V Rusiji š!raika(o brez božnihi. Veliki ruski list »Segodnje« v Rigi poroča dne 10. septembra to-le: V Leningradu se po ukazu strankinih (komunističnih) organizaci.i vrši preiska- va o članih zveze borbenih brezbožnikov. Večina se je odločno odpovedala temu, da bi širila protiversko gonjo. Kakor piše sovjetski list »Trud«, so se v tovarni »Krasnij viboržec« izmed 20 prejšnjih brezbožnikov samo štirje odločili, da ostanejo člani brezbožne zveze pod vodstvom Jaroslavskega, a 16 jih je izjavilo, da se za brezboštvo ne morejo veČ brigati. Preiskovalci so obrniii posebno pozornost na delovanje namestnika predsednika delavskega odbora Sjakova. Sjakov se smatra za učenega brezbožnika, saj je dovršil tečaj na protiverskem vseučilišču. Njegova sestra pa je verskega mišljenja. Na vprašanje preiskovalcev, zakaj je verna, je odgovorila, da prej vere ni cenila, potem pa, ko je v svoji družini imela nesrečo, nikjer ni mogla najti tolažbe razen v cerkvi in molitvi. Delavka Avdejeva je pri preiskavi povedala, da je bila prej član zveze brezbožnikov, ker je upala, da ji bodo v organizaciji pojasnili, zakaj se v stranki vera imenuje strup naroda. No, voditelji in agitatorji niso Avdejevi znali tega pojasniti. Za verno žensko se Avdejeva ne smatra. V cerkev ni hodila do vstopa v zvezo brezbožnikov. Zdaj pa noče več ostati v tej zvezi, a v cerkev tudi ne hodi. Toda z mladih let je imela pri sebi svete podobe in križ. Prej teh svetih predmetov ni zavrgla in tudi zdaj jih hoče obdržati. Strankini preiskovalci naznanjajo, da se prejšnji aktivni brezbožniki vračajo nazaj k veri vsled vpliva vernih delavcev, duhovnikov in staro-obredcev. Brezbožnico Avdejevo je pridobila zase staroverka Marija Eremenkova. Sestro učenega brezbož- nika Sjakova je pridobil za pravoslavno cerkev delavec Konstantin Ivanov. Dne 20. septembra poroča isti list »Segodnja« po »Komsomolski Pravdk, da je v Voronežu 15 deklic-komsomolk stopilo kot redovnice v tajni samostan. Pri odkritju novih cerkva v vaseh se udeležujejo slovesnosti tudi komsomolci ter pojejo v cerkvenih zborih. »Novo Slovo« iz Berlina pa poroča dne 26. septembra po »Antireligiozniku« meseca julija iz Dagestana sledeče: V neki ulici mesta Mahač-Kala na poslopju št. 56 visi steklena tablica s črko »B« na vogalu, drugi del je odbit. Pod tablico so težka vrata, ki zaškripljejo, če se odpro. V veži visi pajčevina in na tleh leže obnošeni čevlji. Odpremo duri v notranje prostore. Zagledamo veliko sobo, zastavljeno z omarami in mizami. Za eno mizo sedi deklica, riše nekaj na papir in žalostno pogleduje skozi umazano okno. To je dvorana — glavne zveze borbenih brezbožnikov v Dagestanu. Nekaj višje stoji cerkev. Pobeljena je, kupola se blešči v sveži zeleni barvi. Okrog cerkve je skrbno pokošena trava, pota so pometena. Če pogledaš skozi čisto umita okna, opaziš, da je notri vse prenovljeno, tudi podobe. V bližini je kolhozni bazar, kamor prihajajo po večerih kolhozniki. Zvečer in zjutraj prihajajo tudi v cerkev. Brezbožnikov je v Mahač-Kalu 382, kar ni veliko za mesto, ki šteje 100.000 prebivalcev. Kaj pa delajo brezbožniki? V prošlem letu smo čitali v »Dagestanski Pravdi« to-le: »Vsled dolgov se na dražbi proda imetje zveze borbenih brezbožnikov.« Z velikim trudom se je posrečilo aktivnim brezbožnikom rešiti stole in mize. Kakor strankarske (komunistične), tako so tudi druge organizacije popolnoma opustile protiversko gonjo. Vsled tega je seveda razumljivo, da se poživlja duh verskih organizacij Dagestana. Tako se glase poročila sovjetskih listov. Kakor je iz tega razvidno, stoji brezboštvo v Rusiji na trhlih nogah. Da še ni konca protiverske gonje, za to skrbi edino še sovjetska oblast in zlasti sovjetski rubelj. A. K.