Leto XIII. št. 7 15. julij 1966 C NKARNAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE KONFERENCA SINDIKALNIH PODRUŽNIC Na nedavni delovni konferenci sindikalnih podružnic Cinkarne je predsednik izvršnega odbora sindikalnih podružnic v svojem referatu obravnaval tri aktualna vprašanja: nagrajevanje delavcev v proizvodnji in v strokovnih službah, pomen higiensko tehničnega varstva in izobraževanje delavcev v našem Zanimanje za poklicne šole raste Smo v letnem času, ko se mladi ljudje, ki so končali obvezno šolanje na osnovni šoli, odločajo za nadaljnjo življenjsko pot. To pa ni vedno lahko, saj ga poklic, ki si ga je mlad človek izbral spremlja skozi celo življenje. Ker sem omenil poklic, mislim tu predvsem u-čence, ki so se odločili za uk. Kadar pa govorimo o teh učencih, ki jih nekateri še imenujejo vajence, čeprav ta izraz že zdavnaj ne ustreza več, si skoraj vsak po svoje razlaga način izobraževanja. Moramo povedati, da že vrsto let prehajamo iz stare »vajeniške« oblike šolanja, k sodobnejšemu načinu poklicnega izobraževanja. To se pravi, da so učenci skozi vse šolsko leto v šoli in si tam pridobivajo teoretično in poklicno (Nadaljevanje na 5 4 strani) kolektivu. Tovariš Poklšek je uvodoma dejal: »Namen gospodarske reforme je ustvariti pogoje za intenzivnej- še gospodarjenje, to pa je pogoj za široko vključitev našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Oilje gospodarske reforme bomo dosegli le, če bomo bolj kot doslej zainteresirali ves delovni kolektiv za naloge, ki jih mora delovna organizacija opraviti v procesu preobrazbe našega gospodarstva. Predvsem je potrebno po-večaiti napore za povečanje obsega proizvodnje, produktivnosti, zboljšanja kakovosti ter zmanjšanje stroškov proizvodnje. Pozitivnejše premike je mogoče doseči le ob kvalitetnejšem delovanju organov samoupravljanja v delovni organizaciji, ob večjem angažiranju in odgovornosti strokovnih služb in ob angažiranju vseh političnih činite-Ijev v podjetju. Ena izmed osnovnih nalog upravljalcev je, da zahtevajo od organizatorjev proizvodnje in strokovnih služb kon- kretne rešitve gospodarskih in proizvodnih nalog (npr. stalna strokovna služba za organizacijo dela in izboljšanje proizvodnega procesa, priprave za novo sistematizacijo delovnih mest, pri kateri je potrebno zagotoviti, da so vsa delovna mesta — predvsem vodilna — zasedena z ljudmi, ki imajo ustrezno strokovno in potrebno družbeno politično usposobljenost). Sistematizacija mora vsebovati točen opis kvalifikacij za določena delovna mesta. Kadrovanje pa je treba izvajati na podlagi take sistematizacije. To je potrebno izvajati za vsa delovna mesta. Gospodarska reforma zahteva med drugim tudi zmanjšanje investicijske potrošnje. V prihodnje naj se trošijo le sredstva, ki so že ustvarjena in gradijo naj se investicije, za katere so sredstva v celoti zagotovljena. To pa seveda ne pomeni, da ni tudi v prihod, nje nujno, da ima gospodarska organizacija svoj perspektivni in razvojni program. Razvojni program mora temeljiti na načelih, ki so jih postavili predpisi gospodarske reforme, zlasti pa na možnosti oskrbe s surovinami (domačimi in uvoženimi) z energijo itd.« (Nadaljevanje na 4. strani) Delegati na delovni konferenci sindikalnih podružnic Proizvodnja in produktivnost v juniju V juniju smo dosegli nekoliko slabše proizvodne rezultate, kar se odraža tudi na vrednostno doseženi proizvodnji v tein mesecu. Slabši proizvodni rezultati tega meseca izhajajo iz zmanjšanja proizvodnje in prodaje organskih barv, defekta na fluosolidnih pečeh v obratu žveplene kisline, remonta obratov lito-pona in superfosfata ter zmanjšan ja proizvodnje čašic zaradi zastoja v prodaji- Kljub navedenim vzrokom manjše proizvodnje v juniju pa smo letni proizvodni plan dosegli in celo presegli, kar je rezultat dobrih proizvodnih rezultatov, ki smo jih dosegali v preteklih mesecih. Letni proizvodni plan srno dosegli s 53,7%; presegli smo ga torej za 3,9 %. Če primerjamo dosežene proizvodne rezultate v pestih mesecih letošnjega leta z doseženo proizvodnjo v istem razdobju leta 1963, prav lahko ugotavljamo povečanje proizvodnje na-pram prvem polletju lanskega leta in sicer za 18.6%. Te večje proizvodne rezultate pa smo v letošnjem letu dosegli z manjšim šte- vilom zaposlenih kot v šestih mesecih preteklega leta, kar kaže na porast produktivnosti dela v tem razdobju. Ker je letos vrednostno porasla proizvodnja v razdobju januar — junij napram istem razdobju lanskega leta za 18,6 %, število zaposlenih pa se je zmanjšalo za 0,4 %, ugotavljamo porast produktivnosti dela in sicer za 19 %. Izvoz v mesecu juliju je bil dosežen s 554.226 $, kar kaže, da smo mesečni izvozni plan dosegli in tudi presegli, in sicer^za 8,5 %. Kumulativna vrednost izvoza v šestih mesecih pa znaša 2,845.430 S in torej letni izvozni plan ni dosežen. Vzrok je v tem, ker smo morali v letošnjem prvem polletju vračati večje količine cinka in cinkove pločevine iz naslova predelav cinkovih koncentratov, ki smo si jih zaradi pomanjkanja doma morali preskrbeti iz uvoza, izpadel pa je tudi izvoz modre galice, ki je v istem razdobju lanskega leta predstavljal pomembno izvozno postavko. Od skupne vrednosti izvoza v prvem polletju 2 mil. 845.430 S odpade 89 % vrednosti izvoza na podnočje konvertibilnih valut, 3% na klirinško področje in 8% izvoza na področje vzhodnoevropskih držav. Ker je v drugem polletju letošnjega leta predviden večji izvoz superfosfata in žveplene kisline, predvide-• vuino, da bomo v tem obdobju izpad nadomestili in dosegli postavljen izvozni plan za leto 1966. SZ DL-socialistična demokracija in red V današnji številki »Cinkarnarja« posredujemo izvlečke