petra Stanteta, ki je bil ravno namenjen na sestanek z Vrunčem v okolico Celja. Oba sta mi povedala, kakšni so načrti za borbo proti Nemcem. Vrunč je bil določen za komandanta. Stante pa za politkomisarja partizanske čete, ki naj bi se ustanovila iz Celjanov in okoličanov. Zbrali naj bi se v gozdu nad železniško progo Celje—St. Jurij. Tam se je pri nekem kmetu že skrival Novak. Dogovorili smo se, da bom šel tudi jaz v četo. Ker pa še ni bilo orga- niziranje čete končano, naj bi do od- hoda pornagal zbirati orožje in opremo. Res se mi je posrečilo dobiti nekaj orožja. Jurij Detiček mi je dal nekaj ročnih granat, Vilko Grilanc revolver, od nekega znanca iz Ptuja (pozneje je padel) sem pa dobil dve vojaški puški in nekaj municije. Vse to sem oddal četi. Cez nekaj tednov se je četa zbrala. Meni je bila poverjena naloga vzdr- ževati zvezo med Celjem in taboriščem čete. To je bilo tik ob gozdni poti, ki vodi iz Svetine v St. Jurij. Prvič me je peljal v taborišče Stante. Taborišče je bilo dobro skrito v majhni dolini kakih 200 m od poti, tik ob vodi. Nekaj šo- torov je bilo iz plaht, nekaj pa iz vej. Ker je bilo tako blizu poti, nismo smeli niti glasno govoriti niti kuhati. Po hra- no so hodili v temi k sosednemu kme- tu, ki ga je poznal Novak. Takrat je bilo v četi nekaj nad 10 ljudi. Oboro- ženi so bili s puškami in revolverji. Ni bilo pa nobenega avtomatskega orožja in predvsem zelo malo municije. Tako si nismo upali preizkusiti revolverjev, ker so imeli samo po en poln šaržer. V četi sta bila tudi dva Arabca. Bila sta nemška vojna ujetnika, ki sta v Celju skočila z vlaka. Prišla sta narav- nost k Dušanu Herzogu in Marjanu Vr- šiču, ki sta ju skrila v neki šupi. Od tam ju je peljal Smerc ob dveh j)o- poldne, ko je šlo po cesti največ ljudi od dela, do Farčnika. Ta je imel hišo v Teharjih tik ob gozdu. Tja so poslali še viene, da sem se lahko z njima po- menil v angleščini. Pojasnil sem jima za kaj gre in sta oba izjavila, da se hočeta boriti proti Nemcem kot parti- zana. Ko sem bil drugič v taborišču, je bil ravno eden izmed Arabcev na stra- ži. Sredi pogovora zaslišimo strel. Ne- kaj jih je pograbilo puške in steklo v smeri strela, drugi smo pa pograbili najvažnejše stvari in se pripravili za premik. Vendar pa ni bilo hujšega. Ara- bec je videl nekoga, ki se je približe- val in je ustrelil. Nekaj časa po tem, ni bilo dolgo ve- sti ie čete. Zato sem šel po naročilu Toneta Crčarja, ki je takrat vodil delo v Celju, gledat kaj je. Ko sem po ve- likih ovinkih priáel do taborišča, me je presenetilo, da me ni ustavila straža. Se nekaj korakov in prišel sem do ta- borišča, ki je bilo prazno. Ničesar ni bilo, razen ostankov šotorov, tudi no- benih sledi borbe ni bilo opaziti. Ka- sneje smo zvedeli, da se je četa umak- nila na sosednji hrib. Bili so izdani, pa so to pravočasno zvedeli. Nemci so ta- borišče obkolili in nanj divje streljali. Vse to so naši poslušali s sosednjega hriba. Dobili so tistega kmeta, ki je kuhal za četo. Med tem časom je bil pri izridniáki akciji ujet Vrunč. Za no- vega komandanta je bil imenovan Stan- te. Z njim in še z enim članom čete sem šel tudi jaz v novo taborišče. Bili smo kot mule otovorjeni s hrano. Ceta je bila v zelo slabem položaju. Stari način preskrbe se je podrl, na terenu se pa niso upali preskrbovati. Zato so čakali v novem taborišču na pomoč iz Celja. Hodili smo vso noč. Ko smo prišli je sklical Stante posvet. Povedal je, da je on imenovan za novega komandanta. Taborišče pa je bilo med tem zopet izdano. Neki kmet v bližini nas je opa- zil in šel naznanit orožnikom v Šent- jur. Na posvetu so bili v glavnem mne- nja, da je treba tisti kraj zapustiti in se premakniti v okolico Dramelj. Tam je bilo več simpatizerjev med kmeti. Stante pa se je odločil, da bo sprejel borbo tam kjer je bil. S tem sporočilom sem odšel takoj v Celje. Pozneje mi je Stante pripovedoval, da je razdelil četo v dva dela in po- stavil zasedo na obe poti, ki sta rodili iz Šentjurja. Pričakoval je, da bodo Nemci prišli po eni od teh poti in jih je hotel presenetiti tako daleč od ta- borišča, da se tega še ne bi nadejali. Zasedi pa sta se vrnili proti večeru, ne da bi opazili Nemce. Bili so vsi že zelo lačni in začeli so pripravljati večerjo. Nenadoma pa so Nemci načeli streljati. Straže niso postavili in tako so bili po- polnoma presenečeni. Po krajšem stre- ljanju je Stante stekel po strmini in pri tem padel. Taborišče je bilo na vrhu hribčka, ki je bil na eni strani tako strm, da si le s težavo zlezel na- vzgor. Pri padcu je dobil Stante tak udarec, da je ležal nezavesten do na- slednjega jutra. Naslednjega dne je brez orožja, ki ga je pri padcu izgubil, p^-i- taval do Farčnika. Tu smo mu not^ili hrano in zdravila. Med tem so se zbrali tudi drugi člani čete in pokazale se je, da ni bil nihče niti ranjen. Za novega komandanta je bil postavljen Vili Slan- der. Cete pa ni dolgo vodil, ker so jo Nemci po izdaji uničili. V tej borbi je padel tudi Vili Slander. _______ Igor Belič Konferenca delegatov OF v oktobru leta 1944 nad Dramljami Kmalu bo minilo 10 let, odkar so se v oktobru m,esecu leta 1944 v hiši nad Dramljami zbrali delegati iz rajonov Žalec, Šmartno, Frankolovo, Dramlje in Konjice. Bila je Okrajna konferenca Osvobodilne fronte, na katero so prišli iz vaških odborov OF voljeni delegati — civili in aktivni terenski aktivisti. Nas je vodil tov. Lojze iz pobočij ze- lenega Pohorja, preko Spitaliča na Dramlje. Pot na konferenco je bila dolga in naporna, prehoditi smo jo mo- rali v eni noči. Zelo previdno smo se pomikali v gosjem redu (bilo nas je okrog 20) in prekoračili nekaj mostov in cest, ne da bi naleteli na sovražnika. Bili srno na cilju. Veliko hiša, ki je bila že polna delegatov, nas je gosto- ljubno sprejela. Vrata so bila zaradi prenapolnjenosti kar odprta in delegati so se drenjali vsepovsod, tako, da je bila celo kmečlca peč zasedena. Konfe- renca se je ie začela, ko smo prill'i. Navzoč je bil sekretar Okrožnega ko- rniteja Celje, tov. Sergej Kraigher, kon- ferenco pa je vodila tov. Lenka Ga- brovec-Milica, članica okrožja Celje. Konferenca je obravnavala organi- zacijska vprašanja in dobili smo smer- nice -a čim- širšo mobilizacijo: terensko delo naj bi prevzele ženske, moški pa naj bi šli v NOV. Po konferenci smo se razkropili vsak no svoj rajon. Nas je.vodila pot nazaj na Pohorje. Ta pot je bila še napornejša kot prejšnjo noč, ker je močno deževalo. Po travnikih in ob potokih se je razmočila zemlja, go- ste krtine so nas ovirale, da se je zdaj pa zdaj kdo spotaknil ob nje in padel. Vsi premočeni, blatni in utrujeni smo se ustavili pri majhni hiši ob gozdu in si odpočili. Midve s Cvetko sva si od- dahnili kar pregloboko — in da M lažje stali na spolzki zemlji, sva se z obema rokama objeli. Kot bi trenil, sva zadremali. Ko se je nekaj tovarišev vrnilo polnih rok od kmeta, je bil od- hod. Tovariši so mislili, da stojiva s Cvetko budni druga ob drugi in da bova krenili za njimi. Toda midve se nisva premaknili. Ko so naju pa med potjo pogrešili, se je vrnil neki tovariš in najii prebudil. Sele takrat sva se zavedli, da sva od utrujenosti zaspali kar stoje. Hitro smo se vsi trije podali za kolono in se srečno vrnili na Po- horje. Naslednjega dne pa smo se že korajžno vrgti na delo, ki ga nam je nakazala drameljska konferenca. Gorenšek Slavica-Vedrana Tovarišica Lenka nas spominja na partizansko bolnico v Šahti in na nekatere bunkerje v celjski okolici v nižinski hosti Sahte, v bližini ceste med Šentjurjem in Ljubečno je od po- letja leta 1944 pa do konca vojne ob- stajala dobro urejena partizanska bol- nišnica, v kateri se je pozdravilo pre- cej naših ranjencev. Vodil jo je neki zdravnik Peter, ki je pozneje padel. Pri kmetu Kolarju v Dobjn je bila za to bolnišnico javka. Bolnišnica je bila važna z ozirom na akcije XIV. divizije na tem terenu, ker smo lahko v njo dali ranjence iz okoliških borb. Bolnišnica je lahko sprejela okrog 20 ali več ranjencev. Oskrba je bila zelo dobro organizirana po okoliškem terenu. Za bolnišnico so vedeli samo ljudje, ki so bili v njej zaposleni. 2kirađi stroge konspiracije nam je uspelo obdržati eno izmed red- kih partizanskih bolnišnic, ki je nepre- trgoma v vsem času služila potrebam brigad, ki so se borile na tem sektorju. Natančnega šteinla, koliko ranjencev je šlo skozi to bolnišnico ne vemo, ker kot že omenjeno, zdravnika, ki jo je vodil, ni več med živimi. VAŽNI BUNKERJI V CELJSKI OKOLICI Pri tovarišici Mariji Dimee v Med- logu se je nahajal bunker, kjer je bil center Mestnega komiteja Celje v letu 2945. Drugi bunker MK je bil ob žični ograji vojaškega skladišča, v neposred- ni bližini Celja. Ta bunker je bil zgra- jen z namenom, da i^skladiščimo okoli 10.000 bomb, ki smo jih zaplenili zvezi z akcijo v vojaškem skladišču na Gorici pri Celju. Omenjenih količin bomb namreč patrole niso mogle sproti odnašati. Bombe smo pošiljali v Po- horski bataljon ali odred, minerski vod itd. Pravzaprav so patrole same pri- hajale po ta material. Te akcije so trajale od novembra 1943 do aprila 1944. Ko smo bili izdani in so Nemci iztaknili ta bunker, je bil k sreči skoro že pra- zen, tako da je prav malo ostalo za Nemce. štev. 37 »Savkijeki veatnik«, dne 16 septembia 1964 stran 11 Šoštar Vihtop - Dobpovcijslii Miha obuja spomine Jvtranji avtobus je ustavil v Kaplji j^si pred Prekopo. Izstopila sem in po- vprašala domačina, kje bi našla tova- ftía Soštarja. Dobroveljskega Miho iščete! Kar §e malo naprej po cesti, zavijte na ¿esno — tretja domačija na levi roki." »Hvala*. 2e sem hotela dalje, toda ra- ¿ovedni možakar je menda zavohal na- fnen mojega obiska in me pobaral: »Ali poznate Miho? Večkrat ça tod iščejo tujci, da jim pove kaj o dobro- celjskih dogodkih med narodnoosvobo- dilno borbo. Te dni je radio govoril o njem. Med borbo je bil najnevarnejši gad za Nemce. Čudno, da je sploh od- nesel pete, ko je v vsako bitko vtahnil svoj nos! Ce bi ne bil ranjen in bi ostal do konca vojne v brigadi, bi bil danes gotovo riarodni heroj. Toda r,pomenico si je pošteno zaslužil!« Ta karakterizacija domačina mi je prišla kar prav, saj sem tudi jaz iskala Miho z namenom, da nam malo osvetli xdobroveljske spomine«. Miho sem našla na vrtu domačije, ho je menda hotel k potoku po vodo. Povabil me je v sobo in sva po kratkem uvodu začela obujati spomine. Začel je dokaj podrobno z letom 1941, se živo razvnemal, gestikuliral tako, da sem ga videla kar v popolni bojni opremi v bitki pri Katarini na Dobrovljah, q ka- teri mi je pravkar pripovedoiyal. Pre- zanimivo ga je bilo poslušati in preveč bi bilo teh spominov, če bi hotela vse napisati. Morala sem ga prekiniti v po- drobnostih in ga prosila, naj mi pove par najmočnejših doživljajev, ki so se ga v vsej borbi najbolj globoko dojmili. Malo je razmišljal zroč skozi okno, po- tem pa zbral »ocvirke« kot se je sam izrazil. Nisem ga več prekinjala, ko je znova zaživel v spominih in povedal: »Ko je leta 1941 bila na Dobrovljah prva večja bitka, nas je bilo okrog 90 partizanov. Vodil nas je Stane Rozman in Kmet-Letonja. Sli smo aretirati les- nega iditstnjalca Cmaka in ga odvedli v naš logor z ženo in vrtnarjem Bobe- kom, ki je bil tudi v zvezi z izdajo. Nem- ci so napravili velik halo in šli za nami. Hoteli so na vsak način rešiti Cmaka in dragoceni material, ki ga je skri- vala njegova pisalna miza. Seveda so ti dokumenti že bili v naših rokah. Bili so to seznami ljudi, ki so že bili aretirani, obenem pa tudi imena bodočih žrtev izdaje. Nemci so za manever zbrali okrog 4000 oboroženih ljudi iz Celja in Ma- ribora in vse Dobrovlje obkolili. Začeli smo se biti pri Katarini. Kljub temu, da je bilo nas komaj okrog 100, so Nemci naleteli na strahovit odpor z na- še strani. Preživa je še bila pred nami Јјгуџуа glista ^aéiì\^irtev. zato nismo po-. znali strahu in celo novinci, ki so to pot prvič zagrabili za puške so bili pra- vi junaki dneva. Izid borbe je bil za nas naravnost čudovit. Nemci so imeli 104 mrliče, mi pa niti enega mrtvega in niti enega težje ranjenega. Ujeli pa so samo Stanetovega hurirja. Podobno srečo smo imeli tudi 1942. leta na Creti, na hribu Kisovcu nad Karlovimi pečmi. Nas je bilo okrog 250, bitko pa je vodil »Marok«. Ob 7 zju- traj so nas Nemci napadli. Bitka je tra- jala skoro nepretrgoma do 2 popoldne. Mi smo zasedli vso hosto in udarjali na živo in mrtvo. Ob 12 so Nemci ho- teli spremeniti situacijo in nam priti za hrbet. »Marok« je predvideval ta zahrbtni nxipad in pojačal tam. Na tej strmini pa smo iineli pripravljenega ogromno kamenja, da smo siedili z mu- nicijo. Ko so se Nemci ravno priprouili na zalet, je Marok vrgel bombo med nje — mi pa smo začeli kamenjati, ko- likor so največ prenesle roke. Strma skala nas je obuarouala nemških kro- gel. Ta bitka s kamenjem nam je pri- nesla zmago. Nemci so bežali na vse strani, kto smo jim prišli za hrbet. Pa- dali so kar po vrsti, dobro zadeti od »kamenitih bomb«. In spet smo ugo- tovili v naših vrstah čudežen rezultat: nobenega mrliča, nobenega ranjenca! Nemcev pa je bilo okrog 200 mrtvih. Pripravljene so imeli v dolini že vo- zove za mrliče, potem pa so vso noč odvažali svoje. Tega ne bom nikoli po- zabil ... Zdaj pa še Tolsti vrh leta 1943. Tu sta padla Dušan Kraigher in Vera Slan- drova. Nemcev je bilo okrog 300, nas pa tudi približno toliko. Svabi so, ver- jetno po kaki izdaji, zvedeli za naš štab in ga hoteli to jutro napasti. Mi pa napada v tem jutru nismo predvide- vali in je večina borcev še mimo spala. Ko je zgodaj zjutraj naš kurir pñnesel pošto s terena, jo je oddal Veri Slan- drovi, ki je bila budna v štabu — pa tudi Stane je že vstal. Pregledovali so mimo pošto — nenadoma pa zagrmi. Nemci so napadli štab. Vera je bila prva zadeta in padla. Dušan jo je hotel dvigniti — a se je tudi sam zgrudil, zadet od nemških krogel. Ko stopi vmes Stane, jo skupi v roko, vendar se je obdržal na nogah z vso prisebnostjo. V hipu smo bili vsi na nogah in se začeli biti. Seveda je bila borba zaradi premoči Nemcev neuspešna — in že so vdrli v štab ter pobrali pošto mrtvi Veri in Dušami. Ta čas pa so se ie pripravili naši bataljoni in obkolili Nemce. Žalost za najdražjima borcema nas je v neizmernem srdu pognala v borbo... Nihče ni poznal čuta samo- ohranitve — smrt za smrt — krt za kri — toča krogel je ubijala na obeh Dobroveljski Miha v razgovoru s svo.iim vo.iniin tovarišem. straneh. Nemci so se zmedli, nekaj jih je pobegnilo, nekaj padlo. Mi smo spet zmagali — seveda, z dragoceno izgubo — toda prebili smo se, rešili že zaple- njeno pošto in precej vojne opreme. Drug od naših v tej borbi ni padel, niti bil težje ranjen.