Kako bo letos z žitom in moko, Glede popisovanja in oddaje žitar vporabe moke itd. krož4jo lettos različne vesti, ki po. večini ne odgovarjajo resnici. Mi smo se obrnili do.meroda.ine oblasti iii sino od tam dobili sledeče podatke. Boplsovanjje žltiiih zalo^. Ker je žito letos ravno tako zaseženo kakor lanS, se bo tudi letos vršilo popisoV^nje žitnih zalog. Popisovanje bo letos dvojno: 1. začasno in 2. splošno. Ko se žito zmlati, b'o moral posestnlik sproti pri občinl naiznainiti, koliko žita je naralatil. jObčina bo morala voditi posebne knjige, v, katerih se bo sproti zaznamovalo, koliko žita so je jiri posameznih posestnikih namlatilo. Jeseni, ko bo vsa; mlačev gotova, se bo vršilo splošno popisovanje žihi, kakor 1. 1915. Popisovanje bodo zopet- vršili zaupniki i)o občinah m sicer s to razliko, da bo letošnje ))opisovanje mnogo natalnčneje k)ot lansko leto. Mlačev. Cesarska namestnija je s posebnim odlokom odredila, da se mora mlačev do goto\.ega roka opraviU. Natančneje o tem pozneje. Ako komu priraainjkuje mla.ti6ev, laliko zahtevai od ok.ra.jneiga glavarstva, da mu da delaVskih moči (vjetnike ali vo;a.ke) na razpolago, (lii se more mlačev skončaiti. Ako jiosestniki &arci ne morejo pravoftasno izvršiti mlacve, lahko ghv varstvo oclredi pris:ino mlaeev. Olitlastva nameravajo mlačev tako urediti, da bodo v nbčiije, kjer veči.na poseshiikpv svo.iega žita ne bo do gotovega roka zmlatila, p;oslaila odjrlellke vofa^.cili in!lii>(!čev s stroji, ki bodo po celi občini od hige do hiše vse žito zmlatiii. Poisestmki, ki imalo mliatilne stroje, bodo morali dati iste tem mlatilnim skiipinam na razpolago. Ti mlaliCi, klakor tucfi voditelji parnih m.la.tilnic se od okraj nega glajvarstva zaprisežejo, (Ui, bodo v svnje zapiske natanko zaj.isova.ti, koliko je kateri posestnrk namla.til žita. Da ne bo treb'a tujih, nepozntliih mlatičev ,ie najbol.;e, da se vsa.fe posestnik z mlačvo kolikor le mogočo p-odviza. ^upanstva bodo mor.ila mlafiev nadzorovati in vsftk toden s;.,roti porofiati, koliko Žita so je v tednu namlatiio. To dolofiilo bo težko izvedljivo Mno-i de- lavec gre mlatit žito edino še zai to, ker dobi kakor plafiilo žito; raditega bodo kmetje še veliko težje dobili mlaitiiče. Nadalje pa b"o tudi naznainlo o vspehu mlačve izredno težavno. Ob tej priliki'o.iozarjamo posestnike,, da naj gledajo, da kolik.or magoče z domačimi ljudmi opravilo mlafiev in da si dcjma sWrbno zapisujejo, kol'ko žita in sicer po posamezmh vrstan so namlatili in naznanili pri občini, da pozneje pri splošnem popisov-lanju ne bodo kaj drugega ali drugačo pripoznali. Oddaja žita. Za vsako oseho je določeno, (\a sme vporabiti, ali za\ržiti dnevno: osebe, ki ima.jo opraviti z žetvijo in mlafivo in sicer sajno do 1, oktobra 1916 500 gramov žita ali 400 gramov moke, sicer pa za osebe, ki opravljajo težka (kmečka) dela skozi celo leto vsak clan 366 gramov žita, ali 300 gramov moke; z*a vse druge pa 240 grainov ž ta ali 200 gtamov moke. Za seme se sme računati od letošnje žetve: pšenice 20%, rži 20%, ječmena 20%, ovsa 20%, koruze 10%, ajde 20%, prosa 20% in fižola 10%. Ko si si torej napra,vil rafiun, koliko žita rabiš za prehrano družine do nove žetve, koliko boš rabil žita za seme, lahko prerafiuniš, lcoliko imaš žita za oddati. Vzamimo primer: Pri hiši je deset IJudi. Za od 1. avgusta do 1. oktobra sme teh 10 oseb, ako opravljiijo žetvenai dola, pora.biti 300 kg žita, od 1. oktobra do 31. julija približno 1100 kg, torej skupno za celo leto okroglo 1400 kg žita (fižol ni štet). Priclelal pa si n. pr. 700' kg ]JSenice, 400 kg rži, 300 kg ječmena in 1100 kg koruze. OVl tega si smeš sedaj odračuuati pšenice za seme 140 kg, rži 80 tf,g, jefimena 60 kg, koruze 110 kg, Pritlelal si skupno 2500 kg žita, za braiiio in seme ga pa raHiš 1790 kg. Oddali hi ga torej moral približno 700 kg. Taiko in enako rafuiiaj in ne boš imel nobenih sitnosti pri rekviriranju. Krniljcnje z žltom. Pri- mlačvi, oziroma čiščenju- žita smeš napraviti na;ive6 5% znjdnjega žta, kafiero smeš slobodno pokla)dati živini'. Koruzo lahko da|aš v poljubni množini kot krmilni pribol]še!