iz razgovora o neposredni demokraciji, ki ga je imela pretekli mesec predsednica glavnega odbora SZDL Vida Tomšič z novinarjema »Borbe« in »Dela«. •Ni več pomislekov o tem, da je Socialistična zveza opora samoupravljanja. V praksi pa se še zmeraj iščejo recepti, po katerih naj bi SZDL opravljala to funkcijot« »Receptov za delo ni, so pa znane družbene zakonitosti, ki terjajo jasno zasnovano idejno in politično akcijo naprednih sil. Razvoj socialističnega samoupravljanja ne zmanjšuje, temveč povečuje potrebo po vse močnejšem- delu ZK in SZDL. Samoupravljavci iščejo širšega znanja o družbenih zadevah, obenem z rastočo odgovornostjo in zavestjo raste želja po dogovoru za družbeno akcijo. Seveda pa bi bilo narobe, če bi dogovore o svojih družbenih in političnih organizacijah šteli že kot obvezne za samoupravne organe. Bistvo neposredne demokracije je ravno v tem, da proizvojalci in občani odločajo v svojih samoupravnih organih direktno ne preko političnih predstavnikov. Vsi samoupravni organi delujejo samostojno in po svojih predpisih, statutih, na osnovi ustave. Dogovori o družbenopolitičnih organizacijah postajajo družbeno obvezne odločitve šele potem, ko te dogovore na določen način sprejmejo samoupravni organi. To sili komuniste in vse napredne socialistične sile v neprestano delo med vsemi proizvajalci in občani, v so-očevanje teorije s prakso.« »Neposredna intervencija forumov družbenopolitičnih organizacij je v samoupravnih organih torej nezaželena. Kako pa bi v današnjih razmerah praktično zagotovili politični vpliv SZDL na samoupravne dogovore?« »Ne le nezaželena — bila bi pravo nasprotje težn jam ZKJ in SZDL, naj namreč ljudje sami upravljajo svoje zadeve. Toda tudi za upravljanje družbe je treba dogovorov in — če hočete — vsi se ga moramo učiti. Zato pa ustava ob razvoj samouprave postavlja razvoj SZDL kot odprte družbenopolitične organizacije občanov, kjer ne le spoznavajo naravo in način vodenja družbenih zadev, ampak se za to tudi dogovarjajo.« CINKARNAP »Izkušnja uči, da ponekod razumejo neposredno demokracijo tako, da vsi razpravljajo o vsem in po tem tudi merijo stopnjo demokracije. Na učinek večkrat pozabijo. Tudi forumu Kakšna naj bi bila, na primer, njihova vloga in odgovornost pri tem?« »Pri nas je res v medi nekakšno fetišiziranje splošnega razpravljanja, govorjenja vseh o vsem, in to naj bi bila potem demokracija. Ljudje imajo pri tem občutek, da so že neštetokrat nekaj povedali, grajali, zahtevali in da se — glej — nič ne premakne. Kar vsi radi naročamo drugim, kaj da naj store, in vsakemu se zdi njegova zadeva najbolj pereča. Nismo prepričani, da smo res sami »oblast«, da imamo svojo državo in da moramo sprejeti tudi odgovornosti, se dogovoriti, kaj moremo, zmoremo in kaj ima prednost. Splošno govorjenje in kritiziranje — brez pripravljenosti, da bi pošteno delali vsak na svojem delovnem mestu in prevzeli skupno odgovrnost za demokratično sprejete sklepe — je prej pot v anarhijo kot v socialist tičnodemokra-tičnod ruž-bo. Vloga izvoljenih organov in tudi odborov SZDL bi naj bila prav v tem, da bi omogočali občanom takšen vpogled v družbene zadeve, ki bi jim tudi pomagali postaviti vsako stvar na svoje pravo mesto. Pri tem pa bo treba tudi jasno povedati, da se glede vprašanj, ki jih je odločila socialistična revolucija, ne more da- nes odpirati ponovna razprava. Glede takih, tako rekoč funda-mentalnih vprašanj socialistične demokracije in samoupravljanja je pa seveda treba predvsem mladim generacijam dati vpogled v zgodovinski tok stvari — v tem je tudi pomen naporov za osvetlitev zgodovine.« »Še zmeraj pa so forumi, ki sprejemajo politične dogovore v imenu članstva, ne da bi poprej z njimi razpravljali. To ni v skladu z demokracijo v procesu odločanja niti ne ustreza vlogi organizacij v naših razmerah.1« »Socialistična demokracija pomeni torej predvsem rrpž-nost, da se končno uveljavi zgodovinski interes delavskega razreda in delovnega človeka. Demokracije ne razvijamo, da bi prišli^do svobodne besede sovražniki socializma, zagovorniki izkoriščanja in podložništva, temveč da bo delovni človek v boju mnenj, tudi v boju s socializmu tujimi mnenji, postal nosilec družbene akcije. Socializem pa tudi ne pomeni zadovoljevanja vseh želja, ampak to, da se človek in njegovo delo osvobajata izkoriščanja in da tisti, tki proizvaja tudi deli, gospodari. Ni »družbe, države«, ki naj za vse skrbi, in podložnikov, ki samo zahtevajo, kritizirajo. So proizvajalci in uprav-ljalci, ki naj vedo, kaj imajo, kaj upravljajo in ki se naj v svojih družbenih-poliličnih organizacijah osveščajo in organizirajo za svojo družbeno akcijo. V tem pa je tudi nastanek moderne organizacije delavskega gibanja-— SZDL z Zvezo komunistov na čelu — ki ni več klasična stranka, temveč že vsakodnevna uporaba in soočenje znanosti o družbi z interesi občanov. Brez tega pa ne more biti niti samoupravljanja niti demokratičnega reda.« »Napredne socialistične sile sem ter tja politično ne reagirajo, kadar se razpravlja s pozicij, ki niso socialistične. Kaj bi vi postavili nasproti plavanju s tokom?