« Miha je še in še pripovedoval — toda ker je sam dejal, da so to njegovi trije najdragocenejši spomini na Do- brovlje, sem za danes zbrala samo te. Borba brez žrtev z veselim koncem Bilo je v poletju leta 1943. Čeprav so v tej dobi bile glavne borbe v Sa- vinjski dolini, Zasavju in na Kozjan- skem, iiendar so tudi v vzhodnem delu Celja zaprasketale partizanske puške in bile znane prenekatere sabotažne akcije na železniških progah. Zato so Nemci postavili po vaseh ob železniški progi obhodne straže domačinov »ver- manov«, ki so noč za nočjo patruljirale po železniški progi na odrejenih sek- torjih. Tako so tudi mene tiste avgu- stovske noči skupno z drugimi vermani odredili za nočno stražo. Postavljeni smo bili pod komando nekega orožnika, slovenskega prostovoljca. Na orožniški postaji v Storah smo sprejeli puške z določenim številom municije in odšli na mesto. V razdalji 6 m od moža do moža smo patruljirdli od Stor proti Teharjem ter zopet nazaj proti Šentjurju. Okrog polnoči smo se počasi približali vasi Opoka. Nismo bili ^predani« vermani, zato se nismo nič kaj dobro počutili na tem nočnem po- hajkovanju. Jaz sem vse bolj in bolj razmišljal, kako bi vsaj predčasno za- ključil to neljubo stražo. Tuhtam, in razmišljam. Kaj ko bi... Misel je sicer drzna in naklep tvegan, poleg tega je orožnik, ki nas vodi videti nezanesljiv, ^oda naklep le ni bil tako neizvedljiv, ker sem bil zadnji v koloni. Puško sem nosil na hrbtu. Počasi odklopim varo- valko, cev obrnem proti gozdu in se tako dolgo igračkam s petelinom, da je počilo. Učinek je bil presenetljiv. Prvi hip so obstali vsi kot prikovani, nato pa se je prvi zleknil po tračnicah orožnik ter zaropotal z brzostrelko v bližnji gozd na domnevne napadalce — partizane. Tudi ostali stražarji so sledili zgledu orožnika ter polegli poleg njega. Hočeš nočeš sem moral isto sto- riti tudi jaz. Streljal je edino orožnik, dokler mu ni odpovedala brzostrelka. Nato pa je zavzel boljši položaj« in to pod železniškim nasipom, v mlakuSi stare Voglajne. Kot kuščar se je za- peljal po nasipu, sledili so mu tudi ostali in polegli v smrdljivo ločje. Jaz sem imel srečo, da sem se zakotalil ravno na neko plast otave in se kar udobno namestil. Cas je potekal. Predvideval sem, da se bodo oni počasi dvignili in sprevi- deli potegavščino, toda potekle so ure, da sem med tem časom celo zaspal, v ločju pa se ni še ničesar zganilo. Sele ko se je povsem zdanilo, se je dvignila glava hrabrega orožnika, za njim pa še ostali stražarji. Da so bili vsi žrtve potegavščine, o tem se nobenemiL ni 7Úti sanjalo. Končno smo se jormirali za zmagoslavni povratek na orožniško postajo. Ko nas je komandir zagledal vse po- valjo.ne in mokre, se je zelo začudil in dejal, da je poslal že dve patrulji za nami, misleč, da smo trčili s partizani. Vodja patrulje mu je nato poročal o dozdevnem nočnem napadu in že je izgledalo, da se bo vse srečno končalo za mene. Toda šmenta — na nekaj pa nisem pomislil. Ko se je začela predaja mu- nicije, sem se spomnil, da bom moral odgovarjati za en naboj, ki mi je manj- kal. Tuhtal sem in tuhtal in ničesar pametnega pogruntal. Vodja je že od- dal municijo z navedbo izstreljene. Po- tem je komandir zaporedoma izpra- ševal ostale, koliko so izstrelili nabo- je?;. »Nič, nič, nič, nič,« so se glasili odgovorii. Komandir je kar majc.l z glavo. Vrsta pride na mene, da me vpraša, koliko sem izstrelil. Strumno mu odgovorim: enega. Tedaj je komandir navdušeno vzklik- nil, me potrepljal po rami in dejal: Á-iV;?, hvala bogu, vsaj eden je bil, ki si je upal ustreliti na partizane ...« Gladina Koioške je novembra 1944 iz~ počila slovensko zastavo članom oblast- ega komiteja SKOJ za Koroško s r^^njo, da jo v znaik zahvalnosti izroče y^rsalu Titu. Zastavo je tov. Zupane J^? (na sliki s puško) predal članom ^ KPS, od koder je bua poslana maršalu Titu. stran 13 »Savinjski vestnika, dne lt>. s^jtembra 1964 štev. 37 Bila jB takrat samo ena skrb - tolči sovpažnika... SPOMINI PRVOBORCA FARCNIKA Dobil sem ga na njegovi skromni do- mačiji, ko je urejeval drenažo ozkega travnika ob Voglajni. Sprva ni bU nič kaj voljan govoriti o stvareh, zaradi katerih sem se oglasil. MenU je, da bi bilo veliko bolje, če bi se ob prUiki dobili vsi živeči prvoborci in aktivisti Celjske čete in skupaj pretresli vse do- godke med NOB, ker posameznik pač ne more vsega točno vedeti, da je šlo mnogo v ix>zabo in da nekateri včasih dajejo napačne pwdatke, ne da bi se tega zavedali. Komaj sem ga pregovoril, da mi je začel pripovedovati o svojih lastnih doživljajih iin me že v naprej opozoril, da bo gotovo koga izmed oseb pozabU in naj mu le-ti tega ne vzamejo za zlo. sestanek v grapi... Bilo je nekako tiste dni, ko je Hitler napadel Rusijo. Farčnik ne ve povedati, od kod je prišla pobuda, ve le to, da je dobil obvestilo za sestanek in da je sam na ta sestanek pripeljal nekaj zaneslji- vih ljudi. Nad petdeset udeležencev sestanka je bUo ¿z okolice Teharja, Zavodne, Creta in Stor. Referat na tem sestanku je imel tovariš Peter Stante. Izmed poznejših borcev in aktivistov so bili navzoči Vrunč, Stante, Skvarča, Novak, Seničarjeva, Smerc, Vrčkovnik, Vouk, Turk, Vilč Slander in drugi. Ze takrat so se domenili, da bo Farčnikova klet in prizidek hiše na razpolago za skrivališče in zbirališče. pri farCniku je bilo poslej vedno polno partizanov Vsi celjski borci, ki so bili že takrat v ilegali, so se zelo pogosto shajali pri Farčniku, prespali noči in se tudi preko dneva zadi-ževali tod. IVInogi so iskali zavetišče samo mimogrede, tako da Farčnikovi niti vedeli niso zanje. Farčnik je hodil na delo v Westnovo tovarno, zbiral orožje in strelivo, ki ga je po- šiljal tudi v Savinjsko dolino, kjer je že delovala Savinjska četa. Ko je bila na usoden način Celjska četa razbita, Vrunč ubit in Stante ranjen, se je le-ta dva tedna zadrževal v Farčnikovi hiši, dokler ni ozdravel. Od tu so šli borci Celjske čete tudi na Kozjansko, da bi si tam uredili zimnico. Takrat je na Sve- tini padel Vrčkovnik, ko so hoteli likvi- dirati nekega Nemca. Ko so šli proti Planini, je spotoma padel še Slander Vilč, v nekem mlinu pa še Junis in Krim ter skojevec Iztok. Medtem, ko je bil Stante pri Farčni- ku, so ga hodili obiskovat njegova sestra, Dečmanova. Frecetova Marica in še več dmgih. izdajalec cerkovnik je svoje delo temeljito opravil... Moralo je biti nekako h koncu avgu- sta ali v začetku septembra. Tisto jutro sem nekako podzavestno čutil, da vsem skupaj preti nevarnost. Takrat sta bila pri Farčniku Stante in Vrčkovnik. Se preden je Farčnik šel v tovarno, je prišla Seničarjeva, Smerc in z njima izdajalec Cerkovnik iz Celja. Cerkovnik je bil plačanec že od začetka. »Medtem, ko sem delal, me je v tovarno prišel obvestit znanec, da je moja hiša ob- koljena. Pobegnil sem iz tovarne in na skritem kraju opazoval, kako so Nemci zmetali vse iz hiše, mojo ženo pa na- ložili na avtomobil in jo odpeljali. Vsi Nemci so odšli in v naglici sem na pod- strešju pobral pištolo in naboje. K sreči vsega tega niso našli, ker je bila muni- cija spravljena in zap>ečatena v knaipove šikatle. Se isti večer sem bil v Savinjski dolini pri tovariših iz Savinjske čete, kjer je bil tudi že moj brat Buč. Kot sem pozneje zvedel, so Nemci zajeli mojo desetletno hčerko, ko je pravkar prihajala iz javke. Dekletce ni povedalo ničesar in rešilo vso okolico gotove ne- sreče. Ves čas med vojno je hčerka bila potem pri Pocajtovih, medtem ko je moja žena v taborišču umrla.« zanimiv spomin v farčnikovi omari Savinjsko četo je vodU takrat Letonja- Kmet. iÑa zimo so se Savinjčanom pri- družili še Trboveljčani pod vodstvom Hohkrauta in Pohcrci. Tako ojačani so vsi skupaj tvegali napad na Šoštanj in ga v naletu osvojili. To je büo prvo slovensko mesto, ki je za kratko dobo izgubilo nemško oblast. Razmeroma malo borcev je izvršilo ta napad. Ve- čina je bila v zasedah, le manjši del borcev je vdrl v mesto, izvršil nekaj akcij, razorožil vermane in likvidiral ravnatelja usnjame. Ob tej priliki je Fai45nik zaplenil telovnik, ki še sedaj visi v omari kot spomin. Nepozabno je bilo petje slovenskih i>artizanov v Šo- štanju po končani akciji. Slovenci' so bUi tako vzhičeni, da so pridrli iz hiš, prinesli cigaret, pijače in jedu. Ko je bü dan znak za umik (plat zvona), so se partizani umaknili, bogato naloženi s plenom. Seveda je tovariš Farčnik pwvedal še mnogo detajlov, ki t>i j¿fa bilo treba zapisati, uaeiezu se je nap>aaa na nem- čurja Cmaka in vseh akcij, ki sta jih Letonja-iKmet in Rozman-Stane izvrše- vala s svojimi borci. brežiški pohod je bil za farcnika usoden... Tovariš Farčnik je mnenja, da prisci Brežiškega pohoda preveč enolično opi- sujejo ta dogodek. Res se je ta pohod s svoje strani p)onesrečU, toda bil je poln trpljenja in bridkih doživljajev sredi zime 1941. Borci so spotoma ve- likokrat padli v zasedo. Partizanske vrste so se redčile. Takrat je padel Don, Sprajc starejši in še drugi. To je bUo v Bukovju. Udeleženci Brežiškega p>ohoda, ki je imel namen onemogočiti selitev Sloven- cev iz Zasavja, so bili neprestano za- sledovani. Izredno težavno je bilo za Farčnika px>d Jurkloštrom. Komaj da so se umaknili kleščam nad Jurkloštrom, že so padli v novo zasedo na cesti proti Rimskim Toplicam. Farčnik, ki je bil v nogah zelo slab, je zaostajal. Takrat se je vsak reševal na lastno uvidevnost in z lastnimi silami. Teh p)a Farčnik ni imel več. Popolnoma se je oddaljil od tovarišev. Skril se je v jarek ob Grač- nici. Imel je srečo, da ga Nemci niso našli. Od tu se je p>otem sam nap>otil v smeri Celja. Skrival se je v okolici Celja, največ v Zagradu. Iskal je zvezo s svojo enoto, toda našel jo je samo s terenci. Med tem je videl tudi svojo hčer pri Pocajtovih, nato pa je po na- vodilih terencev odšel čez kozjansko na hrvaško strim. Tam je živel pod imenom Pire in med Hrvati nadaljeval delo za osvoboditev. Legitimacijo, pod katero se je skrival na Hrvaškem, mi je po- kazal. Bla je to izkaznica člana Slo- venske delavsko-kmečke sloge. Med spomini, ki mi jih je kazal, je bila spomenica žene, odlikovanja in tiralica, s katero so ga Nemci p>ovsod iskali. Povedal je tudi, da je obkolitev in napad na njegovo hišo vodil nemški plačanec, tajni ix)licist stare Jugosla- vije — Zavec. Na koncu mi je tovariš Farčnik pri- poročal, naj obiščem še druge prvo- borce, ker dvomi, da sem mogel pri njem zvedeti dovolj. Pravil je, da sem ga »prelisičil«, ker ni imel namena go- voriti sam o teh stvareh, češ da je zgodovina NOB preveč odgovorna reč, da bi jo mogel podajati 6n sam človek, pa čeprav gre samo za ozek krog. Dejal pa je, da je skrajni čas, da se dobra, vsem dogodkom ustrezajoča kronika zapiše, kajti kasneje bo še teže, ker podrobnosti hitro zbledijo. — Treba je delati. Tisti časi so že zelo daleč. Zdaj so druge skrbi. Hčerka študira, sredstva so skromna. Staram se, moči mi pešajo, pa vendar takole po malem razkopavam. Pred štirinajstimi leti nisem mislil, da t>om spet kdaj doma. Bua je taki-at samo ena skrb: Tolči sovražnika ... — Koko jB postal naš mlin „Die rote Muhe" Leta 1939 so se začeli shajati v mlinu STedi samotne medloške gmajne »pod- talni elementi«, kot jih je začel kmalu imenovati Slavko Skoherne, celjski urednik »Slovenskega doma« v svojih napadih. Prvi je prišel zgodaj spomladi Milan Apih, ki je prej učil gotoveljske otroke pisati in brati, gotoveljske fante (med katerimi je bil tudi moj mož), pa takih učenosti, ki so ga spravile v Mi- trovico. Sedaj se je vrnil in z njim več mladih, sposobnih ljudi, ki pa seveda niso dobili nikjer zaposlitve. Tako smo se zmenili, da bi nekaj njih spravili pri nas pod streho. Ker je bilo treba od nečesa živeti in pa, da bi lažje krili ilegalno delo, so ti fantje začeli s tkal- nico, saj so bili bratje Hribarjevi po- klicni tkalci, ostali so se pa sproti uči- li. Tkalnica je bila v naši opuščeni stroj- nici, kamor so postavili štiri stare tkal- ske stroje. Sreča, da takrat nismo še nič vedeli o slabih živcih, kajti na eni strani je zdaj ropotal mlin, na drugi so ti izrabljeni stroji delali peklenski trušč, hkrati pa je imel Apih v sobi nad našo spalnico še harmonij. Pa je bilo le lepo tiste čase, vedno nas je bilo polna hiša samih mladih ljudi in ti fantje so znali tako lepo peti! Peli so tudi take, ki jih prej še nismo slišali, n. pr. »Nabrusimo kose«. Po večerih smo dolge ure razpravljali o vsem mogočem: o literattiri, o gospo- darstvu ter o marksizmu. Na sestanke k »onim gori« in zraven k nam »v vas« so prihajali komunisti iz vse Štajerske, Dušan Kraigher, Zidanšek, Slandrovi, Grčar, Fedor in Darinka Kovačičeva, mladi Dušan Finžgar, Skvarča in še mnogi drugi, katerih imena so v narod- noosvobodilni borbi znana vsem Slo- vencem. Leta 1939, v silvestrovi noči, je bila v mlinu partijska konferenca, na katero je prišlo nad 100 delegatov iz vse Ju- goslavije, med njimi tudi Tito, ter za- stopnik kominterne. Kraj je bil prime- ren, mnogim že znan in pa na samem. Seveda je bilo treba spraviti od hiše vse tuje ljudi. Uslužbencem smo dali dopust in mlin je stal. Vendar se spo- minjam, da neki mlinar, Tonček, ni maral iti domov in smo ga morali lepo prositi, da je odstopil svojo sobo (ki je bila tik »kominterne«) Apihu, češ, da bo tu več njegovih prijateljev silvestro- valo... Delegati so prihajali ponoči posamič, spremljali so jih domači komunisti, ki so tudi strazili, skriti po grmovju okrog mlina. Hodili so tiho kot sence, videli smo jih mnogo, poznali nekaj, vpraše- vali pa nič, saj je bila najstrožja kon- spiracija. »Intendant« je bil Apih, z mojo sestro Milko pa sva kuhali. Za to- liko ljudi sva bili vajeni kuhati redko- kedaj, po navadi le ob obiranju hmelja. Zato sva skuhali ričet s prekajenim me- son. Vem, bil je malo prismojen, vendar so trdili, da je velika razlika med tem in tistim, ki so ga bili domala vsi va- jeni ... Naslednjo noč so delegati spet posamič odhajali. Poznejši dogodki so pokazali, kako važni so bili sklepi tc konference za usodo naše domovine. Vse do vojne je ostal mlin shajališče ilegalnih delavcev. Politično delo je je- malo tem ljudem mnogo časa, nikoli pa dobre volje. Vedno so bili pripravljeni na kako potegavščino. Spominjam se, kako nas je neke noči prebudilo ropo- tanje po vratih: »Policija!« Pa je bil Leskošek, ki se je potem smejal, da se je vse treslo, ko sta Apih in Vrunč v samAh spodnjih hlačah prilezla iz me- šalnice za moko. kamor sta se bila skri- la. Bila sta bela bolj kot mlinarja, tudi v obraz in Leskošek je trdil, da ne sa- mo od moke... Kadar pa so res prišli orožniki, smo jim vneto razkazovali tkalsko robo, rjuhe, brisače in zavese, kar je bilo res lepo in zelo poceni. A bližala se je vojna in preje je začelo primanjkovati. Pa tudi med delavci so nastajale vrzeli. Na pustni torek, leta 1939 smo bili na maškaradi, po polnoči pa so policisti čakali na stanovanju vse osumljence. Dobili so, kolikor vem, sa- mo Apiha (ki je bil potem interniran v Bileči, kjer je nastala njegova »Bi- lečanka«), vsi ostali so srečno odnesli pete, vendar so se morali odslej še bolj skrivati. V mlinu je našla vojna in okupacija samo še Vrunča-Buzda. Tako smo ga vsi klicali. To ime mu je v zaporih vzdel Apih zaradi nekoliko velike gla- ve (buzdovan). Toda ta glava je bila lepo oblikovana in pametna. Sploh je bil Buzdo lep in nadarjen fant. Po po- klicu je bil učitelj, vnet telovadec, v nastopu skromen in zadržan, a zelo bi- ster in duhovit. JVIislim, da je bil eden najbolj nesebičnih in najbolj idealnih ljudi, kar sem jih kdaj srečala. Dobro se mu ni godilo, vendar je odklonil le- jío službo, ki se mu je ponudila, ker bi sicer trpelo njegovo partijsko delo. Bil je namreč okrožni sekretar (odkar je postal Slander član Centralnega komi- teja). Prve dni po okupaciji se je Buzdo še držal doma, potem smo se izhajali zunaj. Moj mož je bil še v zaporu in zvezo je sedaj vzdrzeiwd brat Kazimir, a zbirališče je bilo pri Mikuzevih v go- toveljski šoli. Kmalu pa sva bila z mo- žem izseljena v Srbijo, a sva se že v jeseni prebila na Dolenjsko, kjer sva našla dosti »naših ljudi«. Tudi ra Buzdo sva kmalu zvedela. Ze prvi r^ečer je mož dobil »Poročevalca«. Bledega obra- za in brez besede mi ga je vtaknil v roke. Na prvi strani je bilo črnoob- robljeno napisano: Za svobodo domovi- ne so dali svoja življenja Slavko Slan- der, Slava Klavora in Franjo Vrunč. Darinka Joštova Narodni heroj Regancin-Dolničar Zorka »Ruška«, stev. 37 »Saviajski ▼estnüc«, dffie 16. septembra 1954 Stran 13 Kolektiv Tovarne emajlirane posode je slovesno proslavi svoj jubilej v soboto je delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode v Celju slovesno pro- slavil 60-letnico obstoja tovarne oziro- ma 60 let nenehne borbe proti izkori- ščanju in slednjič za čim uspešnejši razvoj socialistične demokracije v okvi- ru samoupravljanja. V posebno veselje si je kolektiv štel, da je prišel med njih tovariš Leskošek Franc, član Izvršnega sveta FLRJ, ki je v težkih časih vodil v tej tovarni delavski razred za delavske pravice. Po- leg tega so bili navzoči številni pred- stavniki političnih organizacij in ljud- ske oblasti, med drugimi tovarišica Olga Vrabičeva, tovariš Riko Jerman, tovariš Fedor Gradišnik in drugi. V soboto je imel delavski svet to- varne svečano sejo. Tudi v