- 53 - Novičar iz Krajnskiga. Iz Ljubljane. O poslednjim zboru mestniga odbora je že 13. listopada I. L za mestniga župana izvoljeni g. Ambrož naznanil prostovoljno odpoved Ljublj. županstva, ker ne želi, da bi županija se dalje v stanu — 54 - negotovosti hirala. Odbor, kije skozi 4 mesce obilo priložnosti imel, se prepričati izverstne pripravnosti g. Ambroža za vodnika mestne županije, je po mnogih ob-žaljevavnih govorih, da se je g. Ambrož, brez narviš-jiga sklepa dočakovati, županstva odpovedal, sklenil: še le potem se nove volitve lotiti, ako bo g. minister notranjih oprav predloženo odpoved vspoznal. O ravno tem zboru je bilo tudi sklenjeno, da naj se odbor prihodnji četertek srečkanja (lozanja) loti, po kterim ima (po 41. §. Ljublj. županijske postave) vsako leto mesca sušca tretjina odbornikov iz odbora stopiti in se iz noviga voliti. Srečkalo se bode tedaj o navadnim očitnim zboru jutri popoldne tako, da se bo 30 listkov s številko 1 do 30 v kolo djalo, v ktero bo vsih 30 odbornikov po abecednim redu po listku seglo; tiste, ki potegnejo pervih 10 številk, zadene izstop, ki pa tako dolgo v odboru ostanejo, dokler se po novih volitvah drugi ali iznoviga ravno tisti ne volijo. — Gosp. Ambrož je tudi iz deželne komisije za oprostenje zem-ljiš prostovoljno stopil; njegovo mesto je g. Dr. Ahačič nastopil. — Nemški Ljublj. časnik je unidan „Novice" pretresel, da so se za slabo mestno razsvitljenje potegnile in jih je za razodetje „ stari ga kontrakta" pobaral. Vzrok tega je bil, „da je gosp. pisatelj po polnoči domu šel in da v Št. Florijanskih ulicah takrat že ni nobena svetilnica več gorela. Po sedanjim kontraktu imajo svetilnice do 11. ure goreti, in le o posebnih časih dalje. Za to plača mestna denarnica na leto okoli 3500 gold. Mi nismo nikakor razsvitljenja zagovarjali; naš govor je bil le, da sedaj, ko stari magistrat ne more v tacih rečeh brez mestni ga odbora nič noviga vpeljati, mestni odbor pa še tudi komaj na pol živi, je vse tako dreganje prazno delo. Vbite svetilnice se popravijo, berž ko se to zve; stara navada pa, da ob 11. svetilnice ogasnijo, se mora že na redovnost Ljubljančanov opirati, da so ob 11. že doma, in da tistim, ki pozneje domii gredo, kakošna druga lučica sveti. Ali bo novi odbor razsvitljenje podaljšal, ne vemo — po vsaki ceni pa bo mogel poprej denarnico popra-šati: ali bo pripustila kakšnih 2000 gold. več? Ce bi imeli mi v tem kaj govoriti, bi se ne menili več za popravo stare svečave, ampak bi nasvetovali gazno razsvitljenje, od kteriga se je že ob času nepozabljiviga mestniga predstojnika Hr a dečki ga pomenovalo. — Ravno se sliši, da je ministerstvo notranjih oprav odpoved g. Ambroža vzpoznalo in po njegovim odstopu novo volitev župana odboru naukazalo. S tem odstopam je morebiti g. Ambrož kovarstvo znane stranke prestrigel, — veliki veliki večini mestnjanov pa brez razločka narodovnosti (priča tega je bilo prošnje pismo na presvitl. casarja z blizo 300 podpisov Ljublj. mestnjanov volivcov) gotovo ni vstregel. — O nedeljo ob 11. dopoldne bo v risarski učilnici obertnijske družbe delitev premij nar pridnišim učencam. G. udje te družbe so povabljeni k daritvi priti. Iz Dolenskiga. * Tudi v zemljo zakopani denarji niso tatov varni. Nekimu posestniku celiga zemljisa v Krojah, Mokronoške okrajne, je bil t 5 žakljič-kih spravljeni v loncu skriti in v zaperti kleti dobro zakopani denar, (366 gold. 48 kr.) vkraden: nar več je bilo tolarjev vmes, in med temi nar več šmarnih. Iz Kalca 10. marca. Popotovaje na kmetih sim marsiktero kazalo prodajavnic in kerčem s slovenskim napisam, postavim, „k soncu", „k hoji" i. t. d. zagledal, in to vidši mi je serce vselej veselja igrala. „Kdor je Slovenec pred hišo, bo tudi Slovenec v hiši" sim si mislil in se na ravnost noter podal. Nikdar me ni še sladka nada goljufala, in še vselej sim iskreniga Slovenca najdel, kodarkoli se mi je dozdevalo, da mora bivati! Vender pa, žalibog! se sem ter tje po Slovenskim nar veči del nadhišnih kazal nemško ali laško napisanih vidi, desiravno se gospodar med jake domorodce šteje. Zakaj pa tako? Vem scer, če se imajo Slovenec, Lah in Nemec kaj pogovarjati, da k večemu Slovenec vse tri jezike govori, Lah in Nemec pa večidel le vsak svojiga; ali sedajni čas se ni treba Slovencu take prevelike poslužljivosti pregrešiti, ker nas velik narod nima manj pravic ko drugi narodi; zdaj tudi Slavjan ve, da živi! Kdo pa tudi od Slovenca terja, da ima nadhišne kazala ali nemško, ali laško, ali francosko, ali turško napisovati? Kaj taciga ne terja ne Nemec, ne Lah, ne Francoz, ne Turk, marveč pa je smeha vredno, da se en narod drugim narodam vsilja in cene domoljubja ne spozna! Kdo pa Slovencu njegovo vljudnost in poslužljivost povrača? Vedno nihče! likajte le od Soče do francoskih mej , od Drave do nemškiga morja, iskajte po celim ptujim svetu, in nikjer nikjer ne boste zapazili kazal s slovenskimi napisi! Z narvik-šim ponosam je nekdaj Rimec djal: ;,rimski gradjan sim"! Tudi Slovenca ni treba sram biti reči: Jaz sim Slavjan"! Zat6 Bogme! je ravno tako zvest in pošten Avstrijan, kakor Nemec, ker Avstrija je mogočna družina mnogo verstnih narodov z enakimi dolžnostmi tudi z enakimi pravicami. Miroslav,