« »Revolucionarni boj za osvoboditev človeka se že ves čas bije na dve strani, proti anarhistično liberalnim in proti birokratsko dogmatskim težnjam. Ni mogoče samo pritrjevati željam ljudi in biti na čelu takšnih pohodov želja, ne da bi pri tem upoštevali možnosti, odkrivali peti in težave, da bi izpeljali zaželeno. Gojiti je treba trdo šolo resnice. Posebna skrb Socialistične zveze naj bi bila, da bi delovni ljudje v točnih analizah videli svoj položaj in svoje možnosti. Nemogoče je — oprostite, mislim, da gre včasih celo za zlo namero — ko nekateri postavljajo velike zahteve glede osebnega standarda in takojšnjega razvoja vseh družbenih služb, ko tako rekoč zahtevajo, da živimo bolje kot v deželah z visoko produktivnostjo, čeprav proizvajamo in delamo slabše kot tam. Imajo boljše stroje, tehnologijo, organizacijo, ne le večjo osebno prizadevnost ljudi — to je res. Toda stvari same to ne spremeni! Če hočemo bolje živeti — moramo ne le več, ampak tudi ceneje proizvajati. Smo sicer že veliko na boljšem kot pred leti, produktivnost dela raste, še vedno pa je izpod ameriške in evropske! To moramo vedeti in SZDL mora skrbeti, da bodo to vsi vedeli in temu primemo ravnali. In to bo tudi onemogočilo demagoge, ki govorijo, da reforma kaže na polom našega gospodarstva, ki ne povedo preproste resnice, da smo dosegli — in to v silnem zaletu vseh sil — stopnjo, ko moremo naprej le na nov način. Smo preveč razviti za stari, ekstenzivni način dela in premalo za odprto tekmo na mednarodnem tržišču, kamor moramo s svojimi izdelki, če hočemo tudi uvažatL In dokler se ne bomo zavedli, da ni mogoče bolje in hitreje delati brez visoko kvalificiranih in zmožnih strokovnjakov, in brez trdnih samoupravnih dogovorov, bomo imeli slabo strokovno sestavo, slabe delovne odnose in tudi nekatere premalo sposobne ljudi, ki se bojujejo le za svoje pozicije. Kadrov-ska politika pa ni posebno poglavje boja za socializem, temveč sestavni del razvoja samoupravljanja. Delne akcije so obsojene na neuspeh.« (Nadaljevan)« na 4. strani) PERSPEKTIVA SVINCA Že bežen pogled na statistiko o uporabi svinca nam pove, da so potrebe po tej kovini vedno večje. Dokaz zn to je dejstvo, da je v letih 1950 do 1960 naraščala letna potrošnja povprečno za 1,5 % do 2,75 %, od leta 1960 dalje pa potrošnja vsako leto poraste za približno 4,5 %. Povečana potrošnja svinca je značilna za visoko razvite industrijske države z visokim življenjskim standardom, kjer sta glavna potrošnika svinca transportna dejavnost in zelo razvito komunikacijsko omrežje. Tako svinec uporabljajo za izdelavo telefonskih kablov in kablov za prenos moči, proizvodnja bencina troši ogromne količine svinca kot dodatek za zvišanje oktanske vrednosti benzina, potem je tu izdelava svinčenih akumulatorjev, svinčenih pigmentov, zlitin svinca, svinčene pločevine in cevi. Pozicije svinca v teh panogah'porabe so trdne, zato vlada prepričanje, da bo njegova poraba še nadalje rastla v takem obsegu kot dosedaj. Podobno kot pri cinku se tudi pri proizvajalcih svinca kaže pospešen tempo raziskovalnih del za odktrije novih pcdročij uporabnosti in za izboljšanje tradicionalnih. Direktna predelava površinsko oksidiranega svinca z valjanjem ali vlečenjem daje svincu boljše mehanske lastnosti kot jih imajo običajne zlitine svinca. Tanjši in trdnejši trakovi za ovijanje kablov, lažja ogrodja v baterijah, trdnejše cevi in pločevina za obloge v kemijskih napravah, to so zahteve, ki se trenutno postavljajo predelovalcem svinca. Velik napredek je dosežen pri izdelavi kabelskih trakov na račun kontinuiranega stiskanja, ki je našlo velik odziv pri proizvajalcih kablov. Rentabilna proizvodnja tanke svinčene pločevine (0,40 — 1,60 mm debeline) s pomočjo neprekinjenega litja je začela v Avstraliji in Kanadi. Glavni potrošnik te pločevine je gradbeništvo, ki jo uporablja za zvočno izolacijo predvsem tam, kjer je problematična teža izolatije in kjer je problem za prostor za izolacijo. V preteklem letu so bila izvršena obsežna raziskovalna dela, ki so temeljito raziskala možnosti uporabe svinčene pločevine za zvočno izolacijo. Rezultati raziskav so odločno v prid še večje porabe svinca v te namene. Vse premalo pa svinec uporabljajo za pla-tiranje in oblaganje' železnih konstrukcij, kjer naj bi svinec igral vlogo odličnega antikoro-zijsikega materiala, železo pa bi nastopalo kot predstavnik trdnosti in stabilnosti. Ta proces se je že igvčel v gradbeništvu in pri objektih kartične industrije. Valjani železni materiali, oblečeni s Svincem imajo veliko prihodnost pri gradnji visokih stolpnic, nebotičnikov in osta- lih visokih stavb, kjer zaradi uporabe svinca odpadejo stroški za vzdrževanje, ki pa so pri klasični gradnji izredno visoki. Tehnični napredki na ostalih področjih uporabnosti svinca Poleg tradicionalnih izdelkov iz svinca je še cela vrsta panog, ki uporabljajo svinec kot surovino. Organske spojine svinca obetajo velike uspehe kot fungicidi, pesticidi in biocidi ter kot katalizatorji pri organskih sintezah. Keramika pozna svinčeve emajle, ki jih v Ameriki uporabljajo kot okrasne prevleke za aluminij. Svinčevi feriiti imajo izredne magnetne lastnosti in bodo v bližnji prihodnosti povsem nadomestili barijev ferit v malih elektromotorčkih. Ne glede na možnosti razvoja še novih izdelkov na bazi svinca je treba vendar priznati, da je poraba svinca odvisna predvsem od avtomobilski industrije, ki konzumira največji del svinca za izdelavo akumulatorjev. Dežele v razvoju, celotna Afrika, Azija in Južna Amerika predstavljajo bodoče močne odjemalce klasičnih svinčevih izdelkov — kablov, Pred dnevi je bila dokončno določena usoda stare lokomotive; ki nam je služila kot pomožni parni kotel. Po njej so posegli varilci, ki jo bodo razkosali in pripravili za aposlednjo.pot« cevi in pločevine. Za potrošnjo svinca v ostale namene ni pričakovati tako naglega porasta, grafična industrija, ki uporablja svinec za izdelavo črk pa že opušča tradicionalno zlitino in prihaja na nove boljše zlitine, ki so brez svinca. Vpliv svetovnega tržišča metalov na ceno je očiten in pogosto zelo škod-Ijavo vpliva na stabilnost potrošnje svinca. Zato je v zadnjem času opaziti pri proizvajalcih svinca, da poskušajo držati stalne cene tistim