tovarni je bua velika slovesnost, na kateri so raz- deliil 200 pohval zaslužnim delavcem. Zvečer so se člani kolektiva v prijetnem razpoloženju našli na dvorišču Kovinar- ske šole. V nedeljo so imeli stari delavci, ki so v tovarni že nad 30 let, svečano kosilo. Kolektiv Tovarne emajlirane posode je ob proslavi 60-letnice okrasil : stroj, za katerim je pred vojno delal narodni heroj Franc Leskošek-Luka i Otvoritev ambuiatorija za zdravljenje govornih iiib pri otrocih Društvo prijateljev mladine v Celju je ustanovilo s pomočjo tajništev za prosveto in kulturo ter zdravstva in socialne politike pri MLO v Celju po- seben ambulatorij za odpravo govornih motenj — hib pri otrocih vseh starost- nih stopenj. Tečaj ali ambulatorij bo vodil pedagoški in logopedski strokov- njak. Vsi otroci, ki so obremenjeni s kakršno koli govorno hibo, bodO' v svo- jih šolah in vzgojnih ustanovah pre- gledani in razvrščeni v skupine ter po nujnostni zaporednosti zdravljeni. / Govorne motnje nastajajo pri otrocih zaradi napak na organih: izpremembe v grlu, otekle bezgavke, ohromelost mehkega neba, preklane nebo, »volčje žrelo«, pomanjkljivi zobje, nepravilno raščene čeljusti itd. Poleg tega nasta- jajo osrednje motnje, kj; temeljijo na okvarah osrednjih organov možganskih središč. V glavnem pa delimo govorne motnje v tri skupine, ki jih označujemo z jecljanjem, ko otrok ponavlja gla^ sove ali besede, hrhotanjem — govor je hlasta v, izmaličen in včasih docela nerazumljiv — beoljanjem, ko otrok opušča ali pomanjkljivo izreka posa- mezne glasove ali jih nadomešča z dru- gimi. Razumljivo je, da starše, ko opa- zijo liako motnjo, preveva velika skrb, ker hočejo otroku pomagati. Z napač- nimi posegi pa motnjo še povečajo in poslabšajo. Prav zato je ustanovljen ta ambulatorij, da pomaga otrokom in staršem. Zdravljenje bo brezplačno v prostorih Društva prijateljev mladine v Celju, Raziagova ulica 4. V okviru vzgojne svetovalnice bo nekaj ur te- densko rezerviranih tudi za posvet z materami. Ambu.latorij bo pričel s svo- jim delom konec tega tedna in bo od- prt ob četrtkih, petkih in sobotah. Upamo, da bo s tem delom v veliiki meri ustreženo vsem, ki so v skrbeh za svoje otroke in njihovo bodočnost. Lubo Celjska Cinkarna je izvojevala veliko zmago v borbi za modernizacijo tovarne in razširitev proizvodne zmogljivosti Od sobote dalje obratuje v celjski Cinkarni nova naprava za proizvodnjo žveplene kisline. Dolga leta so strupi iz Cinkarne (žvepJeni dvokis), ki so v ogrommih množinah brez vrednosti uha- jali v zrak in zastrupljali celjsko oko- lico do daljnih šentjurskih predelov. Materialna škoda je bila ogromna, tako z izgubo plina samega, kakor tudi s škodo, ki jo je povzroču okoliškemu prebivalstvu. Ko smo v lanskem letu slišali, da se je celjska Cinkarna resno lotila del okrog novih naprav za pro- izvodnjo žveplene kisline, kar nismo mogli verjeti, da bo svojo obljubljeno obveznost že letos izpolnua. Na dvorišču Cinkarne so se v soboto po 12. uri zbrali pred novimi napravami delavci cinkarniškega kolektiva, z mno- gimi zastopniki gospodarskih in poli- tičnih organizacij ter z ministrom tov. Leskoškom na čelu. Clan kolektiva je pozdravil zbrano množico, posebej pa še tovariše: ministra Leskoška, Kotnik Viktorja, Rika Jermana, Gradišnik Fe- dorja, Vrabič Olgo, Simonič Franca in Kokal Staneta, bivšega direktorja Cin- karne. Prepltal je tudi došle brzojavke, ki se spričo opravičljivih vza4)kov niso mogli udeležiti te celjske svečanosti (Med upravičenci sta bua tudi predsed- nik vlade tov. Miha Marinko in tov. Boris Kraigher.) O pomenu in razvoju podjetja je nato spregovoril predsednik delavskega sve- ta tov. Urbančič, ki je na kratko orisal kritičen položaj tovarniškega delavstva pred in po I. svetovni vojnL Da so med narodnoosvobodilnim gibanjem tudi cin- kamiški delavci energično posegli v bor- bo, je dokaz spominska plošča z mno- gimi imeni padlih žrtev, ki jo je pod- jetje vklesalo v zid svojim borbenim junakom. Pa tudi takoj po osvoboditvi so se cikamiški delavci začeli z vztraj- no in brezkompromisno voljo boriti za socialistične odnose v socialistični druž- bi. Bilo je mogoče zajeti vse v ustvar- jalno delo, zato so lahko z velikimi ko- raki pospeševali razvoj svojega ix)dje- tja — in pokazali so se naravnost pre- senetljivi uspehi. V zadnjem letu so vse napore še spričo potr o j ene količinske proizvodnje usmerili v naprave za za- jemanje škodljivih plinov. Tu so našli vehko pomoč in razimievanje pri to- varišu Leskošku in so mu ob tej pri- liki tudi ierazüi svojo toplo zahvalo. Prav tako pa se je predsednik delav- skega sveta ob tej priUki v imenu ce- lotnega kolektiva zahvalil tehničnemu osebju ter vsem delavcem, ki so pri teh delih ves čas nesebično izvrševali svoje dolžnosti. Nad vse iskreno in navdušeno je de- lovni kolektiv Cinkarne pozdravu mi^ nistra Leskoška, ko je stopu na govc«"- niški oder. Pozdravil je zbrano mno- žico v svojem imenu in v imenu Izvrš- nega sveta v Beogradu in iskreno če- stital kolektivu Cinkarne k temu važ- nemu uspehu. V kratkem in jedrnatem govoru je poudaril vlogo celjskega pro- letariata že pred okupacijo, odpor, ki ga je vodil celjski delavski razred proti germanizaciji pri nas. Poudaril je, da je bü celjski proletariat vedno v prvik vrstah v borbi za izboljšanje delavske- ga položaja. Spomnü nas je, kako so se iz celjskih proletarcev rekrutirali funkcionarji, ki so pozneje v NOB za- vzeli važna mesta in dali premnogi tudi svoja življenja za napredne ideje. (Po- zval je navzoče, da so z enominutnim molkom počastui te prvoborce.) Opom- nil je Celjane, da so že njihovi oko- liški kmetje bui prvi puntarji v kmeč- kih uporih — in kako se je pozneje ta upornost nadaljevala iz roda v rod. V vašem Celju — je poudarü minister Leskošek — je bila med okupacijo zgo- dovinska konferenca v Joštovem mlinu. Skratka: Celje je büo v vsaki borbi na pr\'em mestu in mora takšno ostati v bodoče! Za ministrom Leskoškom je čestita k zmagi delovnemu kolektivu Cinkar- ne še predsednik Mestne občine tov. Fedor Gradišnik ter zagotovü, da bo v \'-sem nadaljnjem plemenitem strem- ljenju stal Cinkarni vedno razumevajo- če na strani MLO Celje. Podobne pozdrave in želje je izroča. delovnemu kolektivu še tov. Simonič, sekretar Okr. komiteja ZK. Po pozdravnih govorih je zaigrala že- lezničarska godba, moški zbor Svobode pa je zapel dve pesmL Clan kolektiva je točno ob 13. uri prosu ministra Le- skoška, da spusti novo napravo v po- gon. Spet je zaigrala godba bort>eno hinmo — oglasui so se streli v ozadju cinkarniškega dvorišča — in tako je Celje svečano proslavüo obratovanje nove паргате za proizvodnjo žveplene kisline. T. S. Naprava za proizvodnjo žveplene kisline v gradnji Otroci iz štor so letovali Od 4. do 23. avgusta je 20 šoloobveznih otrok s področja občine Štore letovalo v Letušu. Res so jih v Letušu s strahom in predsodki sprejeli v sveže popleskane šolske prostore, ker imajo slabe iz- kušnje s takimi gosti. Toda vodstvu letovanja gre priznanje za vzoren red in disciplino. Upravitelj stvo letuške šole jih je pohvalilo, ker niso povzročili nobenih okvar in ne škode. Sonce. zrak. voda, izdatna hrana, skrbno nadzorstvo, vse to je ugodno vplivalo na otroke, ki' so se y 18 dneh zredili od "1 do 2 kg in se zagorelih obrazov vrnili na svoje domove, zdravi in razigrani. Med letovanjem so si ogle- dali graditev dcbroveljske partizanske ceste, obiskali so logor republiške zveze TD »Partizan« v Loki pri Mozirju, pri- redili izlete v Mozirje, v Logarsko do- lino in na Okrešelj, vračali se preko Gornjega grada, da vidijo prizorišče hiudih borb in slavnih zmag NOV, bili so na Gori Oljki, v Velenju na obisku pri gojencih Metalurške industrijske šole iz Stor, ki so taborili nad Velenj- skim jezerom. Peš so jo mahnili iz Ve- lenja v Šoštanj in se potem vrnili iz- redno razpoloženi domov. Po vzoru velenjskih taibomikov so si doma na- pravili šotore iz odej in rjuh, dobili' dovoljenje, da smejo v svojih »pristnih šotorih« prenočiti, s prvim пџ-акот pa so jo rajši popihali na varno, kar je vodstvo seveda že v naprej predvide- valo. Niso pa mogli pozabiti 5 šotorov gojencev MIS, ki so se s taborniškim življenjem, seveda prav pohvalili. Konec avgusta se je vrnilo v Store 20 osnovnošolskih otrok in 20 gojencev Metalurške industrijske šole, eni bolj radostni od drugih, vsi zdravi in brez poškodb. Prirediteljem gre za organiza- cijo in skrb vse priznanje. Obenem pa občinskemu ljudskemu odboru, ki je iz proračtmskih sredstev dal za tak oddih 80.000 din samo v letošnjem letu, go- jenci MIS so dobili denar iz drugih virov. Piispevek staršev 10(X> din za otroka je bü zato malenkosten, ix)sebno še, če računamo uspeh letovanja. Ali bi ne kazalo razširiti konjiško železnico v normalnotirno? z zadovoljstvom opazujemo, kako na- preduje gospodarstvo in človek bi mi- slili da se tudi železnica tako razvija, vidimo pa, da je tu velika razlika. Na žalost pa je potniški promet na istem kot pred desetletji. Sedaj, ko predvidevajo motorne vla- ke, bi se dala reorganizacija zastarelega pKDtniškega prometa temeljito izvesti. Takrat naj bi se odprle postaj ice Te- harje, Tremerje itd. in motorni vlaki naj bi p>obirali (na progi PragerskO'— Celje) potnike, večji del delavce. Po preureditvi potniškega prometa vozijo: a) brzi vlaki za mednarodni promet, b) pospešni vlaki, c) potniški vlaki in d) motorni vlaki. Preobremenjenost potniških vlakov najbolj občutijo male postaje, ker so zgrajene na malem prostoru, ki je ta- krat ustrezal kratkim potniškim vla- kom. Z uvrstitvijo Pulmanovüi vago- nov se vlak ustavi v temi, izstop in vstop potnikov je otežkočen. Kako naj bi se izvedla normalizacija konjiške železnice? Ta železnica bi se razširua od Zreč do Dražje vasi v nor- malnotiimo železnico, medtem ko bi tir od Dražje vasi do Poljčan opustUi. Normalnotirno progo pa bi zgradili od Dražje vasi do Lipoglava in tam pri- ključui na glavno progo. S to preosnovo pa bi bü dosežen Je del načrta, ki so ga že zahtevali zainte- resirani krogi. Treba bi büo železnico podaljšati iz Zreč tudi do Vitanja in odcepiti stransko progo im Konjic ▼ Oplotnico. M. I. Kofio I e s predavanji ^ Zveze rezervnih oficir jet;? Poletje in čas dopustov je pri kraju. Tako kot ostale organizac'je in društva, mora tudi Zveza rezervnih oficirjev za- četi pripravljati načrte za strokovna predavanja. Pred dnevi se je pododbor četrte četrti sestal in o tem razpravljal. Pravzaprav je bilo sklicano vse član- stvo, udeležil pa se je sestanka samo del pododbora. Ko se je lani organizacija UROJ re- organizirala, je bila vsa aktivnost pre- nesena na p>ododbore. Ce torej pomisli- mo, da je bilo že pred tem težko or- ganizirati dobra predavanja, ki bi pri- tegnila čimveč poslušalcev, bo zdaj ob tej razdrobljenosti in majhnem števuu članov še teže. saj posamezni pododbori štejejo približno po petdeset rezervnih ■^oficirjev. [ Težave, ki jih bodo menda vsi spo- znali, bodo največ v naslednjih pro- blemih: Spričo tolikih pododborov, ki združu- jejo zopet rezervne oficirje različnih vojaških rodov, bo težko dobiti dobre predavatelje iz vrst aktivnih in rezerv- nih oficirjev. Se teže bo za toliko pre- idavanj dobiti ustrezno in nujno po- jtrehno dokumentacijo. ': Po tem sodeč je nekoliko teže za pododbore, čeprav ima reorganizacija «voje prednosti, ker lahko tesneje po- veže članstvo, bolje pozna njihovo po- litično dejavnost itd. Mnenje, ki ga je pododbor IV. četrti na sestanku izrazil, je takšno: Pod- odbori naj bi izvrševali vsa organiza- cijsika dela. Razni prazniki, akcije, ob- veščanja, administrativne naloge, vse to bo veliko laže usmerjati v pododborih. Predavanja pa naj bi bila kot doslej centralna. Kaj govori v prid tej tezi? Dober predavatelj-strokovnjak vedno pritegne večje število poslušalcev. Ka- dar pa so predavanja preveč načelna, če jih predavatelj bliže ne pozna, ix>tem je obisk seveda manjši. Mestni odbor bi mogel vsak mesec povabiti strokovnja- ke iz sosednih gamizij, kot na primer letalce, artileriste. tankiste itd. Pod- odbori bi za tako predavanje izvršui primerno agitacijo za čim večjo ude- ležbo, po predavanju pa bi se pod- odbori zbrali kak dan k razpravljanju in obnavljanju predavane snovi. Tak način bi brez dvoma dvignil zanimanje rezervnihi oficirjev za predavanja. To je seveda samo mnenje nekaj ljudi, zato naj bi tudi drugi o teh stvareh razpravljali in pravočasno se- stavili načrt za delo. ker čas naglo hiti, da na jesen ne bomo spet ugotavljali, češ — UROJ ni izvršuo svoje naloge. Šolska prosveta celjskega okraja v besedah in številkah (Nadaljevanje.) dijaški domovi Pri razmeroma velikem števuu nižjih günnazij, dveh popolnih in dveh tako močnih srednješolskih zavodih so po- treibni tudi dijaški domovi ali internatL Ti se nahajajo v večjih središčih: v Puštanju, v Kozjem, v Šmarju, v Šent- jurju, na Vranskem in 2 v Celju. V teh 7 dijaških domovih je tiživalo popolno oskrbo in pomoč pri učenju 356 dijakov. Da jih ne more biti sprejetih še več, je deloma krivo pomanjkanje prosto- rov, deloma pa visoki vzdrževalni stro- ški, ki jih nmogi starši ne zmorejo, zato se mnogo dijakov roži a raznimi pre- voznimi sredstri. otroški in mladinski domovi V celjskem okraju sta ludi dva otro- ška in dva nüadinska domara. V otro- škem domu Vere Slandrove je 66, ▼ kombiniranem otroško-mladinskem do- mu Tončke Cečeve ▼ Celju pa 38 pred- šolskih in 34 šolskih otrok. Mladinski dom Borisa Vinterja r Rogatcu oskr- buje 54, mladinski dom Mihe Pinterja na Dobrni 'pa istotako 54 gojencev. Predšolski in šoloobvezru otroci v teh domovih so večinoma eno- in dvostran- ske sirote in taki otroci, ki jim starši ne morejo nuditi prave vzgoje. V teh domovih so tudi iz drugih okrajev. V Rogatcu so morali dom zaradi slabih zdravstvenih pogojev optistiti, otroke pa poslati Y druge domove. otroški vrtci Otroški vrtci so vzgojne ustanove za naše najmlajše. V celjskem okraju jih vzdržujemo 8, v katerih je zajetih 326 otrok. V njih je zaposlenih 15 vzgoji- teljic in 7 drugih oseb. Potreba po estanovitvi večjega števila otroških vrtcev je zelo velika. Pomanjkanje pri- mernüi zgradb in vzgojiteljskega kadra, alasti pa investicijskih sredstev je resna ovira za večji razmah teh vistanov. (Dalje prihodnjič) iz velenja Preteklo nedeljo je bua na partizan- ski gori Paškem Kozjaku otvoritev no- ve koče, ki bo lahko sprejela do ste IjudL Otvoritev je bua povezana s par- tizanskim mitingom. Borci so se spo- minjali težkih dni iz NOB, ko so se zatekali v naročje Kozjaka. Krasno vreme je privabilo mnogo lju- biteljev planin k otvoritvi. Sledu je program s telovadnimi točkami »Par- tizana« Velenje, zvoki rudarske godbe in še drugimi točkami. Po programu je vedro razpoloženje zajelo vse izletnike. Otvoritev koče in miting sta bua predpriprava za veliki partizanski praznik na Otrožnem. Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišji ceni. Odpadpromet Laško POPRAVEK Kakor je pozorni čitatelj lahko sam opazil, se je v članku »Celjsko ribiško društvo...« v naši zadnji številki vrini- la naslednja pomota: »Kapaciteta te ri- bogojnice je pet milijonov iker«, na- mesto pravüno: »... pol muijona iker.