č, svin^am in drugim domačim žival!m; ječmena se sme poraiiti eno četrtino celega pridelka za krmo živini, to seveda smeš. pri gomžem računu vzeti v poštev in toliko manj ječmena oddt"..tt.- ' Kako bo z iulini? Štajerska cesarska na.mestnijoi bo določila letos tudi strogo nadzorstvo pri mliinih. Lastnik žita ho smel svoje žitne zaloge dati le v tisti nilin v _mlet'e, kateri bo od oblasti itolo^en- Vsak gospodar bo dobil O(t okrajnega' glaivarstva posebno karto za mlln. Na tej karti bo nfttanko Idolofieno, Tioliko žita \seh vrst sme za dobo -dveh mesecev zapeljati v mlin. V mlinu se bodo vodili natančni zapdski. Oblasti se ba,ie pečajo tudi z ¦ niislljo, d'a bi se naldzorovalo mletje žita na, domačib mlinih (žrmliah). Da bi se žrmlje ..zapečatile" ali odpravile, kr-,kor se govori, je prazna biajka. Upamo, da bodo kmefiki in delavski prijatell storili potrebne korake, da se mletje na domačih mlinih ne bo omejilo v\\ otežkočilo, Mi bomo v našem listu že pravočasno glede zadeve z mljni caše bra]|ce poučili. Opetovano pa opozarjamo, da mlinarji za zmlctje ne smejo jema.ti merice, arapak plaSilo v denarju in sicer od j|š^nice (za 100 kg) 2 K 80 v, ječmen in rž 2 K 50 v, za koruzo 2 K 60 y. Ce zajtelješ 100 kg pšenlice v mlin, ti mora dati mlinar za to vsaj 78 kg molce, 17—19 kg otrobov, 3—4 kg pa se računa Za razprašfinje. Oves se ne sme ziuletl. Oves se ne sme zmleti in ne pokladati drugi živini razun konjem in sicer enemu konju na dan 1 kg. Ves oves, kar ga pridelovialec ne rabi za semc, hf za konje, se mora o]_daiti. Razloček med prostovoljno In prlsilno odda]o. Cesarska namestnija je izdala nr<redbo glede rokov, kako se naj žito ponudi vojno-^Hno-prometnemu zavodu. Ti roki za oddajo so sedaj prostovoljai. Kdor pa naipozneje do 31. januarja ne bo odda.ltvsega svojega odvišnega žita, se ga bo po o.blasti v to prisililo. INajbolje je, da se žito, ki se ga bo itajk moralo oddp^ti, takoj dene posebej in žito, ki je za dom in seme, tudi posebej. Cas mlačve fcn oddaje. Štajersko cesarsko naimestiiištvo je izdalo novo n.^redbo, ki dolofia časovne dobe, do katerih mora biti izvršena letošnja mlačev ter biti odda.no odvišno žito vojno-žitno-prometnemu zajvojclu. Kmetje morajo žito letošnjega pridelka zmlatiti v rtoločenfh rokih, ki so za razne kraje za prvo tretjino i^riddlka razliftni in sicer se določa, da, mora r/.ti zmlačen ječmen in rž med 15. a\^gustom in 30. sentembrom, pšenicat, pira, napolica, proso, oves, grašica in soržica med 15, seiitembrom in 31. oktobrora. Prva tretjina se bo morala ponuditi vojno-žitno-prometnemu zavodu med 15. avlgustom in 30. septembrom. Dnugia tretjina se bo morala oddftfi eden mesec pozneje, tretja tretjina pa za dva do tri mesece pozneje. iTbzattevnd se določa: V mestnih okoMših Maribor, Celje in Ptuj, v soclnijskili okraijih celjslka okolica, Ormož, Lipnieas Ljutomer, Maribor, Cmurek, Gornja Ra^clgonia, Brežice in Sv. Lenart v Slov. gor. mora biti izvršena zmlaeeiv ječmena in rži in sicer: prva tretjina vsega letošnjega pridelka do 15. avgusta lf)16, druga tretjina do 15. septembra jn ostanek do 15. decembra 1916. 'fišjenica, pira, napolica, pro'so, dves, grašica, soržica: prva tretjina vsega pride|kai do 15. septembra 1916, tlruga tretjina do 15. oktobra 1910 in ostanek do 15. januarja 1917. V sodnijskih okrajih Arvež,. Nemški Lončt Kozje, Vransko, Sevnica, Mairenberg, Rogatec, Smarje, Soštanj, Laško, Slov. Bistrica in Slovenferadec: rž in ječmen: prva tretjina vaega letošnjega pridelka do 31. avgusta 1916, druga tretjina do 30. septembra 1916 in ostanek do 31. decembra 1916,- Pšenica, pira, liapolicai, proso, oves, grašica in soržica: prva tretjina vsega letošnjega priidelka do 30. septembra leta 1916, druga tretjina do 31. oktobra 1916 in ostanek do 31, januarja 1917. V sodnijskih okrajih Konjice in Gorjnjigrad: rž in ječmen: prva tretjina vsega 'letošnjega prijielka do 30. septembra 1916, druga tret}ina do 31, oktobra 1916 in ostanek do 31. januarja 18|16. Flšenica, pira, napolica*, proso, oves, grašiea in soržica: prva tretjina vsegaj letošjnjega pridelka do 31. oklobra, druga ti-etjina do 30. novembra in ostanek mora biti zmlačen ter odvSšno žito oddano do 31. januarja 1917,