svojim izdelkom, ki bi jih ob borznih anomalijah lahko zamenjali s kakšnim drugim materialom. Nove rudarske ih topilniške kapacitete svinca, ki bodo začele obratovati v letih 1966—67 bodo pokrile naraščajoče potrebe po svincu in bodo vplivale na večjo stabilnost cene svinca in svinčevih izdelkov. Spoznanje, da so tendence nadomeščanja svinca z drugimi materiali v upadanju, bo povrnilo zaupanje potrošnikom svinca, proizvajalcem pa dalo zadostno jamstvo za nadaljnje povečanje proizvodnje, ki bo lahko našla svoj plasman. Perspektive cinka in svinca so dobre, kar pa seveda ne pomeni, da bodo proizvajalci ostali na sedanjih dosežkih tehnologije pridobivanja in predelave. Le tisti proizvajalec, ki bo vsak dan kontroliral kvaliteto svoje proizvodnje, zmanjševal stroške proizvodnje in usvojil čimveč novih proizvodov je perspektiven in bo lahko prosperi-ral. A. Rupnik KOLEKTIVOV • IZ DRUGIH KOLEKTIVOV • IZ DRtPGtIH KOLEKTF URAVNILOVKA NA ,ZATOŽNI KLOPI4 Razgovori o delitvi dohodka so prišli v teh dneh v delov-nem kolektivu Rudarsko topilničarskega bazena v Boru do »vnetišča«. Na zatožni klopi se je tokrat znašla — »uravnilov-ka«. Naletela je tako rekoč na splošno obsodbo v kolektivih tega našega največjega rudarsko metalurškega in kemičnega velikana. Rezultat teh razgovorov je: povečanje razpona med raznimi kategorijami delavcev in uslužbencev, s pogojem, da se zagotovi nekvalificiranim delavcem nujni življenjski minimum v startu 50.000 S-din. r— " Na osnovi predloga sajmih proizvajalcev v delovnih enotah, je delavski svet rudnika bakra Bor že sprejel korekturo osnov osebnih dohodkov. Sprememba je po splošnem mnenju bila nujna, ker so bili razponi premajhni. Tako na primer, razlika med nekvalificiranim to visokokvalificiranim delavcem pogosto ni bila večja od 6%. Zaradi tega se veliko delavčevim hotelo izobraževati. Nekateri od njih :,o odkrito govori- li, da niso zainteresirani za nadaljevanje strokovnega izobraževanja, ker so bili zadovoljni s prejemki, ki so bili skoro izenačeni s prejemki visokokvaliliGi-ranih delavcev. V naj boljših primerih so razlike med nekvalificiranimi delavci in inženirji znašale 1:2,5. Po najnovejšem povečanju se je stanje bistveno spremenilo, Naj večje povečanja, 43 odstotkov, so dobili strokovnjaki'] z visokošolsko izobrazbo to VK de- lavci kot glavni nosilci proizvodnje. Zanimivo je, da je delavcem obeh omenjenih kategorij, če ne delajo direktno v proizvodnji, ta odstotek zmanjšan za 5 %. Najmanjše povečanje — samo 10 odstotkov — so dobili nekvalificirani delavci to uslužbenci z nižjo strokovno izobrazbo, ki ne delajo v direktni proizvodnji. Tako sedaj znaša startna osnova visokokvalificiranega delavca 85.000 S-diin, inženirja-140.000 S-din, kvalificiranega delavca 63.000 S-din, tehnika 94.000 S-din. Navedene razlike bodo v celotnih prejemkih še večje, ker je višina odstotka, s katerim v ustvaritvi osebnega dohodka sodeluje inženir, sedaj gotovo štirikrat večja od odstotnega zneska s katerim v delitvi sodeluje nekvalificiran delavec. Praktično —• inženir s 15 do 20 let prakse bo zaslužil tudi čez 300.000 S-dto mesečno. Politik« Ekspres / Delovna konferenca sindikalnih podružnic (Nadaljevanje s 1. strani) Ko je govoril o nagrajevanju, je dejal, da se ibomo morali znebiti stare miselnosti o delitvi. Posluževati se moramo znanstvenih ugotovitev in dosežkov na tem področju, kajti le tako bomo dosegli pravilno nagrajevanje po rezultatih dela, toda ne samo po rezultatih doseženih na delovnem mestu, ampak po uspehu delovne enote in gospodarske organizacije. Opozoril je tudi na nezdrave nazore posameznikov, ki težijo k izravnavanju osebnih dohodkov na .sorodnih delovnih mestih, oziroma v delovnih enotah, ne glede na rezultate dela ali pa primerjajo osebne dohodke delavcev v drugih podjetjih, pri tem pa ne upoštevajo ekonomske in druge faktorje. Taki pojmi se vsekakor negativno odražajo pri doseganju ren-tabilnejše proizvodnje. Tovariš predsednik je dejal: »Ne smemo pozabiti, da je končni obračun osebnih (dohodkov odvisen od razpoložljivih sredstev za osebne dohodke. Družbeni smisel, takega razdeljevanja osebnih dohodkov je v tem, da razvijamo ekonomski interes slehernega delavca na področju produktivnosti in ekonomičnosti posameznih delovnih mest. Prav tako pa mora dati vse to delo ekonomični uspeh kolektiva, od katerega je odvisna višina osebnega dohodka. Gre torej za razvijanje osebnega ekonomskega interesa posameznikov, ki samo s skupnimi napori doseže velikp uspehe podjetja kot celote. V zadnjem času smo razmerja delovnih postavk že tako stisnili, da je ibdilo nujno potrebno razpravljati o novem pravilniku, ki naj znova postavi razmerja med posameznimi delovnimi mesti, na osnovi ekonomičnosti in boljših delovnih uspehov. Popravki v dosedanjem pravilniku so bili narejeni bolj iz socialnega vidika, kakor iz potrebe ekonomsko • produštivnih sprememb. Iz obrazložitve novega pravilnika je razvidno, da so bila dosedaj najvažnejša, za ekonomski uspeh najodgovornejša delovna mesta, nestimulativno postavljena v odnosu do nižjih, kar je povzročilo nekako tendenco uravnilovke. Pri sami ocenitvi pa moramo imeti pred očmi, da ne moremo posameznih delovnih mest ocenjevati samo po naslovu temveč tudi po uspehu, ki ga posameznik doseže v korist podjetja Zelo hiter razvoj podjetja narekuje nove potrebe predvsem po kvalificiranih kadrih, kar moramo pni novem pravilniku tudi upoštevati. . Ravno tako je cilj novega pravilnika zainteresirati posameznike k stalnemu strokovnemu -izpopolnjevanju in šolanju. Višja INDUSTRI JSKI TIRI V NOVEM DELU CINKARNE. Danes si ne moremo zamisliti moderne industrije, ki ne bi bila direktno povezana z železniškim omrežjem. Nekako vzporedno z gradnjo novih industrijskih objektov, je pričela gradnja industrijskih tirov, ki bodo povezani z bodočo tovorno postajo v Čretu. Medtem, ko sta dva tira že gotova, spodnji /ustroj za tretjega je tudi pripravljen, uvoznega loka ni bilo mogoče urediti dokler ni bila regulirana Voglajna; ta del proge bo predvidoma gotov do 15. julija. V novem obratu bo še treba zgraditi progo za odvoz kisline! Socialistična demokracija in red (Nadaljevanje z 2. strani) »Nekateri ne delajo tako in sejejo utvare, nastopajo s politično demagogijo, kar potem vzbuja v ljudeh občutek nemoči, jih pasivizira in demoralizira, odmika od družbenih problemov, tako da rajši prepuščajo urejanje družbenih zadev »poklicnim«, ki pa jih seveda kritizirajo.