« stran 14 »Savinjski vestnik«, dne 16. septembra 1954 Štev. 37I Marica Frecé: 29. oktober — doit prve množične aretacife sodelavcev Osvobodilne ironie v Celju (Konec) 1. NOVEMBER — VRHUNEC TRPLJENJA Otožno jesensko sonce je pošiljalo poslednje tople žarke skozi zamrežena •kna zapora in budilo spomine na pre- teklost. Misli vseh so ta dan romale na grobove svojih dragih. Toda gestapo ni imel časa za spomine. Pred seboj je imel samo en cilj: pokončati vse, kar se «au postavlja na pot. V zgodnjem dopoldnevu so odpeljali ii zapora na gestapo Stibla, Dolerja, Ferd-iča, Röcka, Iva Ključarja-Kožuha, Božiča in mene. Razdelili so nas po sobah in začeli z običajnimi frazami, da vedo že vse, da je itak že vse Črno na belem, da bomo ustreljeni. Onemogli od besa, ker je večina tovarišev kljub mučenju dosledno o vsem molčala, so hoteli s soočenji doseči, da bi izdali med seboj poznanstvo. V sekundi, ko smo se spogledali, tovarišev skoraj ni bilo poznati. Bili so sami ix>vsem ituji, zabuhli obrazi, polni podpludb in mrtva- ško brezizraznih oči. Vsi so na vpra- šanje, če me poznajo, odgovorili z raz- ločnim »ne«, da sem bila prepričana o njihovem dobrem zadržanju. Le Stibl je s tresočo roko, v kateri je držal cigareto, zmedeno gledal vame in me hotel spomniti, da sem bila še v nedeljo pri njem :in odnesla od tam plakate. Čuditi sem se morala, kako se je ves Z'bit mogel še natanko spomniti, kako sem bila oblečena in obuta in v kakšno torbico sem spravila plakate. Ob po- gledu nanj sem se zgrozila, kajti levo oko je imel od udarcev popolnoma iz- buljeno in vse njegovo ponašanje je bilo takšno, kot ga lahko vidiš le pri blazn^u. Videla sem, da je to nečlo- veško mučenje zlomilo njegovo voljo in odpor, da se skoraj ni več zavedal, kaj počenja. Ko so za tem vrata zaprli, so najprej hoteli priznanja in pojasnila, za kaj in komu so bili namenjeni pla- kati. Ker niso na to prejeli zadovolji- vega odgovora, so storili kakor običajno z vsemi, od katerih so hoteli izsiliti priznanje. Ukazali so obrniti se k stolu in prijeti zanj z obema rokama. Nato so pričeli padati udarci z bikovkami po vsem telesu tako dolgo, da si začel govoriti ali si omahnil nezavesten. Ko si ležal na tleh, so te polivali z vodo tako dolgo, da si prišel k sebi, ponovili pretepanje ali pa se igrali z ubogim telesom »interesantes Fussball«, kakor ga je imenoval gestapovec Beriožnik. Zatem so vklenili zapestja rok v obroče in jih stiskali tako dolgo, da so pokale kosti in roke omrtvele. Pri tem so sa- distično vzklikali: »No, sedaj nosi pla- kate, naj te rešijo tvoji komunisti« itd. S tako vklenjenimi rokami so vsakega posebej zaprli v majhen mračen pro- stor, v katerem so bua tla vsa krvava in ponesnažena s človeškim blatom. V kotu je bil na tleh raztrgan moški te- lovnik, v drugem pa je stal stol. Toda kdo bi se mogel poslužiti stola, ko je bila še obleka na zadnjem delu popol- noma razcefrana. Vsake tri ure so nas poklicali k omehčanju. Ob zadnji taki priliki so gestapovci sloneli pri mizi in glasno čitali plakat, ki je oznanjal ustrelitev naših aktivistov v Mariboinx, med katerimi je bilo sedern Celjanov, ki so se nahajali v zaporu že pred nami. Med ustreljenimi je bil tudi Gabrijel Prezelj. Kakor je bUo težko pri srcu, smo si vsi želeli konca mučenja, pa čeprav tudi za ceno smrti. Sele naslednje jutro so nas odpeljali v zapor, da ne bi ljudje videli preveč zlomljenih teles, saj jih več od nas niti ni moglo hoditi. To je bilo zadnje sre- čanje s tovariši, razen Bibe Röcka, s katerim sva bila skupaj odpeljana v Maribor. Ob povratku v zapor nisem smela več ostati v skupni celici, temveč so me odvedli v samico, na moško stran. Kmalu sem zaslišala glas Hilde Ranzin- gerjeve, ki je bila v sosednji samici. Kadar je bilo mogoče, sva pri vratih tiho šepetali, dokler mi ni nekega dne poslala po pazniku knjigo in me opo- zorila, naj pročitam listek, ki je za robom. Hlastno sem segla po njem in z gnusom odložila pisanje, v katerem me je nagovarjala, naj začnem govoriti, sicer bom izgubljena in da nima smisla, da molčim. Na čudežen način sem ji z listkom odgovorila, da ne bom nikoli ¿zdala nikogar, pa naj se mi zgodi kar koli. Dva dni me ni nihče nadlegoval. Tretji dan pa je vstopu šef gestapa Avguštin in velel, da naj grem takoj z njim. Na vsak način je hotel izvedeti, kje je denar, saj je imel v rokah dokaz, da sem z njim razpolagala. Spomnua sem se Grete in groza me je spreletela, čeprav sem prejela v zapor sporočilo, da je že ves denar v vamih rokah. Ko sem stopila v predsoibo zasliševalca Avguština, je v njej pri pleteni garni- turi sedela Greta, oblečena v nemški »dendrl«, in se smejala. Ob pogledu nanjo nam je rekel: »Ce bi ne bili vsi tako zakrknjeni, bi izgledali prav tako dobro kot ona.« Pogledali smo jo za- ničljivo in umaknila je pogled. Ko so mi predočili pisemski ovitek z mojo pisavo in na njem napisano vsoto za Rogaško Slatino, sem prebledela ob misli na to podlo izdajo. Toda v tem prinese drugi zasliševalec listič, ki sem ga pisala Hildi. Zdaj mi je bilo jasno, da sta obe kapitulirali... Zasliševanja so potekala h kraju. Ne- kateri so bili že odvedeni v Maribor, drugi v taborišče, le nekaj je bilo iz- puščenih. Služba Darje, Hilde in Grete še ni bila končana. Darja je odšla nato v Maribor na gestapo, Greta je ostala v Celju, Huda pa je šla v Brežice. Toda vse so prejele plačilo za svoje delo. Prva je bila ustreljena novembra 1942 na cesti pred kadetnico v Mariboru, Hildo je sodilo naše ljudsko sodišče, Greta pa je pobegnila pred kaznijo in se potika nekje po svetu. Vse žene, ki so bile zaprie v tstem času, se imajo zahvaliti za svoja življenja junaški smrti Slave Klavora, ker je bua po njej izdana uredba, da žensk ne bodo stre- ljali. Zal je že aprila 1942 bua ta uredba spremenjena in so znova pričele padati žene in dekleta. Dne 15. novembra 1941 so bili v Ma- riboru :po vseh mučenjih ustreljeni prvi od te aretacije: I. Ferdič, L. Doler, T. Pavli, S. Graber, D. Stibel, A. Božič, A. Kos, I. Ključar-Kožuh in B. Kresnik. Tako se je končala žalostna tragedija prvih aktivistov v Celju, vendar so ostali ob tej aretaciji na svobodi še drugi tovariši, ki so nadaljevali z delom doma ali so se po krvavih borbah v gozdovih ob osvoboditvi vrnili v svo- bodno Celje. stub Šlandrovti hngaile lela 194">. V sredini narodni heroj Sekirnik-Simon. Ko le prišlo in nom XIV. divizijo Par mesecev pred prihodom IX. di- vizije so v našo vas prišli prvi parti- zani, da smo jih videli. Najprej je pri- šel Jurič, Zdravko, Tone, Stane, za nji- mi pa sta prišla Lenka in Tomaž. Zad- nja dva sta se zadrževala na našem terenu dalj časa. Želeli smo jih videti, hoteli smo se prepričati ali je vsaj delček tega res kar o njih govore Nemci. Ti aktivisti so bili zelo agilni. Večni strah, ki so nam ga nabili v kosti Nemci s streljanjem za najmanjši pri- spevek narodnoosvobodilnemu gibanju, je splahnel. Zaupali smo jim, ker so bili preudarni, resni in polni 2jairio- tizma, govorili so nam, da so komunisti. Njihova ideja je prodrla med nas in kmalu smo v Novi cerkvi imeli svof narodnoosvobodilni odbor, mladinski aktiv, SPŽZ in nekaj mladincev je bilm sprejetih v SKOJ. Mladinke v Novi cerkvi, ki smo bils takrat povezane, je v januarju 1944 tri» radovednost, kje se nahajajo partizani. Vedeli smo, da niso daleč od nas, le kje, to je bila za nas uganka. Nekm nedeljo smo vzeli našega psa Bobijm in šli v gozd. Po dvournem iskanju nam je do cilja pomagal naš psiček Bobi. Začel je lajati v smer, kjer je začutil ljudi. Pokaže se Tomaž, da nam zabrani pot naprej, a bilo je že pre- pozno, ker smo že videli njihov logar. Rekel nam je, da ne smemo o tem ni- komur pripovedovati in ker smo mu že nekajkrat dokazali, da znamo molčati in biti v teh stvareh resni, nam je bilm Qd tedaj naprej odprta pot do naših prvih partizanov. Nosili smo jim vsak dan hrano, tu je bil tudi organiziran prvi odbor mladine za Novo cerkev. ¥ njem SG bili Ivanka, Štefka, Trobičev Jurček, Dečmanova Tinka in Ljudmila, moj brat, za sekretarja sem pa bit* postavljena jaz. Za nas mladiiio Nove cerkve se je začela nova večja skrb, na katero je bil vsak od nas z vso resnostjo pri- pravljen. Tovariša sta nas učila kon- spirativnega dela, učila sta nas velike ljubezni do svojega naroda, ki se je odražala v naših mladih srcih s tem, da smo vse naloge organizacije, čeprav včasih niso bile lahke, vestno izvrševali. Na javko v Novi cerkvi so se jav- ljali novi partizani, mi mladinci sw# jih pa odpremljali v naše edinice ali na kurirske zveze. Hodile smo v Celie z naročili, spremljale v Celje Lenkm in Mašo. Raznašale smo literaturq in radijske vesti, ki smo jih že tipkali in razmnoževali v Novi cerkvi. Javljali smo edinicam in aktivistom, kje so pre- zebli in bolani partizani 14. divizie. Pomagale smo jim., da so prišli v hiše, kjer so bili naši simpatizerji. Žagali smo telefonske drogove in uničevali nemške kažipote. Delali smo v zavesti, da vsak najmanjši uspeh pripomore k naši skupni veliki zmagi. Zgank Rezi^m NEKAJ SPOMINOV IZ BREŽIŠKEGA POHODA Imeli so nas že za mrtve, zato je bilo svidenje še srečnejše Savinjski bataljon je imel v zimi leta 1941 veliko in odgovorno nalogo. Pre- biti bi se morali na vsak način na Bi- zeljsko, kjer so takrat Nemci na ve- liko preseljevali tamkajšnje prebival- stvo. Naloga bi bila vsekakor izvedljiva, če je ne bi preprečil globok sneg ter vsakodnevne borbe in hajke. Vendar je bil glavni vzrok neuspehov »Breži- škega pohoda« ta, da so Nemci že pred nami dobili načrt tega pohoda in so nam stalno sledili. Kljub vsestranskim, nepredvidenim težkočam smo trmasto premagovali oviro za oviro in na tem — za Bizeljsko sicer neuspelem pohodu — izvedli vrsto uspelih in drznih akcij v škodo okupatorja in domačih izda- jalcev. Udeleženec tega pohoda, tov. Ivo Zupane se takole spominja nekaj dogodkov iz teh dni. Vso noč smo hodili. Proti jutru smo se znašli nekje sredi Bohorja. Koman- dir Savinjske čete vpraša borce, kdo želi iti na patrolo v sosednji hrib. Ja- vili smo se Mirko, Peter in jaz. Krenili smo navzdol med visokimi smrekami v globok jarek, od tu pa smo se pričeli dvigati v hrib'. Znašli smo se pred malo jaso in videli kočarijo. iz katere se je kadilo. »Jaz grem notri — pa naj bo Icar hoče — lačen sem ico pes« — pravi Mirko — in že jo ubira proti koči. Mi- dva mu slediva. Potrkamo na vrata. »Naprej,« se oglasi od znotraj debel moški glas. Vstopimo. Možakar srednje rasti ne- kam pobledi, ko zagleda tri oborožence pred sabo. »Nič se ne bojte — pravi Mirko — domači fantje smo, partizani!« Brez povabila gospodarja smo posedli okrog tople peči in prosili za malo zajtrka — saj že dva dni nismo ničesar zaužili. Skuhal nam je prežganko in žgancev. Nam je postalo kar nekam domače, zato smo obsedeli. Povabil nas je tudi na kosilo in mi smo zadovoljni segali po krompirju in kislem zelju. Po kosilu smo se počasi začeli pripravljati za odhod. Slave se dvigne prin in nama reče, naj malo počakava, da gre ven. Komaj pa pride do kraja stopnic, zavpi- je, kar јг imel moči: »Ivo, Mirko — Svabi!« Kot bi strela udarila v naju, sva odskočila, zagrabila za puške in že bila zunaj. Ko sva pri,šla za vogal hiše, sva že zagledala vse polno Svabov, ki .so se pomikali proti bajti. Mirko jo ubere proti gozdu nad hišo, jaz pa na- ravnost proti hlevu, kjer sem. videl Slavca, ki je rinil v dolino. Ze je za- ropotalo po nas. Pogledam za Mirkom in vidim, da mu je odletel nahrbtnik in puška. Za nama s Slavcem se je tudi kar prašilo in sva se tu zgubila. Bežal sem ob robu žive meje, pa se zapletel ob neko vejo, da me je vrglo pod breg, puški, moja in Slavčeva, sta se zamotali ob dračje in ostali na vrhu. Sam sem prišel na vrh hriba, vendar o obeh to- variših ni bilo nobenega sledu. Ker ni bilo gazi, sem hodil kar na slepo. »Hu- dič naj vzame vse skupaj,« sem zaklel, ko sem se po dolgem tavanju spet zna- šel pred bajto, odkoder sem malo prej tako tekel. Spet se spustim nizdol, naj- dem svojo sled in grem proti mestu, kjer sem pustil puški. Sled je bila močno izhojena — in pušk ni bilo ni- kjer več. Taval sem spet in prišel na jaso, kjer je bilo nekaj hiš. Ko sem ravno premišljeval, kje sem prav za prav, nenadoma pred mano nekdo prav močno zavriska. Hotel sem se vrišču že umakniti s poti, ko spoznam Mirka. Objela sva se, kot da se nisva videla že celo večnost. V roki je držal pre- cejšen kos potice in hitro sva jo uni- čila. »Prekleti Nemci, rozbili so mi pu- ško,« je dejal ogorčen. Tako je ostal Mirku samo še samokres, meni pa že- lezna bomba. Za silo bo že — sva dejala . . . Stopila sva v prvo bajto. V hiši, kjer je bil »pušnšank«, je bilo prav veselo. Pred kletjo sva naletela na gospodarja, ki je naju debelo pogledal. Prosila sva za malo kruha in vina — in je rtama taJcoj ustregel. Zanimalo ga je, kdo sva in od kod prihajava. Rekla sva, da iz Bizeljskega in da sva ušla Svabom, ki seiijo družine. Med tem razgovorom . se pojavi na hišnem pragu nekaj mo- ških. Gospodar se jim pridruži. Pogo- varjali so se največ o domačih stvareh, vendar so ves čas nekam sumljivo iz- menjavali poglede. Ko naju gospodat nato povabi v sobo, sva odklonila, ker mu nisva zaupala. Potem naju povabi v klet na kozarček — pa tudi nisva hotela. Neka zla slutnja me je obšla. Med pogovorom in pregovarjanjem naju četvorica ljudi nekako obstopi, kar sva hitro opazila in stopila nazaj. Morda sem takrat izkoristil poslednji trenutek, kar samemu od sebe mi je ušlo in za- kričal sem »Mirko, beži!« Po teh be- sedah sem jo že ucvrl, kar so me nesle noge. Za menoj se je pognal gospodar in vpil: »Stoj, smrkavec — streljal bom!« Le streljaj, izdajalec, sem mislil. Ker zaradi izmučenosti nisem, mogel dolgo bežati^ sera segel v žep po bom- bo in se urno okrenil. Možakar ni im.el drugega orožja kot palico v roki. zato se je začel počasi umikati nazaj, ko je zagledal pripravljeno bombo. Spravil sem edino orožje in nadaljeval pot. Na robu gozda sem se ustavil, da bi po- čakal Mirka. Pričelo me je skrbeti, ker ga dolgo ni bilo od nikoder. Končno pa se je le oglasil na dogovorjeni znak. Prišel je ves razmršen, brez kape in plašča ter brez pištole. V eni sapi mi je začel pripovedovati: ko je na moj klic skočil preko dvorišča, so se vrgli za njim kar trije. Na dvorišču se je spotaknil in padel. Urno je segel po samokresu, vendar ni uspel. Dva moža sta ga pritisnila k tlom, eden pa. mu je prerezal opasač ter odvzel i-amokres. Dvignili so ga na noge in dva sta ga o.riala za rokav plašča na vsaki strani, medtem ko ga je tretji vlekel za lase. Ker je videl, da je položaj resen in da ga ne bodo zlepa izpustili, je začel z vso silo suvati in mož, ki ga je držal za lase, je pri tem odletel v sneg. Suval je nato m,očno naprej in nazaj ter je na ta način ostal dvojici v rokah samo plašč — Mirko pa jo je ubral proti gozdu, ko je zaslišal moj klic. Bila sva spet skupaj in mahnila sva jo naprej proti rudniku Señoreo. Usta- vila sva se pred neko bajto, kjer je gorela luč. Ko potrkava, nama odpre prijazna žena nekega rudarja, ki se je pravkar pripravljal za odhod na delo v rudnik. Prijazno тшји je sprejel in po- gostil. Takoj je vedel, da sva partizana in marsikaj sva se pomenila z njim. Odšli smo skupaj v dolino in pokazal nama je najbližjo pot na Bohor. Kje je bataljon, se nama ni niti sanjalo in da bi ga iskala, skoro ni imelo pomena, ker sva vedela, da so krenili dalje. Okrog 9 dopoldne sva na vrhu Bo- horja naletela na široko gaz. Nisva vedela, ali so pred nama naSi ali Svabi. Po odtisih čevljev v južnem snegu pa sva domnevala, da so to naši. In ni.sva se vštela. Res sva jih našla za ovin- fcmn, ko so počivali. Javila sva se takoj Stanetu in povedala svoje doživljaje. Vsi so nas imeli že za mrtve, zato je hilo svidenje tem srečnejše. Slavca pa ni bilo od nikoder. Takrat je bil ranjea in se je zavlekel k nekemu kmetu. Po- 7:neje smo zvedeli, da se je pridružil ModTasovi četi in odšel na Hrvašk: štev. 37 »Savinjski vestnik«, dine 16. septembra 1954 stran 15 spomin na Modrasovo četo, KI JE NA KOZJANSKEM GLOBOKO ZAORALA LEDINO ZA POZNEJ- | SO RAZŠIRITEV PARTIZANSKEGA GIBANJA \ Modrasova četa (»Modras« je bil tov. Skvarča, narodni heroj) je v letu 1942 kljub težkim okoliščinam imela prav lepe uspehe na Kozjanskem. Tu je bil predvsem kmečki predel, ki so ga v stari Jugoslaviji begale razne stranke tako, da ni imel prave politične отЧеп- tacije. Spričo zaostalosti ljudstva je imela duhovščina na Kozjanskem ugodna tla, tako za svojo politiko, kakor tudi za svoj žep. Nemcem zato v prvem letu okupacije ni bilo posebno težko orga- nizirati tod »Wehrmannschaftožrtvovalnosti in junaštvu borcev narodnoosvobodilne vojne je bilo že marsikaj napisanega. Malo pa je zna- nega o tihem delu v