Dela je bilo vedno veliko
V drugem nadstropju hiše, ki ji pravimo občina, ima svojo delovno sobo Marija Jenko. Srečanje z njo je pravzaprav srcčanje z dnevi, ko je občina šele naslajala. Vlarija Jenko je bila ena prvih Ireh delavk teda-njega občinskega Ijudskega odbora Mosle. Pred 26 leti se je /aposlila v tejstavbi in je tudi najdlje ostala v njej. Na občini ni delavke ali delavca, ki bi bil tam zaposlen dalj časa kot ona.
»Qd prvega septembra 1955. ko so ukinili okrajni Ijudski odbor Ljubljana okolica. sem prišla semkaj z inženirjem \1uho in Vilijem Straškom.>< pripove-duje Mari ja Jenkova. ki se, sodeč po pripovedovanju. teh dnevov še dohrospominja. »Uradne pro-store smo imeli v pritličju. Bila sem tajnica predsednika in taj-nika \n opravjala sem vse admini-sirativne in kadrovske zadeve, pa tudi vse drugo, kar je bilo polreb-no.«
/ leti se }e občinska uprava ši-rila. Prihajali so novi Ijudje, spreminjala se je organizacija deta. Marija Jenkova je pravza-prav opravljala vcdno isto delo, le da so oddelki. v okviru kalerih je delala, imeli drugačno ime. Naj-prej je bilo lo tajništvo, potem skupščioska pisurnai danes pa je lo sekretarial skupščine. Najhrž se nc da niti približno izračunati, kofiko lisiov papirja je slo skozi njene roke. Tu so zapisniki sej občinskih skupščin. dogovori, *>porazumi. odloki. ovojnice z na-slovi delegalov, razna druga oh-veslila, domala vse, kar je po-frebno. da so dclegati in drugi ob-veščeni o delu skupščine.
»Zdaj je to delo, ki sem ga \ ča-
sih opravljala sama, porazdeljeno ined več Ijudi. Vsak zbor ima danes svojega sckretarja. Prej *.em sama tehnično pripravljala
vse gradivo za sejc, Menografirala na sejah skupščine in potem po stenogramu pisala dobesedne za-pisnike. Obscgali so 711 do luo li-slov ali še več.«
Vlnogi, ki so se /aposlili na ob-čini, so odšlii Marija Jenkova ni
nikoli    razmišljala   o   odhodu. Zakaj?
»Delo mi je všeč, na Ijudi ^eni se navadila, pa ludi stanujem tu blizu,« odgovarja.
V  skoraj še^tindvajselih lelih dela v isti hiši, čeprav je delovni proslor  večkrat  menjala.  se  jc prav gotovo nabralo precej doži-vetij.  Verular pa  Marija Jenko noče kaj dosli pripovedovali o lem. »Vedno je bilo veliko dela,« pravi. »Nikoli ni bilo vprašanje delali popoldiiL- ;iii pouuči. Roki so-nas preganjali in delo je mo-ralo bili opravljcno. Vieni so la lela minila zelo hiiro. Včasih, ko nas jc bilo še manj, smo hili rcsda bolj skupaj. /.daj pa se držimo v glavnem po oddclkih. Clovek se prilagaja   vscm   spremenibani.«
V njeni delovni sobi so v veliki omari shranjeni vsi zapisniki od tistega leta dalje, ko se je Marija Jenkova zaposlila na zdajšnji ob-čini. V šeMindvajselih letih je jih je nabralo kar lepo število. Kdor-koli potrebuje podalek, ki se na-naša na delo skupščine, se obrne nanjo. Dobil bo točen, hiter od-govor.  Vsi  namreč. ki  poznajo Marij« Jenkovo, vedo, da je pri delu   zanesljiva  in  domala   ne-zmotljiva. Najbolj j<> seveda poz-najo njeni ožji sodelavci, kajti de-lavci drugih oddelkov občine jo pravzaprav    srečajo   le   takrat, kadar prihaja na delo ali odhaja domov. Drugače pa jo je vedno mogoče najti pri delu v njeni sofoi.
DARJA JUVAN