« »Da. In socializmu najbolj tuja težnja so zasebništvo, pasivnost in podložništvo, kajti to pomeni: poskrbi predvsem zase, čemu bi se gnal in izpostavljal. To je danes tudi osnovno orožje protisocialističnih sil, tako birokratske agitacije za državo kot starega razrednega sovražnika. Socializma ne napada odkrito, temveč vzbuja nezaupanje v organe oblasti in samoupravljanja, odreka notranje morailne pobude delovnim •ljudem, vzbuja v njih občutek neznanja in nemoči. Družbene zadeve pa so v socializmu tudi osebne zadeve vsakogar in odvisne od delovnih ljudi samih. III. plenum CK ZKJ in VI. kongres SZDL Slovenije opozarjata na te oblike boja proti razvoju samoupravljanja v današnjem odločilnem času, ko naj se delavec — proizvajalec polno uveljavi v upravljanju tudi nad tistim delom plodov svojega dela, ki je namenjen za investicije in ki so ga doslej upravljali država ali drugi organi.« »Mar niso pojavi, o katerih govorite, tudi posledica tega, da v boju mnenj premalo upoštevamo splošno in demokratično sprejeta stališča?« »Nekateri pravijo, da nimamo takšnih stališč, čeprav jih neprestano in to zelo javno kujemo in pojasnjujemo in smo prav zato zmagah v revoluciji in graditvi. Imamo jasen program ZKJ, ustavo, razne resolucije. Tudi govorjenje o tem, da ni jasnih stahšč, povzroča pasivnost ljudi. Ce gre za neznanje, ga je treba odpraviti — predvsem že v samem šolskem sistemu. Kadar pa gre za človeka, ki stališča noče sprejeti, ker ga osebno zadene, je treba to javno povedati in se s tem tudi j ara o spopasti. Pri nas krstimo za boj mnenj pogosto prerekanje brez pravega poznanja stvari ah pa celo socializmu tujih mnenj, torej bolj boj med željami in občutki, ne pa argumenti. Spopadamo se glede obrobnih vprašanj, to pa delovnim ljudem onemogoča, da bi se znašli, v čem je danes pravi konflikt in kje naj bo težišče boja mnenj. V socialističnem boju je in ostane osnovno izhodišče delo in interes osvoboditve delavca izkoriščanja in vladanja nad njim brez njega. Danes je pri nas ta spor, konflikt med konceptom državne in ‘družbene lastnine, med etatizmom, to je vlogo državne oblasti in samoupravljanjem, to je vlogo proizvajalca kot upravljale^. Fraze o večni svobodi in abstraktni demokraciji pogosto skrivajo za kaj gre, čeprav pa vam delavci v tovarnah danes stvari že znajo imenovati s pravim imenom!« strokovnost na delovnih mestih, predvsem pa v novih obratih, je ena od važnih tendenc, če hočemo da bodo obrati oziroma podjetje uspešno v svojem delu. Ko je govoril o higiensko tehničnem varstvu -pri delu je rekel: »Vzporedno z graditvijo socialističnih odnosov v našem socialističnem gospodarstvu in z razvijanjem delavskega samoupravljanja v gospodarski organizaciji je nujno potrebno tudi vsestransko prizadevanje za ustvaritev takšnih pogojev 'dela, ki bi zmanjšali možnost obratnih nezgod dn bolezni v zvez-i z -delom. To -pomeni, da se z demokratizacijo gospodarstva nudijo bistvene osnove za celotno reševanje proizvodnosti, ki je dosegljiva le ob pogojih varnega dela dn zdravega okolja na delovnem mestu. Tesna povezanost 'elementov varnosti -dela s samim delovnim postopkom nujno vodi k višji proizvodnosti in s tem tudi k boljši kakovosti dela. Nesreče pri -delu pomenijo motnjo v proizvodnem procesu, ta pa ekonomsko škodo in zmanjšuje produktivnost dela. Če dosledno upoštevamo, načelo »gledanja skozi dinar« moramo varstveno službo nujno urediti ne samo v osebnem interesu delovnega človeka, marveč v interesu celotnega gospodarstva. Varstveno službo moramo vključiti -v strukturni organizem gospodarske organizacije z jasno postavljenim ciljem in določenimi nalogami. Zaradi ekonomskega dn družbenega pomena služba HTV ne more delovati izolirano od ostalih funkcij podjetja in miji-hovih nosilcev ter služb podjetja. Varnost dela ne more biti samo stvar oddelka HTV v podjetju, oziroma varnostnega tehnika. Varnost pri delu je ekonomska in družbena zadeva celotnega delovnega kolektiva. Za uspešnost njenega dela si morajo prizadevati in vlagati potrebne napore vsi sektorji kolektiva. Služba HTV mora biti tesno povezana z vsemi sektorji dela v podjetju, najtesneje pa mora sodelovati tudi z vsemii drugimi proizvodnimi činiteljd (npr. redna posvetovanja z mojstri dn preddelavcih Sodelovanje in soglasje je treba doseči zlasti z organi samoupravljanja in družbenimi organizacijami, ki so pri tem neposredno zainteresirane. Osnovna zahteva varstvene Vzgoje je v tem, da razvijamo pri vodilnih kadrih in neposrednih izvajalcih -dela njihovo osebno in družbeno zavest, ki mora izoblikovati smisel za večjo varnost in zdravje pri opravljanju določenega ‘dela. Varstveno izobraževanje mora težiti za tem, da delavci — upraviljalci spoznajo in razumejo funkcionalno zvezo varnosti med tehnološkim procesom in delovnim postopkom. (Nadaljevanje na 7. strani) ZIDANJE STANOVANJSKIH HlS IN POSOJILA Pogioji za dodelitev posojila za