bunkerjih skrit h tehnik in tiskam. Zato hočem povedati nekaj o delu tehnike »France Prešeren«, ki je opravila veliko delo v neprehodnih gozdovih Bohorja ш s tiskano besedo vzpodbujala aktiviste in borce Kozjan- skega okrožja k neizprosni borbi proti nemškemu okupatorju. Tehnika »France Prešeren« je imela svoj bunlšcami. Bunker je bil velik 5 A3 m, zb!t iz desk, dobro zakrit z listjem in vejev- jem, tako da smo ga še podnevi težko našli. Delali smo podnevi in ponoči. Dva kurirja sta odnašala na javke težke nahrbtnike literature, nazaj pa sta pri- našala papir in hrano. Delavnico, ki je bila obenem kuhinja in spalnica, smo imeli kar l&po opremljeno. Imeli' smo tri pisalne stroje in tri radio aparate. Vsak dan smo izdajali radijska poročUa za vse Kozjansko okrožje. »Slovenskega poročevalca« smo tiskali v 4000 izvodih, »Mladino« in »Našo ženo« v več tisoč izvodih. Poleg razglasov in objav okrož- nega odbora OF smo tiskali še razne brošure, parole in partizanske pesmi. Največ dela smo imeli za časa volitev v krajevne narodnoosvobodilne odbore. Dan za dnem sta kurirja Janez in Stef nosila težke nahrbtnike Uterature po strmih, skalnatih poteh Bohorja na javke. od koder so jo raznašali v vse kraje Kozjanskega ter v Savinjsko do- lino in na Dolenjsko. V bunkerju je bila tišina, samo šu- menje papirja je bilo slišati. Ko smo zvedeli, da je naša armada skupno z Rusi prodrla do Beograda, smo se sme- jočih obrazov in solznih oči objemali od veselja ter še isti' večer z radijskimi poročili obvestili ves Bohor. Ob tej no- vici je ves Bohor zaživel. Streli veselihi borcev in aktivistov so se slišali od vseh strani. Zagoreli so kresovi, F>esmi, harmonika in vzkliki ljubljenemu mar- šalu Titu so prebudili ves Bohor. Spomladi leta 194.5 so Nemci zop>et začeli hajkati po Bohorju. Našli so tehniko, zajeli njene sodelavce in jih odvedli v Radeče in od tam v »Stari pisker«. Ušel jim je samo stari partizan Martin, kurir Stef pa je padel na begu in so ga pokopali v Kladniku. Bunker so Nemci požgali in z njim tudi vse aparate. Ujeti partizani pa so dočakali osvoboditev v »Starem piskru«. Tako je žalostno končala tehnika »FYance Prešeren« že ob koncu vojne. Z najusi)ešnejšim orožjem — tiskom, je veUko pripomogla k osvoboditvi našega zasužnjenega naroda. K. Na Zingarici v Rožni dolini leta 1944. Člani okrožnega komiteja SKOJ za Borovlje. stran 16 »Savinjski vestnik«, dne 16. septembra 1954 Stev. 37 V SAVINJSKI DOLINI se je zâcelo... zupanc Ludvik-Ivo : (Konec) Pm vaga barba nad Oobrovijamijn umik iz nemškega obroča Likvidacija izdajaiske Čniakove graščine j v naslednjih štirinajstih dneh ni bilo nobenih večjih pohodov. Nekaj ljudi je odšlo-včasih v dolino zaradi hrane, drugih potreb pa nismo imeli. 16. oktobra zjutraj nas je prvič pre- senetil sneg. Žalostno smo gledali to belo odejo in snežinke, ki so leno pa- dale izpod neba. »Kako bo sedaj« — smo se vsi spra- ševali. Sneg in gazi — to nas bo iz- dajalo — a Nemci so že zdavnaj go- vorili, da nas bo zima sama pripeljala v dolino ali pa nas bodo vse uničili. Po dolini še ni bilo snega in upali smo, da bo tudi po hribih še skopnel. 2. novembra sta padla predana de- lavca — tov. Pečnik Janez in Lapajna Franc. Izdal jih je neki km.et Golavšek na Polzeli. Z njima je naš teren do takrat izgubil 4 borce. Po dolini so se pojavili letaki, s katerimi so Nemci po- zivali partizane, naj se vrnejo — z obljubo — da se nobenemu ne bo zgo- dilo nič hudega. Sneg je po vrhovih v nekaj dneh skopnel, vendar smo pri- čakovali kmalu drugega, in res, okoli 24. oktobra je ponovno zapadel. Bilo ga je na Creti skoro do pasu in ta ni več skopnel, obležal je do aprila. Vendar nam tudi sneg ni vzel morale in tovariš Stane ter ostali komandirji so znali prav dobro obdržati dobro voljo v bataljanu. Večkrat smo tudi pre- mlevali — kako bo, ko se bomo prvič srečali s Svabi v borbi. Do tega časa še naša in revirska četa nista doživeli »ognjenega krsta« in zavedali smo se, da nas to tudi čaka prej ali slej. 22. ok- tobra je bila uspešna akcija v Mozirju, kjer smo odnesli 72 parov čevljev in se tako preskrbeli za zimo. 25. oktobra je bil zbor, kjer nas je komanda iznenadila z vestjo, da gremo v akcijo. Akcija je bila predvidena na Cmakovo graščino s ciljem, da bi ujeli graščaka, njegovo ženo ter nemškega »Sturmführerja« Bobeka, zažgali žago s skladiščem lesa. Nekaj jih je bilo odrejenih za zasede, nekaj za napad na graščino, drugi pa so imeli nalogo, da uničijo žago. Na pot smo krenili še pri dnevu in tako smo z nočjo bili že v dolini, kjer so nas čakali aktivisti iz Gomilskega. Se enkrat se je vsaka grupa spoznala s podrobnostmi in okrog devetih smo že bili vsak na svojem mestu. Z nekaj streli smo bili takoj pri gra- ščini, vendar zaradi težkih vrat nismo mogli takoj vdreti v stanovanje. Vrata so se končno vdala in že so partizani zagospodarili v Cmakovi graščini. Zena se je tresla v sobi, starega pa ni bilo nikjer. Vse kote sobe smo pretaknili, toda nikjer ga ni bilo videti. Končno je le nekdo še pogledal v klet in dr- varnico ter ga našel med drvmi v pi- džami. Partizan ni takoj vedel, kdo je, pa ga je vprašal: »Kdo si?« »Jaz, jaaaz, sem pa hlapec pri tej hiši,« mu je odgovoril, ker pa mu je zaradi preobilne debelosti le bil pre- več sumljiv, ga je zgrabil za ovratnik ter privedel v sobo na svetlo. Zena je takoj zajokala in ni bilo treba nobenega več spraševati, kdo je. Grupa, ki je šla po Bobeka, je tudi dobro opravila, čeprav se je nekaj časa upiral — ko pa je padel prvi strel skozi okno — je odprl. Vzeli so mu orožje, njega pa pripeljali oblečenega v sobo k ostalim. Žaga s skladiščem le- sa je med tem časom zagorela. Vzeli smo tudi tri konje, ki smo jih nato- vorili s potrebnim materialom, kate- rega je imel Cmok več kot marsikatera trgovina. Ko je bilo vse opravljeno smo krenili nazaj proti Dobrovljam. Kdo je bil Cmak in zakaj ga je ča- kala takšna usoda? Bil je eden največjih kulturbundov- cev in izdajalcev v okraju. Marsikatere poštene ljudi iz Gomilskega in bližnjih vasi so po njegovi zaslugi odpeljali v taborišče, nekateri pa so bili celo ustre- ljeni v raznih zaporih. Se pred kapi- tulacijo stare Jugoslavije je izdal Nem- cem utrdbe na Avstrijski meji, njegova žena mu je pri izdajanju zvesto po- magala. Bobek pa je tudi zasledoval poštene Sloi'ience in jih ovajal Svabom. Težak in naporen je bil marš tega jutra proti Dobrovljam. Bil je najtežji, kar jim pomnim. Snega je bilo do pasu. in še je naletaval. »Kako bo danes?« se je marsikateri vprašal. Kar zdelo se nam je, da to pot ne bo šlo vse gladko. Bil je že dan, ko smo prispeli v taborišče na Creti. Spati se ni ljubilo nobenemu, preveč smo bili izmučeni, pa tudi popolnoma premočeni in greli smo se okrog ognjev. Nekaj se jih je spravilo nad prašiče, da bi čimprej pregnali lakoto. Ker smo bili prepričani, da nas bodo Svabi iskali, smo postavili močno zasedo pri cerkvi sv. Katarine in še na enem me- stu, mi pa smo imeli straže. Opoldne je dobil vsak kos pečenke. Kmalu po izdatnem kosilu je zareg- Ijala strojnica pri Creti. Takoj je bilo vse na nogah in že je padlo povelje. Savinjska četa in del revirske čete je zavzel položaje okoli zidu cerkve sv. Katarine, ostali pa so zavzeli položaje na hribu nad taboriščem za cerkvijo. Položaj je bil odličen. Pred sabo smo imeli približno pet sto do šest sto me- trov čistine in Svabi so morali priti po bregu navzdol na samo čistino in to od vseh strani, razen zadnje, kjer so bile skoraj navpično skale, od koder se nam jih ni bilo treba bati. Zasedba, ki je udarila po Svabih se nam je priključila. Patrola Svabov, ki je prišla nekoliko naprej, je imela ta- koj tri mrtve pri prvem udarcu zasede in ker so videli, da mislimo tudi mi za- res, so pričeli zelo previdno tipati na- prej. Bili so to težki trenutki. Čakal nas je prvi »krst« in v vsakem je vstajalo polno misli in občutkov. Na zidu, ki je bil okrog cerkve, je bilo več kot meter snega. Skozi sneg smo napravili strelske Uine in ni nas bilo mogoče videti izza obzidja. Čakali smo dobrih petnajst minut, ko so se prikazale prve črne figure na robu gozda pred nami. Strelski stroj Svabov je bil precej gost, toda šli so počasi in previdno naprej. Prišlo je povelje, da ne sme nihče stre- ljati, dokler ne pade komanda. Opazo- vali smo Svabe z nemirnim srcem, ki so se pomikali vedno bliže. Prvič smo jih gledali takole pred sabo in prsti so počivali na petelinih — samo stisniti je bilo treba in njihove vrste bi bile v trenutku razredčene. Odmaknili so se od roba gozda pri- bližno za stopetdeset metrov, ko je pad- lo povelje »ogenj«! Tri »zbrojevke« so zabruhale svin- čenke in njim se je pridružilo še okrog petdeset pušk. Silna salva je bila to. Nemci so začeli begati sem ter tja, po- padali so v sneg, toda čim so pomolili glave v zrak, so jih pozdravile svin- čenke. Tudi Svabi so odprli ogenj, ven- dar niso opravili dosti. Culi smo vpitje^ »Hilfe« in komande »Vorwärts« — toda naprej ni šlo nikakor. Na tem položaju smo jih tolkli dobro uro, a niso na- predovali niti za korak. Opazili smo, da se korak za korakom pomikajo na- zaj proti gozdu, nekaj pa jih je ležalo negibno v snegu. Po kratkem premolku smo opazili, da nekaj nameravajo. Do- bili smo sporočilo od pohorske čete, da rinejo Nemci po dolini — desno od nas, vendar tudi od te strani nismo imeli več strahu. Prav na skritem pro- storu jih je čakala »zbrojevka« in nekaj borcev, na hribu pa pohorčani. Ko je bil pravi trenutek, so vžgali po njih. Kar kadilo se je po snegu in niti tu niso uspeli napraviti niti koraka na- prej. Zopet so navalili od spredaj, toda tudi tu brez uspeha. Videli smo, da Nemcem prihaja pomoč in malo nas je pričelo skrbeti, kako bo, toda položajev nismo zapustili. Ker so opazili, da na naši strani ni nobenega premika, so se pričeli ukopavati in čez nekaj časa so zopet poizkusili srečo ali zaman — imeli so samo še nekaj mrtvih in ranjenih. Puškarjenje je trajalo cele štiri ure, šele noč, ki se je pričela počasi spuščati na zemljo, je popolnoma pretrgala stre- ljanje. Nemci so pričeli metati rakete in bili smo prepričani, dc ne mislijo zapustiti Dobrovlje, zato smo jih skle- nili zapustiti mi. V tej borbi nismo imeli niti enega mrtvega ali ranjenega, Nemci pa so ta dan imeli okrog trideset mrtvih in še več kot toliko ranjenih, kar smo izve- deli že naslednjega dne od naših obve- ščevalcev. Padel je ta dan v roke le kurir Lukanc Avgust iz Sešč, ki so ga ubili Nemci pri kmetu pod Creto. Ko je nastala že trda tema, je pre- vzel vodstvo pohoda Miha, кл je poznal vsako stezo na Dobrovljah. Bil je to kr- vavi pot in bilo je treba priti v naj- večjem snegu iz Dobrovelj v šentjurske hribe in to neposredno poleg Vranskega, kjer je bilo polno vojaštva. Kod smo hodili, še danes ne vem točno — vem le to, da smo se na nekaterih mestih pošteno vozili po zadnji plati, drugod pa zopet prebijali čez neprehodno ve- jevje. V dolini smo opazili, da se po- mika po cesti luč za lučjo. Svabi so vlačili skupaj ojačanja, da bi zgodaj zjutraj »jurišali na partizane«, ki so jim ta dan povzročili precej preglavic. Dobro so si zapomnili nedeljo, 26. X., tudi nam je ostala v trajnem spominu. Končno smo le prispeli v dolino in z največjo previdnostjo smo prekoračili cesto ter zavili v smeri Šentjurja. Nekje sredi polja smo naleteli na Svabe, ki so vžgali po našem čelu in ker ni bilo vsem jasno, kaj je na stvari, se jih je nekaj razbežalo in tako sta nastali dve grupi. Ena se je še isto noč prebila proti Grižam, ostali (večina) pa smo se ob prvi zori znašli na Črnem vrhu pri nekem kmetu. Okrog devetih dopoldne je pričelo na Dobrovljah pokati, kot na pravi fronti. Vedeli smo, icaj se godi. Nemci so na- vlekli ta dan okoli 2000 mož ter z vso silo tolkli po naših položajih, nato pa hrabro jurišali v taborišče, kjer so našli le Cmakovo družino in konje, katere smo likvidirali v času drugega juriša. Njih smo prvotno hoteli zamenjati za 10 talcev, ki so bili zaprti v Celju. Zvedeli smo, da smo že tudi na Črnem vrhu izdani in smo se pripravili na umik. Do napada ta dan ni prišlo in s prvim mrakom nas je tov. Cankar, tam- kajšnji domačin, povedel v dolino. Pred neko graščino v bližini Grajske vasi se je nenadoma zasližalo švabsko govor- jenje. Slišali smo tudi brnenje motor- jev. Svabi so nas mislili ob prvi zori napasti na Cmem vrhu. Toda to jim ni uspelo. Vsa noč napor- nega pohoda nas je privedla v naj- toplejši kotiček naše doline, med naj- boljše in najbolj zavedne ljudi. Nasta- nili smo se pri treh kmetih v Grižah, kjer smo našli tudi ostale tovariže. Dva dni smo počivali in jedli. Nemcem se ni niti sanjalo, kje smo mi, nam pa tudi ne, kaj nas v bližnjih dneh čaka. Stev. 57 ^Savinjski vestnik'-:, dae 16. septembra 1954 St»a» 17 KOZJANSKI BORCI SE SPOMINJ.^JO Pošteno iih je ukanil — zelence... Piše Marjan Jerin Kozjanski odred je po bataljonih kre- nil v kolono in v poznem mraku za- pustil Silovec. Njegov cilj je bil še v noči priti na Bohor. Za predhodnico je na čelu kolone hodil komandant Marjan, ki je imel sicer kratek korak, a tako pospešen, da ga je bilo težko slediti. Pozneje so se borci često jezili na njegovo pospešeno hojo in dolginom kar ni šlo v račun, da morajo tako naglo »cvirnati« za njim. To noč je bil izvršen premik iz Si- lovca na Vetrnik nad Kozjem že kar v rekordnem času, posebno še, ker je bila dokaj temna noč. Borce je formi- ranje odreda in ojačana oborožitev tako opogumila^ da celo pH prehodu čea glavno cesto niso spoštovali povelja o popolni tišini in predhodnica je pri Podsredi celo izzivala zelence v opo- rišču s partizansko pesmijo. Na izzi- vanje ni bilo odgovora. Na Vetrniku se je odred razporedil v tri hiše in že v ranih jutranjih urah je krenila najpogumnejša aktivistka Urška iz Pokojnika v Kozje z naroči- lom, da poizve o možnosti kakšne ak- cije. Urška se je v popoldanskih urah vr- nila brez željenega poročila. V tolažbo pa je prinesla s seboj nekaj sto ciga- ret, s čemer se je še posebno prikupila nekatetim strastnim kadilcem, ki so bili celo v najhujši lakoti pripravljeni zamenjati kos kruha za piškavo ciga- reto. Povedala je, da šteje posadka v Koz- jem čez 250 žandarjev in vermanov, povečini kočevarjev. Torej bo treba poizvedeti za kaj pri- m,ernejšega v Senovem. Za to nalogo je bil kot nalašč aktivist Tine, kmet iz Pustih Lože nad S'^novim. Odred je krenil naslednjo noč na Plešivec, naj- višji zaselek v Bohorju. Po naročilu štaba odreda jo je Tine mahnil kar v sovražno oporišče v Se- novo. Tu ga je komandant najprej moč- no nahrulil, ker je zijala prodajal po vsej sobi, preden je povedal, po kaj je prišel. Nemec ga je ostro prebadal z očmi. Tine se je napravil neumnega. Na vso moč je mahal z rokami in jec- Ijaje pripovedoval o »banditih«. Ker ga komandant — Prus ni razumel, je po- klical tolmača. »Kdo si in kaj hočeš?« se je zadri vanj tolmač. »Bandite, bandite sem videl sinoči! Vse polno jih je bilo okrog moje koče. V kočo so prišli samo komandanti.« »Kako pa veš, da so bili banditi?« je že bolj v strahu spraševal tolmač, medtem pa komandantu tolmačil po- men Tinetovih besed. »Kako bi ne vedel, saj so imeli kape z rdečo zvezdo na glavah.« Komandant je pobledel in z odprtimi usti zijal zdaj v tolmača, zdaj v Ti- nela. »Ban-di-ten!^ je končno dahnil iz sebe. Tolmač se je prvi znašel in zopet vprašal: »Koliko pa jih je bilo po tvoji sodbi? Kakšno orožje pa so imeli?« »Kaj pravite, da koliko jih je bilo? Tega vam pa ne bi mogel povedati, ker jih je bilo toliko, da jih tudi prešteti ne bi znal,« je jokavo nadaljeval Tine. »Pa še nekaj ste vprašali, a? ...« »Kakšno orožje si videl pri njih?« je poizvedoval dalje tolmač. Na moč plahno se je Tine ozrl po sobi, se stisnil še bolj v dve gube in dejal: »Nič takega ni videti tukaj.« Tolmač je komandantu v eni sapi razlagal Tinetove odgovore, kar je po- grabil komandant Tineta za ovratnik in ga odvedel v zadnjo sobo — v skla- dišče. Tu je kazal na brzostrelke, stroj- nice in mínamete in spraševal »prepa- denega« Tineta: »Das, das, das?« Ze jima je bil tolmač za petami in ostro spraševal: »So imeli kaj takšnega orož- ja?« ».Ta, ja, prav tako,« je odgovoril Tine, pri tem pa se je delal neumen in be- bast, kot da ne zna do pet šteti. Svab- ski komandant in tolviač sta mu brez vsakih pomislekov prav vse verjela. Ko je Tine odhajal, je še slišal br- nenje telefona in nervozne pozive nem- škega komMndMnta. Za ovinkom je kar poskočil od veselja, da je tako prepla- šil in ukanil sicer tako bahate nemške frice... Ze drugo jutro v prvih jutranjih urah je krenil L bataljon v zasedo proti Senovem. A zaman. Si:abov ni hotelo, in ni hotelo biti. Težko ie bilo delo v bolnici .R 9" nad Jurkloštrom Bolnica :>R 9« je bila na strmem vrhu Voluške gore nad Jurkloštrom in je imela pi-ostora za približno 80 ranjen- cev. Graditelj te bolnice òr. Defer- Stric je dobro izbral prostor, kjer smo naše ranjence lahko negovali in jih skrili pred sovražnikom. Ko je XIII. brigada »Mirka Bračiča« vodila borbo proti ustašem na Planini, je 16 ranjen- cev našlo zavetišče v tej bolnici. JElanjence so spravili do javke v Valuški vasi, kamor jim je šlo nasproti »bol- niško osebje«. Po debelem snegu smo šli drug za drugim po stopinj ahi prvega, »kamufler« pa je takoj za nami brisal sled tako, da je sejal sneg skozi redko silo. To je bUo zelo težko in odgovorno delo. Ko je četa ranjencev prispela do naše javke. smo jim zavezali oči. Tiha karavana je gazila visok sneg zdaj v strmini, zdaj v nižini. Težko ranjene ni bilo lahko nositi, ker jih je zabolel vsak premik, vendar .so stisnili zobe in voljno prenašali bolečine. Tako smo prispeli na vrh blizu cilja do naše »drče«, ki je bUa precej zledenela in dolga kakih 400 metrov. Vsedel sem se v sneg, naročU ranjenemu tovarišu, kako naj se me oprime in že sva drvela po drči navzdol in se pripeljala naravno.çt pred vrata naše bolnice. Ko smo imeli vse ranjence na varnem, smo jim odvezali oči in kar sami sebi niso mogli verjeti, ko so se znašli v tako lepo urejeni in topli^ bol- niški sobi. Sanitetni referent dr. Drolc jih je pregledal in dal za vsakega posamez- nika navodila za zdravljenje. Težko je bilo za zavoje in di-ug sanitetni material. Največ nam je tu xwmagal Kozjanski odred. Imeli smo tudi »srbsko bure«, to je kotel za parjenje oblek, tako da je bilo v naši bolnici vedno čisto. iPri previjanju ranjencev je bil zelo po- žrtvovalen tovariš Franc Kovač dz Griž. V naši bolnici so umrli 4 tovariši, ki so bili težko ranjeni. Nedaleč od bolnice je bU grob. obdan z zelenjem in postlan z vejicami. Tu smo pokopali koman- dirja II. bataljona 2. čete XIII. brigade »Mirka Bračiča« ter Antona Znidariča, ki je umrl v cvetu mladosti, star 23 let. Ko smo ju zagrebli, smo pod zemljo vtaknili zamašeno steklenico z listkom, na katerem je bilo ime borca, diagnoza, kje se je boril, kje je padel, njegove zadnje besede itd. Grob smo zravnali z zemljo, posuli z listjem — znamenje pa je bilo zaznamovano na bližnji smreki. M. R. Borci zaščite Oblastnega komiteja SKOJ Kljub zatiranju in mučenju so odhajali v partizane... PREBIVALCI LASKE OKOLîCE SO PONOSNI NA SVOJO PRETEKLOST Ze v pi-vih mesecih po okupaciji je bila v Lraškem in okolici aktivnost za ustanavljanje OF zelo živahna. Odpusti delavcev v letu 1933, aretacije in iz- koriščanje rudarjev so delavstvo vedno bolj utrjevaM v prepričanju, da je nujno ustvariti enotno fronto zatiranih proti izkoriščevalcem. Prav v teh letih je ru- darsko delavstvo osnovalo močno enot- no fronto, ko je tovariš Franc Le^ošek, takratai' tajniik strokovne komisije za Slovenijo na konferenci rudarjev v Trbovljah dal pobudo za enoten nastop rudai'jev. I^malu za tem je tov. Lesko- šek izdal tudi brošuro, ki je .pozivala delavstvo na enotnost. Leta 1940 smo se že zbrali zastopniki socialistov cz vse Slovenije na ilegalnem sestanku v Laškem in sprejeli sklep, da smo kot celota pripravljeni na so- delovanje v enotni fronti. Ko je vdrl okupator v našo deželo, je za nas že bilo rešeno vprašanje enotnega nastopa. Dne 22. maja 1941 smo bili povabljeni v Rimske Toplice zastopniki iz štajer- skega področja, iz Maribora, Celja in vseh rudarskih revirjev. Tovariš Miloš Zidanšek nam je povedal o ustanovitvi OF v Ljubljani ter nam nakazal naloge za bodoče delo. Na tem sestanku je bü osnovan tudi Pokrajinski odbor za Šta- jersko. V Laškem in okolici je bilo prve me- sece po okupaciji mnogo sestankov. Partizani so že 2. julija 1942 napadli rudnik Hudo jamo, kjer so uničili kom- presor in zaplenili smodnik. Istočasno •pa je druga skupina zaplenila v rudar- skem konzumu živila in drugo blago, stražarnico »verkšucev« pa zažgala in zaplehila mnogo orožja. Pri tem napadu je padel Janez But j a iz Zagorja. V spo- min na tega junaškega borca praznuje Liiško 2. julija svoj občinski praznik. Med priznanimi prvoborci na tem področju je bil tudi tovariš Franc Pe- temel, ki so ga Nemci že 1942. leta aretü-ali. mučili' po za.porih, končno pa ix>slali v Dachau, kjer je takoj naslednji dan !F>odlegel, ves razm.esarjen od ran. Kljub dolgotrajnemu, grozotnemu mu- čenju niso Nemci ničesar zvedeli od njega. Da Laško te¿;a kremenitega moža visoko cehi, je dokaz tudi to. da so svojemu kulturnemu društvu dali nje- govo ime. ICljub zapiranju, mučenju in prega- njanju družin so mladi ljudje iz laške okolice skupinsko odhajali v partizane že leta 1942. Največ povoda za dvig morale rečiškega prebivalstva so dali poleg že omenjenih še Ivan Stancer, Lojze Ribič-Tone, Maks Jakopič-Jur, Dušan Poženel, Vrunč, Tone Grčar, Gvido Pavlic in drugi. V Gornji Rečici pa se je leta 1941 ves december zadržal tudv tovariš Sejgej Kraighei-, kl je imel zelo uspešne se- vStanke z mladino. Tovariš Kraigher še daiies pravi, da so bila tu zelo »rodo- vitna tla« in da se je v tem območju •počutil kot na osvobojenem ozemlju. Pa tudi vsa poznejša leta so prebi- valci tega kraja močno podpirali borce in zagodli okupatorju marsikatero ne- všečnost. L. F. STRAN18 »Savinjski vestnik*, dne 16. septembra 1954 ŠTEV. 37 RESEVNA ZIBEL šentjurskega partizanstva Tri kilometre od Šentjurja proti Ce- leu, v Vrhnern, tam kjer se Voglajna najbolj približa Resevniškim hribom, stoji Novakovina ali po domače Pod- plat. Kakor je bil pred vojno Podplat znan samo po mlinu in žagi, tako je danes znan kot prva partizanska hiša v šentjurski okolici, Novakovi sinovi pa kot prvi šentjurski partizani. Novakov Lojz, ki še vedno pridno melje na Podplatu, ne govori rad mnogo o tem, a če ga lepo naprosiš, potem lahko zveš marsikatero zanimivost o partizanstvu na ^esevni. Najprej se brani, češ da je ie trinajst let od tega m se ne spominja več vseh podrobnosti, Л slednjič se mu ob pogledu na hri- bovje onkraj Voglajne jezik vendarle razveže in kmalu dobiš dokaj jasno sliko tistih dni. »To se ne da kar tako povedati, tri- najst let je že tega in moj spomin ni več najbolj svež. Gori na Resevni je bilo. a začelo se je že davno prej že pri »Deteljici« (društvu kmečkih fantov in deklet). No pa to bi bilo predolgo, če bi hotel vse povedati. Pred vojno smo se povezali s Petrom Stantetom- Skalo, ki je bil takrat v službi pri Ca- čiju (Francu Kinclu) On nam je na- ročil, naj ob izbruhu vojne zbiramo orožje in municijo, ki nam bo kasneje prišla zelo prav. Tako se je tudi zgo- dilo. Ko smo na cvetno nedeljo 1941 videli kako je s kraljevsko vojsko, smo precej vedeli, 'kaj nam je storiti. V četrtek 10. oprila je prva nemška ko- lona dosegla Šentjur in že takrat smo imeli sedem pušk, pet bomb in eno pa- rabelo in bili tesno povezani med se- boj, in sicer Boršiči, mi in Leon Do- brotinšek. Ko §o najbolj zagrizeni nem- Čurji Skorjak, Slatenšek, Flis, Ladiha, Pukmajster in GorSek segali okupa- torjem v roke in jih toplo pozdravljali, smo takoj vedeli, kaj nas čaka. Brat Ivan je bil v stalnih stikih s Stante- tom-Skalo in čakali smo odločilnih na- vodil. Ivan se v maju mesecu ni dosti zadrževal doma, ker so Nemci stalno prežali na nas in večkrat tudi preisko- vali. Mislim, da je okoli 10. junija Ivan za stalno odšel na Resevno. Za njim so prišli še Stante Peter, Vovk Karel in Vrunč Vili. Poleg teh pa še Hribar Rudi z Ženo, Skvarča in poznejša ku- rirku Hermina ter Boršič Milan in dva Arabca s Krete, ki sta pobegnila Nem- cem Na Resevni je bila ustanovljena prva Celjska četa pod poveljstvom Pe- tra Stanteta-Skale in Vilija Vrunča- Buzde. Zavednost kvt-ečkega prebival- stva je bila takrat še zelo nizka in ìzdajalcetì in špijonov je bilo na VF.a- kcm koraku dovolj Zato ni bilo niti misliti, da bi se mogli preskrbovati na tf.renu samem. Jaz takrat nisem bil v četi sami, ampak sem skrbel za hrano, ki so jo Resenškovi fantje — tako se po dorrmče pravi pri Lubeju, kjer so partizani uživali največje gostoljubje — nosili v Resevno. Taborišče prve Celjske čete je bilo tudi blizu naše zi- danice, ki je bila dobro založena s hra- no. Po smrti Buzde, ki so ga okupatorji zajeli v Sliimici, je postal položaj vse težji. Ceta je bila večkrat zaporedoma izdana, tudi prve hajke so se pričele. Takrat se je četa prvič delila. Med drugimi sta odšla čez Voglajno proti Dramljam brat Ivan in Karel Vovk, {glavnina pa se je napotila proti Pla- nini. Ranjeni Skala se je takrat zadr- ževal pri Dobrotinšku v Šentjurju. Glavnina čete je bila pri Planini raz- bita, ostali, ki so se rešili, pa so bili izdani v nekem mlinu blizu Breze (St. Ruperta). Okupator je mlin zažgal in nihče se ni mogel rešiti. To izdajstvo je pomenilo dokončno razbitje prve Celjske čete. Naša družina je bila ta- krat že zaprta in Nemci so obljubili, da se ji ne bo nič zgodilo, če se brat Ivan prostovoljno preda. Ker pa so ta- krat razbili četo v Sentrupertu, so me- nili, da je med padlimi tudi Ivan. Pla- čanec Slatenšek si je šel sam ogledat padle borce in tudi on je domneval, da je med padlimi tudi Ivan. Tako oku- pator ni izvajal posebnih sankcij, am- pak družino izselil na Hrvatsko. Z Iva- nom sva se še nekaj časa skrivala v okolici Šentjurja in od daleč motrila zapuščeni Podplat. Jaz sevi takrat raz- širil glas, da bom domačijo zažgal in tako so Nemci še dolgo potem strazili Podplat pred m?noj. Kmalu po tem sva se z bratom umaknila na Dolenjsko. Boršič je odšel v Zagreb, Stante Peter- Skala pa je organiziral odpor v Sa- vinjski dolini in postal komandant L Štajerskega bataljona. Ostala dva bra- ta so Nemci odpeljali v Nemčijo, ob vrnitvi pa so ju ustrelili. Od vseh, ki so bili povezani s Celjsko četo je v Šentjurju ostal samo še Leon Dobro- tinšek, a tudi njega so Nemci prijeli in tragično je končal v Voglajni. Tako je partizansko življenje na Resevni za daljšo dobo zaspalo in to do prihoda XIV. divizije, oziroma do formiranja Kozjanskega odreda, katerega del se je zadrževal na Resevni. To je kratka zgodovina. Saj sem de- jal, dolgo je že od tega in datumov se ne spominjam več, pa tudi kakšno ime mi je izpadlo iz spomina. Ce bi nas bilo več skupaj bi že drug drugega spom- nili, tako pa človek marsikaj važnega izpusti, ostane mu samo še enotna sli- ka, ki jo najbolj razume tisti, ki je bil priča, kako so jo časi sami oblikovali.« Novakov Lojz se zamisli, potem se dobrohotno nasmehne, se opraviči in stisne roko v slovo. Vrata se odp^o, za hip udari iz mlina monotona pesem ko- les in jermenov, nato se vrata zapro in slišiš le še šumenje padajoče vode na jezu. Podplat zaživi zopet svoje vsa- kodnevno življenje. Za mlinom pa sa- mevajo Resevniški hribi polni veselih in žalostnih zgodb o prvih partizanih. Šentjur pri Celju FILP - JAKOV Lidiija Griiec: Delaš vse leto in tvoj prijatelj tudi. Kadar se v prostem času sestaneta, ugibata pri čaši vìtwx, kako je tačas v Koreji, kako bo s Trstom, zakaj so po svetu take poplave in še mnogo dru- gega. Ko pa te prijatelj vpraša kam pojdeš na dopust, vzdihneš in plašno pripomniš: »Na morje bi rad, pa je predrago.^ Lepega dne pa vidiš v časopisu oglas o nekem nepoznanem kraju v Dalma- ciji, kamor bi se pa zaradi sprejemlji- vih cen skorajda upal podati z družino. Kadar gre Hrvatu vse narobe in je vsak poskus rešiti situacijo zaman, po- tem zamahne z roko in reče: Filip-Ja- kov! To se je neverjetno ujemalo za mnoge turiste, ki so se na slepo srečo peljali na morje in se veselili na po- čitnice v Füip-Jakovu in to ne za drag denar. Vožnja je dolga, zelo dolga, končno se je avtobus le ustavil pred hišo, na kateri ni nobenega napisa. Nekaj ra- dovednežev je prihitelo ven, da vidijo kdo se je pripeljal in od kod. Utrujeni potniki, ki so se že vso noč vozili z vlakom, so zlezli iz avtobusa, sprejeli svoje kovčke in obstali sredi ceste. Sonce je živo pñpekalo, pod cesto pa je morje vabeče pljuskalo v obalo. Pred turiste je stopil tovariš in jim na krat- ko povedal: »Tu ne morete ostati, ni prostora!« Začudeno so se spogledali, nato pa koprneče ozrli za avtobusom, ki je brzel po cesti naprej. »Kje pa je hotel?« »Tu ni hotela, samo kmečka zadruga.* »Toda v časopisu je bil oglas?« ^Da, v časopisu je bil oglas, toda mi ga nismo poslali.« Bilo jih je mnogo, da so se na slepo pripeljali. Nekatere je zadruga sprejela na hrano in jim preskrbela stanovanje pri kmetih, za vse pa seveda ni bilo prostora. Tisti, ki so imeli srečo, da so mogli ostati, so pripovedovali takole: »V Gračacu smo izstopili iz vlaka in se peljali dalje z avtobusom, ki je drčal po ozki cesti ob prepadih, da je bilo večkrat bolje kar zamižati. Nešteto zajčkov se je zaletelo v luč pred avto- mobilom, teklo nekaj časa z njo in se spet izgubilo v noč. Obrisi Velebita so se mračni spajali z nebom, dokler ni s prvim svitanjem vstala pred nami si- va kralka pokrajina, posejana z nizkim grmovjem, strmo se epuečajoč daleč doli v prepad, mogoče pet sto metrov globoko ali pa še več. Cisto spodaj se je zvijal zelen pas, srebrno se lesketa- joč — reko Zrmanja. Ovinki so bili ta- ko ostri, da se je kar neverjetno zdelo, kako jih bo mogel dolgi avtobus zma- gati, ne da bi zdrčal preko roba. In vendar je vozil mimo brez stresanja in se lepo počasi spuščal niže in niže z Velebita, dokler ni pripeljal vštric re- ke, kjer so se zabelile prve hiše Obrov- ca. Na desni strani je zoblestelo široka ploha vode. Morje, smo se začudili. Po ni bilo morje, temveč polslano Vronj- sko jezero. Dalje je drčal avto po ved- no lepši dolini mimo Benkovca, kamor so pravkar od vseh strani prihajali kmetje na dalmatinsko ,fešto', sejm, z ovčjimi kožami pod rokami in dalje do ponosnega Biograda v Filip-Jakov. To je vas, ne tako stara kakor Biograd, katerega so Turki nekoč zruáüi do tal, vendar dovolj stara, da ima tudi svojo zgodovino. Neverjetno se človeku zdi, da je tu toliko plodne zemlje. Ljudje so zelo ponosni na svojo ravnico in pra- vijo: to je naš Banat na morju. Vsta- jajo s prvo zoro, ko se oglašajo petelini in delajo na polju na prekrasnih nji- vah žita, ovsa, pese, koruze, nizkega fižola in trs ja. Zito omlatijo večinoma s cepci in vejajo na vetru. Polja so po- nekod čisto do morja, ki tod nikdar ne besni in ne trga zemlje z obale, ker je po prirodi zavarovana z dolgim otokom Pašmanom. Vzdolž njiv se zelenijo olj- ke in smokve, nekaj je pa tudi marask in mandeljev. Hiše so vse velike in masivne, ulice pa tipične za te kraje: ozke in kamenite. Sivčke srečaš na vsakem koraku in ob^ vsakem času. Ze zgodaj zjutraj ču- ješ njihov zalegli glas: i-aaa-i-aa-, pod oknom pa polglasno tapkanje teh potr- pežljivih četveronožcev, ki so več te- peni kakor bi bilo potrebno. Ves dan prenašajo tudi po sto kilogramov težke tovore žita, peska, vode. Slame ali se- na mu naložijo toliko na hrbet, da je videti kakor senen voz z oslovsko gla- vo in repkom, noge so pa pod tolikšno grmado videti kar smešne. Voda je v teh krajih še vedno problem, zato jo prenašajo z osli in ubogi sivci nikdar niso dovolj umi, venomer slišiš kako padajo palice po njihovih bokih in go- njači jim prigovarjajo: ,Cu-čuš!' Stari borovci nagibajo svoje veje k obali in v njih hladu je prijeten od- mor. Črički so se poskrili v krošnje in strižejo zrak. Morje je povsod plitko in otroci brez skrbi čofotajo po vodi in iščejo školjke in rake. Tudi morska zvezda zaide k obali. Ribičev tu tako- rekoč ni, ker so ljudje od nekdaj po- ljedelci, vendar je dnevno dovdlj rio naprodaj. Vsak dan polzi par belih jadrnic po gladini pred otokom Pašma- nom, loveč gobe. Tudi domačini se radi sončijo in ko- pajo. Starejši pa se zbero vsako nede- ljo na širokem prostoru nad morjem in v zabavo balinajo; ker je pa vroče, se hlode z dobrim črnim vincem in če prideš mimo in spregovoriš besedo, dve, ponudijo še tebi: ,Pij, tovariš!' V Zadrugi so uslužni in tudi hrana je dobra. Ko so nam prinesli ob slo- vesu knjigo spominov, smo vanjo zapi- sali: ,Bili smo zadovoljni!'