zidanje stanovanjskih hiš so znani in zaradi tega nameravamo v tem sestavku ob-delati le nekatere pogoje, ki morajo biti po naših notranjih predpisih vnešeni v pogodbo o posojilu. Pred sklenitvijo pogodbe o posojilu si mora vsakdo priskrbeti gradbeno dovoljenje, kajti brez gradbenega dovoljenja banka posojila ne izplača. Za graditelje, ki gradijo novo hišo bo izdano gradbeno dovoljenje povsem zadostovalo. Na težave pa naletimo, kadar nekdo samo popravlja že obstoječo hišo in si s popravilom hiše istočasno hoče pridobiti tudi nove stanovanjske prostore. Pri tem moramo upoštevati predpis, da se zgolj za čista popravila hiše ne more dobiti posojila, temveč le kadar se zida nova hiša ali pa se z gradnjo pridobijo novi stanovanjski prostori. Gradbeni \ organi pri tem neštetokrat uporabljajo izraz »adaptacija«, ne da bi pri tem tudi v svoji odločbi navedli, da se z raznimi dograditvami ali pregraditvami pridobijo novi prostori. Če je torej v gradbenem dovoljenju navedena samo »adaptacija«, brez navedbe pridobitve novih prostorov, tako dovoljenje za odobritev posojila ne zadostuje. Za gradnjo je potrebno zemljišče, na.katerem bo hiša zgrajena, oziroma na katerem že stoji stavba ali nedokončana stavba. Gradimo pa lahko na zemljišču, ki je, ali družbena lastnina, ali pa zasebna last. Na zemljišču, ki je družbena lastnina in bo ostala tudi po dogra- Ko je pred dnevi zapuščal naše podjetje tovornjak s prikolico, last »Kulatransa« iz Kule, se je vanj zaletela železniška kompozicija; potisnila je kamion ob steber, nekaj metrov dalje pa je iztirila cisterna. Poškodovan ni bil nihče, škoda, ki je pri tem nastala pa je precejšnja. Po čigavi malomarnosti se je zgodila nesreča, bo odločilo sodišče. ditvi hiše, lahko dobimo samo pravico uporabe dokler bo na zemljišču ostala sezidana stanovanjska hiša. Če se bomo torej pni gradnji poslužili zemljišča, ki je družbena lastnina, si moramo torej pri občinski skupščini priskrbeti1 dodelitev zemljišča s pravico uporabe za gradnjo. Taka odločba pa sama po sebi še ne zadostuje in se mora ta pravica po predlogu občinske skupščine še vknjižiti v zemljiško knjigo. Pred sklenitvijo pogodbe o posojilu mora graditelj prinesti dokaz lastništva zemljišča ali pa dokaz o upravičenosti pravice uporabe. Oboje pa se izkazuje z izpiskom iz zemljiške knjige. Za sklenitev pogodbe o posojilu potrebujemo: 1. Sklep upravnega organa, da je posojilo odobreno^ 2. Gradbeno dovoljenje. 3. Izpisek iz-zemljiške knjige. V sklenjenih pogodbah se srečujemo z izrazi zavarovanje pri Splošni zavarovalnici in zemljiškoknjižno zavarovanje dolga, ti dve zavarovanji pa marsikomu delata preglavice. Vsaka gradn ja mora biti zavarovana v polni gradbeni vrednosti pri Splošni zavarovalnici1; po naših notranjih predpisih tudi dograjena hiša in sicer vse dotlej, dokler ni dolg v celoti poravnan. S takim zavarovanjem si graditelj pridobi pravico do odškodnine, če na primer hiša pogori ali je poškodovana po elementarnih nepogodah in slično. Podrobnejše informacije o tem zavarovanju lahko vsakd/o dobi pri Splošni zavarovalnici in se zaradi tega v te pravice ne bomo spuščali. Z našimi notranjimi predpisi pa se zahteva predložitev tako-imenovane vinkulacijske izjave Zanimanje za (Nadaljevanje s 1. strani) znanje. Pri tej obliki izobraževanja gre predvsem za prilagajanje šole učenčevim in družbenim potrebam, da bi lahko v celoti oziroma v čim večjem obsegu uresničevali svoje izobraževalne in vzgojne cilje. Tak način izobraževanja da učencem večjo možnost sistematičnega opravljanja tekočih nalog in doseganja ustreznih rezultatov. Za potrebe podjetja izobražujemo učence kovinske stroke na način poklicnega šolanja v Šolskem industrijsko kovinarskem centru v Štorah. Za šolsko leto 1966/6? smo sprejeli 20 novih' učencev. Zanimivo je kako iz leta v leto raste zanimanje za poklicno šolanje, saj so še pred dvema leto- k sklenjeni pogodbi o zavarovanju. S tako izjavo se namreč. Splošna zavarovalnica zaveže, 3a bo ob škodnem primeru (na primer če hiša pogori) obvestila .posojilodajalca ter ob takem primeru posojilodajalcu ne bo težko priti do kritja izplačanega posojila, seveda le v oni tišini posojila, ki jo posojilojemalec še dolguje ob škodnem primeru, ker bo zavarovalnica ob takem primeru zavarovalnino delno izplačala direktno posojilodajalcu. So pa še druge prednosti vinkulacijske izjave, ki jih ne obravnavamo, ker to tudi ni namen tega sestavka. Nasprotno pa daje zemljiškoknjižno zavarovanje dolga (ta-koimenovana intabulacija) posojilodajalcu poleg osebnega jamstva, da bo posojilojemalec dolg v celoti poravnal še stvarno jamstvo to je, da sama nepremičnina (hiša ali zemljišče, ki je v zasebni lasti) jamči za dolg posojilojemalca. Če bi na primer posojilojemalec prodal hišo obremenjeno s tako pravico komu drugemu, bo kljub novemu lastniku hiša še vedno jamičila za dano posojilo, čeprav novi lastnik nima nobenega neposrednega odnosa do posojilodajalca. S takim kritjem lahko posojilodajalec vedno pride do povračila danega posojila, seveda če zastavljena hiša po vrednosti lahko pokrije dano posojilo. Taka vknjižba pa večinoma ostane toliko časa, dokler posojilojemalec ne poravna celotnega dolga, čim pa posojilojemalec dolg po posojilu v celoti poravna, ima pravico zahtevati od posojilodajalca tako-imenovano izbrisno pobotnico na podlagi katere lahko pri sodišču predlaga izbris zastavne pravice. (Nadaljevanje na 6. strani) poklicne šole ma, ker ni bilo dovolj kandida* tov, bili sprejeti učenci z nedokončano osemletko, danes pa se že [lahko postavlja pogoj, najmanj z dobrim uspehom zaključena osnovna šola. Učenci, ki so se vpisali za šolsko leto 1966/67 so opravili še