« êtev. 37 •Savinjaki vestnik«, dine 16. aeupt&ncûxra 19M Stran 19 Z A R I N I V O S T I Bojno poLJA se vedno niso očiščena min Defvet let po koncu druge svetovne vojne se na območju bivšega vojnega področja še vedno najdejo najrazličnej- še neeksplodirane granate in letalske bombe. To smrtno nevarno razstrelivo uničujejo ameriški vojaški strokovnja- ki. Stotnik Dwyer poveljuje eni izmed šestih ameriških čet, ki vodijo razstre- Ijevanje v Evropi. Od teh jih je pet v Nemčiji, ena pa je v Avstriji. Dve od teh čet sta v enem letu imičili več kot 13 ton strediva v 1600 ločenih primerih. Pred kratkim sta ti dve četi obdskaü majhno vas Wehi^hausen blizu Gies- sena. kjer so med vojno Nemci odvrgli tovore streliva v bližnji ribnik. Vas je bdla v zámskean času ogrožena, ko je ledena sskorja piiitLskaLa na strelivo in ве je več protitankovsikih granat raz- počilo s straišnim pokom. V dveh dneh je četa dvignála več sto ročnih in to- povsikih granat, na tisoče pasov stroj- méküi nabojev ter protitankovsikega etreHiva in večjo zbirko čelad. Ti ameriški rasstreljevalci so nedavno v Orleansu (Franoija) odkrili topniško granato še izza francosko-pruske vojne (leta 1870). V Ingrandesu pa so našli 15.000 pasov streliva na mestu nekda- njega vojnega arsenala. Ker jih ni bilo mogoče dvigniti, so jih na kraju samem rezstreliili. Trenutno je v Evropi 65 ameriških častnikov in vojakov, posebej izurjenih za uničevanje streliva. Pri tem delu je bilo doslej le malo razstreli evalcev ranjenih, kar je gotovo dokaz njiho- vega znanja in iziirjenosti. Najbolj nevarno delo ameriške raz- streljevalne čete je bilo uničenje znanih nemáküi railîet »V-1« in »V-2« takoj po koncu vojne. Nihče ni vedel ničesar o njih in električni vžigalnik je bdi prava ugaoika, vendar se jiim je posrečuo, da so jih nekaj razstavili. Danes so strokovnjaki za razstrelje- vanje sposobni uničiti že vsako strelivo od najmanjših krogel do večtonskih bomb in ladijskih granat Pni polet Kometa HI Vsi se sflpominjamo filma »Na nebu ni cest«, s katerim ima nekako čudno sorodnost angleško potniško letalo Ko- met. Doslej so zabeležili tri nesreče tega letala, ki jih ne morejo na noben način razložiti. Zato so stari tip Kometa na- domestili s Kometom III, ki ga je iz- delala tovarna letal de Havdland in je 19. julija imel preizkusni polet na progi Hatfield—Hertfordshire. Polet je uspel in je trajal 85 minut. Novi Komet III je zgrajen po logič- nem razvoju prvobitnega modela. Ima daljša trup, prostor za 78 i)otnikov, že- nejo ga štirje motorji Rolls-Royce Avon, katerih vsak daje 4535 kg statičnega pritiska. Povprečna hitrost je 804 km na uro. Teža letala s potniki in tovorom je 65.751 kg, akcijski radiij 4023 km, s seboj pa ima dovolj goriva tudi za primer, če bi moral zaradi prehudega viharja kreniti z določene smeri. Zamimivost novega Kometa so krila, ki so zgrajena p>o merah Kometa II, le da so nmogo širša. Ta krila omogočajo bolj uspešno zmanjšanje hitrosti pri pristajanju in natančnejše vzletenje. Kot vsa letala z reaktivnim ,pogonom je tudi to letalo zelo elconomično. Atlan- tik lahko preleti dva,krat v istem času kot letalo z vijakom enkrat. Strofcov- rijса za kaj drugega, to mu še na misel ni prišlo. Sopotnik me je potegnil iz lokala in dejal: — Kupu bi tudi steklenico. Toda ker je tako neslan, naj jo obrdži. Kupil bom tam, kjer bom videl, da si ljudje prizadevajo. Tale tu ne zasluži slanega kropa. Hotel sem stvar olepšati in pripomnil, da streže najbrž Človek, ki je po čudnem naključju padel za prodajalno mizo. On pa: — Falotje na Orientu ga zategadelj vtaknejo za fee. v02nja ob libanonski obali... Po kosilu smo jo ubrali v smeri Beiruta. Odkar emo zapustui našo prijetno dalmatinsko obalo, smo epet vsi vneto opazovali pokrajino na naši levi strani Obala je bua precej gosto naseljena. Zelenja je bilo neprimerno več kot v SirijL Strmine so prepletene s cestami in železnico. Republika Libanon se je v zadnjem stoletju zelo dvignila. Do konca prva svetovne vojne je bila pod peto osmanske Turčije. Potem je bila pod mandatom Zveze naixxiov in leta 1941 proglašena za samostojno republiko. Republika Libanon ima milijon in 200.000 prebivalcev. Indu- sta-ija ni posebno močna. Imajo nekaj tekstilnih tovarn, v Tripoliju rafinerijo nafte, kajti tam se končujejo veliki naftovodi iz Kirkuka, dalje pridelujejo cement, bavijo se z živinorejo in tudi s poljedelstvom. Največji dohodek vistvarijo po mojem predvsem s prekupčevanjem v ostale arabske države in s turizmom, ki je tukaj zelo lepo razvit. Libanon je nekaka prednjeazijska in severnoafriška Švica. Tu je podnebje izredno ugodno, dežela je posejana z zgodovinskimi spomeniki, v glavnem mestu Beirutu pa je življenje zelo živahno, da ga drugače imenujejo Pariz Levanta. Libanonska republika si je na belo polje rdeče belo rdeče zastave vtkala cedro, ki označuje nacionalno drevo. Nikjer na svetu ni več ceder, samo v Li^banonskih gorah jih je še nekaj sto. Ta stoletna drevesa sedaj izumirajo, dasiravno jih je država zaščitila in jim posveča posebno pozornost. v orintalskem parizu... Pred mrakom smo bili v glavnem mœtu Libanona. Ttóko smo že pričakovali luko, kjer bomo prvič po dolgi vožnji pristali ob molu. Toda bili smo razočarani Luka je bila polna in ustavili smo se kakih sto me- trov od trdih tal. V drugih lukah, kjer smo pristajali na sidru, so nas na stroške ladje vozili na suho. Tu pa ta izdatek ni bil vračunan in tako smo bili obsojeni na izdatke za sleparske čolnarje, ki so za prevoz zara- čunali kolikor se jim je zdelo, ker so vedeli, da plavati na obrežje in hoditi v kopalkah po mestu ne moremo. Tako smo Jugoslovani na ladji imeli kaj kisle obraze, saj tujcem ni bilo treba štediti Tu smo imeli »prijetno« družbo. Levo je slonela ob molu ruska ladja Vorošuov, desno pa na sidru neka manjša italijanska tovom jača. Da sem se izognil stroškov, sem se pod noč izkrcal z ladijsko posadko. Pristali smo tik ob krmi Rusov, ki sd bili lepo zbrani na krovu in si pustili pridigati od nekega častnika. Na suho niso hoteli, ali pa jih niso pustili. Skratka jetniki tudi na tuj«n. Ce Beirut zasluži ime Pariz Levanta ne vem, ker Pai-iz nisem videl. Je pa brez dvxjma eno najživahnejših mest, kar sem jih videl. Pas ob pristanišču je sicer zanemarjen, čim pa sem se vzpel nekoliko viae v center, nisem imel vtisa, da sem v Aziji Mesto je moderno, promet nezncsno živahen, kar ni čudno, saj povprečno na vsakega stodvajsetega prebivalca pride osebni avtomü. Cestni promet je tu racvit že zaradi tega, ker je gorivo skoraj zastonj. Mesto je polno zabavišč, seveda dragih, kjer vsak dijh človek drago F>lača. Modeme, da ne rečem razkošne kino- dvoiane so umetno hlajene. Seveda so tudi v^opnice zabeljene, saj stane najslabši sedež okoli 80 din. Ne vem, čd so samo v Orientu taico strašno navdušeni nad svetlobno reklamo, tu na primer skoraj ni branjarije, ki bi ne imela kričeče reklame in to v francoščini in arabščini. Gostinstvo je preplavljeno s coka-colo. Izredno dobre in poceni so pijače iz domačih sokov, kot so oranže, limone in podobno. Alkohol je drag in redek priboljšek, zato vso pot nisem srečal pijanca. Se eno prednost imajo. Najzanikmejša arabska beznica prodaja ledenomrzle pijače. Kopalke iz lepenke Vse kaže, da se bodo kopalci lahko kmalu kopaii v oblekah iz lepenke, ki bo petkrat odpornejša proti vlagi, ker bo impregnirana s kemično smolo me- lamin. Poleg tega bodo kopalke iz le- penke cenejše in jih bo mogoče hitreje izgotoviiti. Impregnacijsko sredstvo me- lam.in je izdelala American Cyanamid Co., ki je že razstavila nekaj primerkov. Da je impregnacija z melaminom uspe- šna, so dokazali jx^skusi ameriške voj- ske, ki je preizkusila mape iz impregni- rane lepenke v vodi. bencinu, masti, barvi in blatu ¿n ugotovila, da so bile mape uporabne tudi po vseh teh po- skusih. stran 20 »Savinjsid. vestnik«, dne 16. septembra 1954 Stev.37 Dve slihi iz dveh oeKov France Blagotinšek: Naša babica je 23iala mnogo pravljic in IX)vesti, bila je prava živa knjiga in je nam otrokom vse to rada pripove- dovala. Od vseh pravljic in povesti má >e ostala najbolj v spominu povest o hudobnem graščaku, ki jo je pripove- dovala približno takole: »Na skalnem hribu je stal grad, grad graščaka germana Wolfa. Daleč okoli gradu so bue raztresene slovenske vasi, vasa, v katerih so prebivali Slovenci, tlačani, brezpravni sužnji nemškega graščaka. Nekega dne se je z gradu razlegalo divje rjovenje, grad je piroval. Vašča- nom pod gradom so se stiskala srca, s strahom so pričakovali, kdaj jih pozo- vejo na pirovanje. Nihče ni vedel, kak- šna bo njegova vloga na tem pi rovanju. Zverinski Wolf je praznoval svoj rojstni dan, praznoval ga je v družbi njemu enakovrednih pajdašev. Iz ogla- te germanske lobanje so se mu zverin- ske oči pijano svetile. ,Mi hočemo zabave,' so rjoveli ipajdar- ši. ,Kje imaš tvoje tlačane,' kričijo eni, ,kje so tlačanke,' rjovejo drugi. .Zabave hočete? Imeli jo boste! Kje je valpet, kje so biriči?' ,Valpet!' ,Tlačan Koren ima lepega vola, vze- mi ga, zakolji dn speci na ražnju. In vi berači, povabite tlačansko zalego, pred- vsem Brunškovega Martina, ta lazi za zalo Ko renovo hčerko. In pwtem: Sliv- nika, Kožarja, proklete puntarje, deset jih mora bitii, marš!' Sredi širokega visoko obzidanega grajskega dvorišča je obešen na ražnju pečen vol. Vonj po pečenem mesu pla- va v ozračju. Okrog vola stoji deset divjih grajskiih konj, držijo jih biriči. Na njih sedijo: Koren, Brunškov Mar- tin, SUvnik, Kozar in drugi. ,Rad vas imam kakor gnoj v skledi, zato sem vas povabU na pir. Nožev ni- mam, da bii rezali p>ečenko. Vaše pasje čeljusti so močne. Zna.no mi je, da radi grizete. Grizite sedaj vola, katerega vam darujem, grizite in jej te kolikor vam drago. Kdor ne bo grizel in jedel priide v grajski stolp. Samo malo se bo- ste sprehodili, malo okrog voliča po- jezdili in se tako gostUi — los!' Počili so biriški biči, udarili po hrb- tih konjev in tlačanov. Pričela se je divja dirka okrog pečenega vola. Kdo bi tail v stanju, da med divjiim dirom za- sadi svoje zobe v dišečo pečenko. Po- kali so biriški biči in pisali na hrbte tlačanov krvavo abecedo. Graščak dn njegovi i>ajdaša so se zvi- jali od krohota^ ,Auf der Welt ist doch sehr schön imd lustig,« je zaključil graščak divjo igro, medtem ko so biriči odnašali ra- njene in nezavestne kmete pred graj- ska vrata. Od tedaj so pretekla stoletja, stoletja borbe za človečansko in narodno svo- bodo ... Ta povest, ki je bUa zelo ver- jetno resnična, pa je v zadnji vojni, v naših najtežjih časih, dobila pošastno podobnost. * StiTno nad Dravo, v bližina Haloz In Ptujskega polja, se dviga grad Bori, — nemški Ankenstein. Kako krasen je po- gled s tega gradu na lepo Ptujsko polje, na Haloze, Slovenske gorice ih na zele- no Pohorje, ki se dviga tam daleč v ozadju. Zemlja slovenska, kako si ti lepal Sto tisoči, ki so te iz veka v vek branili zase in svoje .potomce, so že tr- peli in umrli zaradi tvoje lepote! Na gradu so napraviH gestapovcu ka- zensko taborišče za tako dmenovano Spodnjo Štajersko. Gestapovci pravijo, da je to taborišče napram drugim tabo- riščem v Reichu, pravcat sanatorij. Na tem bo nekaj resnice. Tu nii bilo plin- skih celic in drugih modemih in kultur- nih naprav 2Л imičevanje ljudi. Na Ankensteinu je tedaj sanatorij. V njem zdravijo gestapovci 40O Slovencev. Splošna diagnoza »banditis«, zelo pogo- sto »oberbanditis«. Terapija: masaže z bikovcem, veliko gibanja pri težkem delu, predvsem pa zelo stroga dieta. Stiri sto političnih bolnikov se zdravi z dieto, ki sestoji pretežno iz poljskih buč. Buče, tisočkrat prokleta rastlina in vendar vsak dan tako siilno zaželena! Trideset kilogi-amov lepih dozorelih buč in pol 'kilograma smrdljive margarine je dietično kosilo za 400 bolnikov. Iz 800 globoko udrtih oči odseva glad, glad ta mogočen germanski bog, ki pomaga ubijati podjarmljene narode. Apel, najslavnejši starogrški modrec in umetnik, kje si slutil, da bodo iz črk tvojega častivrednega imena napravili kulturni ljudje po toliko tisočletjih tako pošastno stvor j en je. Apeli, duhovne va- je propadlih gestapovcev, groza inter- nirancev i>o vseh taborišoih. Apele naznanja udarec na gong. V pe- tih minutah mora biti zbranih in v tri skupine postrojenih 400 ljudi na dvori- šču. Gong, vse drvi po stopnicah starega gradu, iz prvega in drugega nadstrop- ja, preko 70 let stare mamice in očetje, invalidi s firotezama, zdravi, bolni, vsi, prav vsi brez izjeme. Ako je od udarca na gong poteklo več kakor 5 minut, gre- do nazaj na svoja mesta vsi in se pred- stava ponavlja, dokler niso v določe- nem času postavljene na dvorišču vse tri s'kupine. Udarec na gong, tek po stopnr.cah na dvorišče in sreča, skupine so pravo- časno p>ostrojene. Okrog notranjega ob- zidja stojijo razkoračeni gestaFwvci in policisti. Ko že vse miruje, pride na dvorišče petero starih kmečkih očan- cev, katere so privedli na Bori isto po- poldne iz Ptuja. Vsi so stari okrog 60 let, doma nekje iz Slovenskih Goric, morda so dali kdaj zavetje Lacku in njegovim. Kulturonosci zatulijo po zve- î'insko, za kazen jih poženo v tek okrog skupin po dvorišču. Ko tečejo mimo policistov, jih ti brcajo z okovanimi škornji. Očanci padajo, vstajajo in zo- pet tečejo okrog gnani z brcami in udarci. Ki-vavijo in omagujejo, dokler trije ne obležijo, a dva se rešita vsa okrvavljena z vstopom v skupino. Sku- pine stojijo neme, sklonjenih glav in stiskajo pesti ... Na gradu Ankenstein imajo gesta- povai koMne. Za:klali so debelega graj- skega prašiča. Zajeten grajski oskrbnik je gestapovcem zelo dober človek. V grajskih kleteh kipi vino, rujno mlado vino iz zaplenjenih slovenskih vinogra- dov. Vino teče po želji gestapovcev. Te- če z debelim curkom dn podžiga krvo- ločne instinkte. Pirovanje je na višku, ko novembrskega jutra 1942. leta po- zlatijo grajska okna prvi sončni žarki. SS-policist Wied! skrbi v taborišču za zaibavo. Sodelujoči so vedno jetniki, ve- seU gledalci pa gestapovci in policisti. Režiser Wiedl je privedel igralce: kme- ta Martina iiz Prebolda, kovinarja Lud- vika iz Slov. Bistrice in pleskarja Zvonka iz Trbovelj. »Hej banditi, zalega ušivega naroda,« tako jih pozdravijo veseli gostje v zbo- ru. »Bi jedli klobase ... ? Glejte jih klo- base, lepe so in dišeče, to sicer ni hrana za bandiite, te so le za Herenvolk, toda naj vam bo, pogostili vas bomo. Le malo telovadbe bo treba dn siti boste klobas. Na krožniku vam jih seveda ne bomo servirali, to ne, takole na palico bomo navezali to kldbasico lepo in di- šečo. Gostitelj pa bo stopil na mizo in kdor bo dobro skoču in zgrabu z zobmi, tisti bo jedel ta dar. Roke iepo ob telesu! T¿ Martin bo§ prvi skakal, saj si najbolj lačen in shuj- šan. Kdor ne bo skakal dobi tudi klo- base, malo drugačne seveda, par duca- lov, ha-ha-ha... In skočil je Maitin, pravzaprav skušal je skočiti. Policaj, gostitelj na mizi, je zmaknil palico s klobaso višje. »Naj skače pes,« rjovejo pijane kanal j e v zboioi okrog njega. Martin poskuša ali v noge je prešel glad in neprestano trpljenje v celjskem »Sta- rem piskru«. Zgrudi se na tla in dve solai, dve čisto suhi solzi se mu strk- Ijata po koščenem licu. »Naložite mu Idobas za bandite,« rjovejo gostitelji in že jih delijo ... Kovinar Ludv.k stoji ob strani, nem, bled s stisnjenimi zobmi. Vrsta je na njem! »Eins, zwei, drei, hop! Wdrsit Hund sipiTingen!« Ludvik skače, policaj odmika palico vedno višje ... Zaman je njegov napor, kobaso sicer dobi, — toda krvavo ... Zvonko, otrok Trbovelj, opazuje po- niževalno igro. Skoči prvič, skoò: dru- gič, komaj vidno in leno, tretjič ne- nadno cstio in visoko, zagrize v klobaso m jo strga s palice. :>Schau den Hund,« kriči pijana drhid. »Noch ein Wurst,« in že je dobil klobaso tudi od zadaj. Pijano kričanje in smeh zaključi ogabno zabavo. »Marsch hinaus!« Martin, ki je ves nadležen ne moie skočiti dovolj hitro skozii vrata. Policaj Wiedl mu med vra- ti doda še brco s težkim okovanim čev- ljem ... Dolga je bila dob.a med prvo sliko, kii jo je pripovedovala babica, in med dru- go, ki smo jo doživela v dobi okuftâcije na Borlu. In slik: sta si vendar tako ču- dovito podobni... REVIJA za slovenske izseljence Slovenska izseljenska matica v Ljub., Ijani je pričela letos izdajati revija »Rodna gruda«. Zaradi majhne naklad© doslej revija ni dosti znana doma, kçtf so šli skoraj vsii izvodi v inozemstvo. Zato pa je razvidno iz pisem uredni, štvu. kako priljubljena je revija v tu, jini in s kolikim veseljem jo izseljenci berejo. V četrti številki piše Tomo Brejc po^ naslovom Domovina o ljubezni do rodne zemlje, Tone Seliškar objavlja pesem Grm rožmarina, dalje je članek o rojst, nem dnevu maršala Tita, Zima Vrščaj, Holy piše o skrbi, ki jo posveča socia, listična domovina otrokom padlih ju, nakov. Tudi praznik na Muljavi ob Jurčičevi obletnici je našel mesto v re, vi ji, saj prinaša »Rodna gruda« njegov roman »Jurij Kozjak« v nadaljevanjih. Ob priliki Ljubljanskega tedna je sli, kovita reportaža iz slovenske metix>- pole. In še dosti drugega, F>oleg pisem Iiz tujine, za odrasle in otroke ter po- sebej kotiček za žene. Peta številka prinaša v besedi in sliki poročila o izseljencih na obisku v do- movini, spominja na 22. јгШј in na veldko stavko v Trbovljah. Tudi po- plave v Celju in okolici niso pozabili, ki je resnično zanimala velñk del sveta. Revija je prijetno opremljena. Na naslovni strani so pokrajinske slike iz domovine v bakrotisku in tudli v reviji je polno slik, razen tega prinaša revija, ki izhaja desetki-at letno, štirikrat letno reprodukcije znanih slovenskih slikar- jev. V peti številki je Maksima Gaspa- rija sUka »Pred zidanico«. ŠTEV 37 »Savinjski vestnik«, dne 16. seiptembra 1954 Stran 21 DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZABUKOVCA Telefon Žalec štev. 11 ISKRENO ČESTITA K VELIKEMU SREČANJU ŠTAJERSKIH PARTIZANOV IN AKTIVISTOV NA OSTROŽNEM, ZAVEDA- JOČ SE TEŽKE BORBE IN ŽRTEV, KI SO JIH DOPRINESLI NAŠI HRABRI BORCI OBLJUBLJAMO, DA BOMO DALI VSE OD SEBE ZA DO- KONČNO IZGRADITEV NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE, DA BOMO BUDNO ČUVALI VSE V BORBI PRIDOBLJENE PRAVICE TER S TEM KREPILI DRUŽBENO SAMOUPRAV- LJANJE IN SOCIALISTIČNO DEMOKRACIJO OB SREČANJU NA OSTROŽNEM POZDRAVLJAMO VSE UDELEŽENCE IN DELOVNE LJUDI Z RUDARSKIM POZDRAVOM - SREČNO! DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA GRANIT SLOVENSKA BISTRICA POBRATI: MIZARSTVO, STJKARSTVO, CEMENTARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO IN AVTO~PARK Telefon števika 27 IN GRADILIŠČI: V CELJU, ZABUKOVCI, LAŠKEM. HRASTNIKU, BREŽICAH, DOBRNI, VOJNIKU, RUŠAH ter ZG. LOŽNICI POŠILJA BORBENE POZDRAVE BORCEM, AKTIVISTOM iN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM OB SREČANJU NA OSTROŽNEM ISKRENO ČESTITA K PRAZNIKU >ŠTAJERSKA V BORBl< TUDI VSEM BORCEM XIV. DIVIZIJE IN II. GRUPE ODREDOV SPOMIN NA SLAVNE DNI NAŠE REVOLUCIJE NE BO NIKDAR UGASNIL! Naj Žive borci Inerojske proletarslŠTAJERSKA V BORBI« NA OSTROŽNEM Delovni kolektiv Keramične industrije Liboje Telefon Petrovce 1 čestita vsem štajerskim borcem, aktiv ustom îb intenùmxeeai k velikemu taboru »Štajerska y borbi« na Ostrožnem ^ Ob tej slovesni priliki pozdravljamo vse delovne ljudi in delovne hm- lektive ter jim želimo še večjih uspehov pri izgradnji maee socialistične domovine. KUPUJTE NAŠE IZDELKE, KI SO KAKOVOSTNI, IZVRSTNI, OKUSNI IN POCENII ELEKTRO-CELIE Dcflja^^lja potroííoiiífcam eslektrtòno enwgijo ipod aajui^odxiejàimi pogqjii. Projeikitiira, gradì in vrši montaižo daljaiorvodoíT, fci'ajerudh omrežij im tmnsforma1»a-«tkiJi im&tttiaicàijisikiB ob pr&ssmìlì» »Štajca^a Y lioc'bd« allée àodeiklm: Pordd'arvIjeiM juma^d boa-ei IV. opei-ïktimie ćoioe '{п na EivLdenie OetEražaen! Veletrgovina s teliničnim materialom in kovinskim blagom ICavinatehni^ Celie Mariborska cesta 13 J. 88, telefon ћ. e. 21-22, telegram: KOVINOTEHNA, Celje PODJETJE »KOVINOTEHNA« CESTITA VSEM BORCEM, UDELEŽENCEM VELIKEGA PARTIZANSKEGA SLAVJA NA OSTROŽNEM, VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, POSEBNO PA BORCEM IV. OPERATIVNE CONE OB SVEČANI PROSLAVI »ŠTAJERSKA V BORBI« CELJSKA MESTNA HRANILNICA CELJE TITOV TRG 6 SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN JIH OBRESTUJE PO 5% BREZ ODPOVEDI, PO 6% PA PROTI ENO- LETNI ODPOVEDI * OTVARJA TEKOČE RA- ČUNE PRIVATNIKOM, DRUŠTVOM IN DRUŽBE- NIM ORGANIZACIJAM * DOVOLJUJE RAZNO- VRSTNA POSOJILA. POZDRAVLJA VSE BORCE IN AKTIVISTE OB PRAZNIKU »ŠTAJERSKA V BORBI« NA OSTROŽNEM. LES LJUBLJANA PoslovalDica CELJE Telefon 26-14 in 23-48 STALNO NA ZALOGI VSEH VRST , POHIŠTVA, TAPETNIŠKI IZDELKI, LESONIT. REZANE PLOŠČE, PARKETI ütd. CENE KONKURENČNE - PRODAJA NA OBROKE SE PRIPOROČA IN CESTITA OB PRAZNIKU NA OSTROŽNEM VSEM BORCEM ŠTAJERSKE DeÜovni kolektiv veleblagovnice LJUDSKI MAGAZIN v CELJU čestita vsem udeležencean parti- zanskeiga slavja, poe-efono še bor- cem IV. ofperativne cooie in vsem delovnim kolektivoni ob praz- niku *Stajeps(ka v borbi«. Veleblagovnica Ljudski ma^aziai y Celju nudi cenjenim odjemal- cem bogato izbiro volnenega bla- ga za ženske iin moške plaš^ce, bombažno blago vseh vr^t ter veliko izbiro p.ajrazličnejoega blaga po najnižjih dnevnalh ce- nah. Priporoča se vsem delovmira kolektivom! — Oglejte s.i brez- obvezuo bogate zaloge blaga! -Savinjski vestnik«, dne 16. septembra 1954 Stev. 37* Delavci in uslužbenci lesne industrije SAVINJA CELJE iskreno čeetit«rao vsemu delovnemu ljudstvu k velikeMu prazniku slovenskega ljudstva =.ŠTAJERSKA Y BORBI« P*«dr«>ljaBao hrabrr štajerske borce ter obljubljamo, Лл W»o dali vse od sebe za dokončno ii^fraditeT maše socialistične domovine in da bomo budno ««Tali vse T borbi pridobljene pravice. %K)mÌB na slavKe dai naše revolucije ne bo nikdar ugasnili DELAVCI IN USLUŽBENCI ŽELEZARHE ŠTORE ISKRENO ČESTITAMO ŠTAJERSKIM BORCEM, AKTIVISTOM IN INTERNIRANCEM K PRAZNIKU ŠTAJERSKA V BORBI ZAVEDAJOČ SE TEŽKE BORBE IN ŽRTEV NAŠIH HRABRIH BORCEV OBLJUBLJAMO, DA BOMO STORILI VSE ZA DOKONČNO IZGRADNJO NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE. S POLNOŠTEVILNO UDELEŽBO NA OSTROŽNEM BOMO MANIFESTIRALI NAŠO ENOTNOST IN LJUBEZEN DO NAŠEGA VODSTVA. VSEM BORCEM IN UDELEŽENCEM SLAVJA NA OSTROŽNEM POŠILJAMO BORBENE POZDRAVE Stev. 37 »Savinjski veettnlk«. dne 16. septembra 19&4 Delovni kolektiv Gradbeno industrijskega podjetja GRADIŠ ŠOŠTANJ ČESTITAMO VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM ŠTAJERSKE, KI SO SE TAKO NEUSTRAŠENO BORILI ZA NEODVISNOST NAŠE DOMOVINE IN ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE NAŠEGA DE- LOVNEGA LJUDSTVA * NAŠ PRAZNIK BO TEM LEPŠI, ČIM USPEŠNEJŠI BODO NAŠI DELOVNI NAPORI IN ČIM ENOT- NEJŠI BOMO V SKUPNIH PRIZADEVANJIH, DA NAPREDU JEMO V DOBROBIT NAŠE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE. ZATO NAJ NAM BO TA PRAZNIK SVETEL SPOMIN NA SLAVNE DNI NAŠE LJUDSKE REVOLUCIJE IN NA VSE ONE, KATERIM NI BILO ŽAL DATI SVOJA ŽIVLJENJA ZA BLAGOR DOMOVINE Gradbišča: Šoštanj, Velenje, Ceije Gramoznica: Otišlorcem, akti- vistom in ostalim, ki so se borili proti fašizmu, in vsemu delov- nemu ljudstvu za njegove velike napore pri graditvi socialistične domovine. Okrajni ljudski odbor Okrajni komite ZKS Okrajni odbor ZB Okrajni odbor LMS Okrajni odbor socialistične zveze delovnih ljudi T R B O V LJ E čestitajo vsem borcem in aktivistom k velikemu prazniku slo- venskega ljudstva in želijo delovnim kolektivom in delovnim ljudem, ki neumorno ustvarjajo srečnejšo socialistično bodočnost, obilo delovnih uspehov, zadovoljstva in zmag. ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE VINO SLOV. BISTRICA čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku Štajerske z željo, da vložimo tudi v bodoče vse svoje sile za izgradnjo našega socialističnega gospodarsftva in da z vso vztrajnostjo podpiramo politiko našega vodstva. V stremljenju za čijn večji razvoj našega zadružništva čestita Okrajna zadružna zveza KRŠKO \sem delovnim ljudem in kolektisom. jiosebno pa štajerskim borcem in aktivistom k ])razniku »Štajerska v l)orbi« z željo, da bi še naprej ustxarjali srečnejšo socialistično prihodnost. Po začrtani poti ZKJ gradimo srečno domovino in mir na svetu! ŽELEZNIŠKA POSTAJA ZREČE odkupuje in prodaja preko odkupnega odseka poljedelske pri- delke, živino in živinorejske proizvode, sadje in zelenjavo, les in gozdne sadeže. Preko trgovinskih poslovalnic v Skomarju, Boharini in Loški gori vam nudi reprodukcijski material, umetna gnojila, škropiva in zaščitna sredstva. Na lastnem žiigarskem obratu predeluje les za inozemstvo in domačo uporabo. S poljedelskim, živinorejskim, sadjarskim, lesnim, strojnim in kreditnim odsekom pospešuje in krepi naše kmetijsko zadružništvo. Pridružujemo se s čestitkami k prazniku Štajerske na Ostrožnem in želimo vsemu delovnemu ljudstvu še nadaljnjih uspehov za proč vit naše socialistične Jugoslavije. Stev. 37 •Savinjski ve^ik«, dne 16. septembra 1§54 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR IN OKRAJNI ODBOR SZDL KRŠKO CESTITA VSEM BORCEM, AKTIVISTOM IN OSTALIM, KI SO NA KAKRŠENKOLI NAČIN SODELOVALI V NARODNO- OSVOBODILNEM GIBANJU K VELIKEMUSLAVJU ŠTAJERSKA V BORBI KMETIJSKA ZADRUGA VITANJE Telefon šfev. 2 — Žel. postaja Celje s svojimi podjetji: 5 žagarskih obratov za predelavo lesa za izvoz in domači trg, MIZARSTVO, KOLARSTVO, KOVAŠTVO, KAMNOLOM, GRADBENI OBRAT, EKONOMIJA S PLEMENILNO POSTAJO, razvija napredno zadružno gospodarstvo in pomaga pri dvigu kmetijske proizvodnje. Preko odkupnega odseka in trgovine odkupuje in prodaja vse kmetijske pridelke in proizvode, sadje, živino, les in gozdne sadeže ter vas zalaga z repro- dukcijskim materialom, umetnimi gnojili, škropivi in zaščitnimi sredstvi. џ Pospešuje in razvija napredno kmetijstvo s pomočjo svojih pospeševalnih od.sekoA'. Delovni kolektiv Kmetijske zadruge Vitanje čestita k prazniku Štajei*ske vsem borcem, aktivistom in vsemu slovenskemu ljudstvu. Naj nam bo ta praznik nadalj- nja vzpodbuda k še večjim uspehom pri graditvi naše socialistične domovine! Agrotehnika izvoz — uvoz LJUBLJANA Zbirna baza Št. Jurij pri Celju eksport jajc Pozdravljamo in čestitamo junaškim borcem k proslavi na Ostrožnem. Hkrati želimo vsem delovnim kolektivom v celj- skem okraju še večjih uspehov za procvit naše so- cialistične domoлnne. TRGOVSKO PODJETJE „JADRAN" V CELJU čestita vsem štajerskim borcem in aktivistom k velikemu slavju — »ŠTAJERSKA V BORBI« ter obljubljamo, da bomo budno čuvali vse v borbi pridobljene pravice in dali vse od sebe za dokončno izgraditev naše socialistične domovine. ZREČE Telefon št. 5 - Železniška postaja Zreče TRGOVINA: poslovalnici 1 in 2 vam nudita vse vrste industrijskega blaga, reprodukcijskega materiala, zaščitnih sredstev, stroje in orodje. ODKUPNI ODSEK: odkupuje in prodaja vse vrste kmetijskih pridelkov, sadje in zelenjavo, živino in živinorejske proizvode, les in gozdne sadeže. OBRATI: gostilna, čevljarstvo, krojaštvo, kolarstvo, gradbeni obrat, slikar- stvo in pleskarstvo, mlin, mizarstvo, zadružno posestvo, se pripo- ročajo svojim članom. Vse vrste uslug izvršimo po najnižjih cenah. ODSEKI: strojni z lastnim strojnim in prevoznim parkom, vam izvrši vse vrste poljedelskih del najhitreje in najceneje, živinorejski, sadjarski, lesni, kreditni, kulturni in ostali odseki vam pomagajo pri reševanju vseh problemov kmetijske proizvodnje. Naš delovni kolektiv se pridružuje s pozdravi k prazniku »Šta- jerska v borbi« in čestita vsemu slovenskemu ljudstvu k dose- ženim uspehom pri utrjevanju socialistične demokracije! »SaTuijtki Taettaiik«, dne 1в. sefTtembra 1954 Stor. 37 Delovni kolektiv Okrajne uprave za gozdarstvo Šoštanj POŠILJA POZDRAVE IN ČESTITKE OB PRILIKI PRAZNIKA »ŠTAJERSKA V BORBI« VSEM BORCEM, AKTIVISTOM IN DELOVNEMU LJUDSTVU Z ŽE- LJO, DA BI ŠE NAPREJ TAKO ODLOČNO, PO- NOSNO IN SAMOZAVESTNO POLAGALI KAMEN NA KAMEN PRI VELIKI STAVBI SOCIALISTIČNE DOMOVINE ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE NAŠIH NARODOV. Okrajna zadružna zveza Šoštanj S SVOJIMI PODJETJI, KMETIJSKIMI ZADRUGAMI IN ZADRUŽNIKI POZDRAVLJA OB PRAZNIKU »ŠTAJERSKA V BORBI« VSE DELOVNO LJUDSTVO IN KOLEKTIVE Z ŽELJO, DA BI NAM TA PRAZ- NIK BIL NADALJNJA VZPODBUDA K VELIKIM USPEHOM V BORBI ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE DE- LOVNEGA ČLOVEKA V ŽELJI, DA ENOTNI, KOT ZA ČASA VELIKE LJUDSKE REVOLUCIJE Z ZDRUŽENIMI NAPORI NADALJUJEMO POT NAŠE GRADITVE V DOBRO- BIT DELOVNEGA LJUDSTVA, ZA MOČ IN NE- ODVISNOST NAŠE DOMOVINE ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV TOVARNEUSNJA ŠOŠTANJ VSEM BORCEM, AKTIVISTOM IN DELOVNIM LJU- DEM K VELIKEMU SLOVENSKEMU PRAZNIKU »ŠTAJERSKA V BORBI« „LiK" lesno industrijski kombinat Šoštanj / OBRATI: ŽAGA, MIZARSTVO, LESNA VOLNA IN GALAN- TERIJA NUDI VSE VRSTE POHIŠTVA IN OPREME. LESNO VOTNO TN VRVI TER VSE VRSTE LESNE GALANTERIJE. PREDELAVA LESA ZA TU- IN INOZEMSTVO. OB PRAZNIKU »ŠTAJERSKA V BORBI« POŠILJAMO BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, KI S KREPIT- VIJO BRATSTVA IN ENOTNOSTI NAŠIH NARO- ^ DOV PRISPEVAJO K IZGRADNJI SOCIALIZMA. T0V9RNÌI HONFEHCIIE, GUMBOV IN ВаШТЕИПЕ ŠOŠTilH] TELEFONSKA ŠTEVILKA 22 IZDELUJE: VSE VRSIE MOŠKE KONFEKCIJE (PERILO, DE- I OVNL OBLEKE, PLAŠČE), GALILITNE IN BISERNE GUMBE VSEH VRSI. GALAN lERIJSKE POTREBŠČINE ZA PISARNE. ELEKTROGALANIERÍJÓ IN VSO METALNO PLASTIČNO (; ALAN FERI JO * CENE KONKURENČNE - IZDELAVA SOLIDNA - IZBIRA PROSTA. ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM, POSEBNO PA BORCEM IN AKTIVISTOM K PRAZNIKU SLO- VENSKEGA LJUDSTVA NA OSTROŽNEM. Stev. 37 »SavinjsJci vestnik'. cine 16. septembra 1954 UPRAVNI ODBOR TRGOVINSKE IN GOSTINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ CELJE čestita \sem svojim članom, delovnim kolektivom in \ .semu delovnemu ljud- stvu k prazniku »Štajerska v borbi« Pozdravljamo vse štajerske borce in aktiviste ter obljubljamo, da lîomo budno čuvali vse v borbi pridobljene pravice DELOVNI KOLEKTIV JUTEES ŽALEC pozdravlja vse borce in udele- žence tabora štajerskih partizanov na Ostrožnem z željo. da bo praznik dal novih vzpodbud za še večje uspehe pri graditvi naše socia- listične domovine Čestitamo k prazniku »ŠTAJERSKA V BORBI« vsem borcem in udeležencem velikega slavja na Ostrožnem. Spomiin na slavne dni naše revolucije ne bo nikdar ugasnil! Apnenik Pečovnik Celje Delovni kolektiv Zdravilišča DOBRNA čestita štajerskim l>orcem, aktivistom in vsem delovnim ljudem k prazniku »ŠTAJERSKA V BORBI« na Ostrožnem' VABIMO VSE UDELEŽENCE PARTIZANSKEGA lABORA . NA OSTROŽNEM. DA NAS OBIŠČEJO V SLAVNOSTNIH DNEl I V NAŠEM ZDRAVILIŠČU SE BOSTE OB DOBRI HRANI IN IZVRSTNI KAPLJIC 1 PRAV PRIJETNO RAZVEDRILI DELOVNI KOLEKTIV • TEKSTILNE TOVARNE PREBOLD Štajerskim borcem In aktivistom iskreno čestitamo k prazniku „ŠTAJERSKA V BORBI" S polnoštevilno udeležbo na Ostrožnem bcmo izrazili hvaležnost našim borcem za žrtve, ki so jih doprinesli v borbi za socializem, svobodo, bratstvo in enotnost, neodvisnost in mir v svetu. Po ugodnih cenah nudimo naše izdelke: letno in zimsko žensko perilo ter blago za obleke, flanele, molton, naglavne rute in posteljno perilo TRGOVSKI DOM SLOVENSKE KONJICE Vsem svojim o