psihotehnični test. S testi smo ugotavljali nagnjenost učencev k poklicu in ostale sposobnosti. S testnimi rezultati smo bili zelo zadovoljni. Zanimivo pa* bo spremljati učence ob njihovem nadaljnjem izobraževalnem procesu in primerjati re.zultate njihovih testov. JOJ Zidanje stanovanjskih hiš in posojilo (Nadaljevanje s 5. strani) t Pri tem je treba pripomniti, da se lahko izvede zemljiškoknjižno zavarovanje dolga le pri nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo kot lastnina posojilojemalca. Tako zavarovanje se torej ne more izvesti na zemljišču, ki je v družbeni lastnini in je dano posojilojemalcu le v uporabo. Pri slednjih bo možno izvesti zemljiškoknjižno zavarovanje dolga šele, ko bo dograjena hiša vpisana v zemljiško knjigo. Za vpLs dograjene hiše v Zemljiško knjigo. pa je potrebno tako imenovano uporabno dovoljenje, ki ga izda gradbeni organ pri občinski skupščini.' Dokler pa ni izdano gradbeno dovoljenje, graditelj ne sme uporabljati gradbenega objekta ter so za kršitev tega predpisa po obstoječi uredbi o gradnji predpisane dokaj visoke kazni. o tem obvestiti gradbeni organ in zaprositi za tehnični pregled. Po taki vlogi gradbeni organ razpiše ogled na kraju samem ter pri pregledu ugotovi, ali je hiša dograjena skladno z gradbenim dovoljenjem ter skladno z obstoječimi predpisi. V kolikor ni, napake zapisniško ugotovijo ter se istačasno že v samem zapisniku navede, katere so te naipake in do katerega roka jih je treba' odstraniti. Če napak ni, se že v zapisniku predlaga, da se izda uporabno <|ovoljenje, če pa so napake ugotovljene, potem gradbeni organ počaka, da mu graditelj sporoči odstranitev napak. Šele po tem sporočilu se gradbeni organ s ponovnim pregledom prepriča, če so napake odpravljene in šele nato predlaga, (če so napake _v resnici odpravljene), izdajo uporabnega dovolje- Pred dnevi je v novem litoponu odpovedal ekshaustor. Na sliki ključavničarja Koren in Kolar odpravljala napako na napravi. Da bi pa bil posojilodajalec v primerih, opisanih v prejšnjem odstavku — kljub temu, da nima možnosti vpisa zastavne pravice — četudi začasno, le delno krit, kot je v primerih, ko gradi posojilojemalec hišo na zemljišču, ki je v družbeni lasti, se posluži t ak o i mr n o v a n ega vpisa v zemljiško knjigo z zavarovanjem vrstnega reda.iS takim vpisom si zavaruje pokritje dolga z morebitno prezadolžit-vijo posojilojemalca, hkrati pa tak vpis opozarja vsakogar, da mora računati z vknjižbo zastavne pravice v višini, ki je ob taki vknjižbi vnesena in katera 1k predlagana in vknjižena poznajo, vendar pa z učinkom vi dnega reda, ki je vknjižen. Velikokrat je slišati, da gradi olji ne ločijo tako imenovanega tehničnega pregleda tnl uporabnega dovoljenja. Zalo o tem le nekaj splošnih navedb. Ko graditelj dokonča šttiVbo, mora nja. Prvotni pregled po navadi opravi komisija, ki jo tvorijo razni strokovnjaki, medtem ko ponovni ogled opravi le gradbeni organ sam. Za vsa dejanja, ki jih je treba opraviti pred sodiščem, so predpisane sodne takse, zato nekaj o teh taksah. Za overovitev podpisov posojilojemalca na sodišču so prccl-pis&ne takse po tar. št. 25 ZOST, ki znašajo na knjižbo do 250.000 S-din posojila 1.000 S-din, ,ter za presežek nad 250.000 S-din 0.5%, vendar največ do 5.000 S-din, vsakokrat pa je pri tem treba plačati tudi takso za vlogo in sicer 50 S-din. Za ovc rovi v podpisov pri zavarovanju vrstnega reda znaša taksa skupno z \logo 100 S-din od vsakega podpisnika in 50 S-din za vlogo. Za vknjižbo zastavne pravice se plačuje sodna taksa po tar. št. 26 ZOST. Ta taksa znaša za vlogo do 500.000 S-din posojila 800 S-din, nad 500.000 S-din pa 1.000S-din. Za tako vknjiž.Ito pa sc plača taksa po tar. št. 27 ZOST,'ki znaša 2% posojila. Poleg tega pa je še treba plačati od vsake pole za overovitev prepisov po 100 S-din. Za vknjižbo vrstnega reda se plača ne glede na višino posojila enotna taksa za vlogo 200 S-din ter za vpis 700 S-din. Ob izvedbi vseh teh dejanj mora te takse plačati posojilojemalec v gotovini ali v kolkih. Ob koncu bi še navedli, da se po notranjih predpisih zemljiškoknjižno še zavarujejo more- Fotokrožek bitni stroški na varščini, ki bo v višini 5% danega posojila in da se s tem taJkse za zemljiškoknjižna dejanja ustrezno nekoliko zvišajo. S tem sestavkom sniio skušali nekoliko pojasniti vprašanja, ki se skoraj redno pojavljajo. Čč pa bi koga še kaj zanimalo s tem v zvezi, bo lahko dobil odgovor v našem -pravnem oddelku. ]. S.. v Cinkarni Fotografski krožek ljudske tehnike šteje šestdeset članov, od katerih jih je 30 aktivnih in razpolaga z dvema temnicama z dodatnimi prostori ter z obširno strokovno knjižnico. Ce pogledamo v omare našega krožka bomo opazili precej lepih aparatov in drugih fotografskih pripomočkov. Seveda pa je večina posojena članom krožka. Med premoženje našega krožka štejemo 9 fotografskih aparatov, filmsko kamero, 6 dodatnih objektivov, 2 povečevalna aparata, 3 svetlomere, 3 sušilne aparate itd. Fotokrožek obstoja v Cinkarni že deset let v okviru društva ljudske tehnike. Največje zasluge za živahno delo krožka imata tovariša Avgust Deržiek in. Pavel Žele. Kakšni iso cilji fotokrožka? Predvsem izobraziti člane v fotografsko tehničnem in likovnem oziru. Čim več sodelovati na razstavah in na splošno izoblikovati dober fotografski okus. Poglejmo kakšne uspehe smo imeli do sedaj. Pri amaterjih so največji uspehi uspešno .sodelovanje na razstavah. Naši člani so razstavljali že na vseh vrstah razstav in to od medklubskih do meddržavnih. Trije tovariši so si pridobili častne nazive. Nekatere fotografije so bile objavljene tudi v mesečniku >Fo-tokinorevija . V letošnjem letu sta bila organizirana dva tečaja: začetni in nadaljevalni. Obeh tečajev se je udeležilo dvaindvajset pnijavljenccv. Kakšni so načrti fotokrožka v prihodnjosti. Pritegniti čim več novih članov, povečati aktivnost starejših in eimveč sodelovati na razstavah. Uvedli bomo tudi dežurno službo v temnic?. Bolj izkušeni amaterji bodo pomagali mlajšim s tehničnimi nasveti pri izdelavi fotokopij. Cinkarn ur jsi sodelujte pri delu fotokrožka! Le z množičnostjo in aktivnim delom lahko dosežemo vse cilje, ki smo si jih zadali. Tečajniki fotoamaterskega krožka praktično preizkušajo Svoje znanje. (Nadaljevanje s 4. strani) Naše prizadevanje za zmanjševanje števila nesreč in izgubljenih dmi ni ostalo brez usipehov. Rezultati, doseženi v letu 1965 so kljub vsem problemom v zvezi z rekonstrukcijami obratov boljši od rezultatov »najuspešnejšega« leta 1963. Vsi se moramo zavedati, da kljub našemu prizadevanju nismo izkoristili vseh varnostnih ukrepov, ki so nam hild na razpolago. Čaka nas še mnogo detla in iskanja poti za izboljšanje delovnih pogojev. Vemo dobro, da slabi pogoji dela vplivajo negativno ne samo na število nesreč, temveč tudi na število obolenj — večkrait poklicnih. Naše prizadevanje se mora spremeniti v prizadevanje nas vseh in ne samo posameznikov. pa je Center za strokovno izobraževanje delavcev organiziral osemletko. Ta akcija pa ni najbolj uspela. Čeprav je v našem kolektivu število zaposlenih, ki niso dokončali osemletko dokaj visoko, je bil odziv precej slab. To ugotovitev zaključuje z mislijo, da bi to vprašanje morale reševati vse družbenopolitične organizacije v tovami, ker vemo, da tudi pravilnik o medsebojnih razmerjih delovne skupnosti določa, da mora vsak delavec imeti dokončano osemletko. Po referatu je prvi zaprosil besedo tovariš Martin ANDREJAŠ. Razpravljal je o novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Tovariš Andrejaš je med drugim dajal: »Ce hočemo uresničiti cilje gospodarske reforme, potem je nujna delitev osebnih dohod- Delovno predsedstvo Varnostni ukrepi, s katerima bomo hoteli preprečiti nesreče, morajo biti ustrezni In učinkoviti. Samo takšni ukrepi, če jih bomo dosledno Izvajali, nam lahko pomagajo doseči žaljene rezultate.« V ovojem referatu se je tovariš Poklšek dotaknil tudi organizacije naše HTV službe in dela istoimenske ikami&ije. Med drugim ugotavlja: »Z ozirom na razsežnost naše dejavnosti in podjetja ni mogoče pričakovati, da bo kos vsem nalloigam v zvezi z iskanjem in- organiziranjem uspešnejših in sodobnejših akcij za preprečevanje nesreč en sam varnostni tehnik v podjetju.« V zvezi z opuščanjem varnostnih ukrepov je opozoril na potrebo po izobraževanju nadzornega kadra; ta kader naj bi bil temeljito seznanjen z glavnimi predpisi (tudi s kazenskim delom) Temeljnega zakona o varstvu pri delu. Nadalje je spregovoril budi o izobraževanju zaposlenih. Dejal je,, da je bilo na tem področju storjenega mnogo: organizirani so bili številni tečaji, našo tehniško srednjo šolo je dokončalo 23 članov kolektiva, v zadnjem času kov po detlu in sposobnosti delavca na vsakem delovnem mestu. Vendar to ni lahko uresničiti na vseh delovnih mestih, zato se moramo držati določenega razmerja. Tako je v novem pravilniku razmerje 1:7. Če bi pa upoštevali le ekonomske učinke posameznih delovnih mest, potem bi bilo razmerje mnogokrat večje kot je. Menim, da so razmerja, kolikor toliko v redu. Pri tem pa seveda ne izključujem možnosti, da so se ponekod pojavile nepravilnosti, ki jih bo trelba odstraniti, oziroma o katerih hi se morali pogovoriti na današnjem zboru. Zato predlagam, da vsak, 'ki ve za kakšno napako, naj to danes pove, da se o tem pogovorimo. Odločno pa moramo obsojati tiste tovariše, ki skušajo tajno in za kulisami z zbiranjem podpisov reševati naše notranje probleme. Danes je tukaj odgovoren forum in se lahko odkrito in pošteno pogovorimo. Kajti takšne kratkoml-selne akcije ne morejo voditi k rešitvi problema, pač pa mečejo slabo luč na kolektiv in na vse naše samoupravne organe, prav tako tudi na družbeno .politične organizacije. Glavni direktor podjetja tovariš Drago ČEH, dipl. inž., je orisal položaj našega kolektiva po reformi in je med drugim dejal: »Samoupravni organi, družbeno politične organizacije in celotni kolektiv, skratka vsi smo se zavedali resnega položaja. Po temeljiti analizi situacije srno se lotili težke naloge. S povečanjem kapacitet v predelovalnih obratih in z uvedbo novih rentabilnih artiklov smo premostila največje težave. Če primerjamo prvo trimesečje lanskega leta z istim obdobjem v letošnjem letu, vidimo, da smo letos dosegli mnogo boGj-še rezultate. Tudi gradnja novih objektov uspešno napreduje. V juliju 'bo pričel obratovali nov obrat žveplene kisline, predvidoma v novembru pražaima, še pred koncem leta pa tudi rafinacija cinka. Delo na teh napravah bo sicer lažje, toda zahtevnejše, zmogel ga bo le dober kvalificirana kader. Uvajanje novih tehinaiošikih procesov nam je prineslo sadove im če gledamo naprej, nam je tudi zasiguran večji dohodek, s tem pa jasno tudi večji osebni dohodek. Tovariš Ivan TOMAŽIČ se ne strinja z nagrajevanjem strokovnih delavcev po ekonamdkam so v našem podjetju že vidna rezultati, stalno se veča industrijska proizvodnja, na temelju večje produktivnosti dela, veča se tudi izvoz i-n to v veliki meri na konvertibilna področja. Da tmo dosegli te uspehe je bilo vloženih mnogo naporov, še več jih bo pa treba, da bomo uresničili predvidene Ukrepe za trajno izboljšanje gospodarjenja. Spremembe v načinu dela in delitve, ki jih nujno prinaša reforma pa so pogojene tudi s spremembami v odnosih, to je t ko imenovana družbena reforma. Ta se odraža v spremembi misel 10-sti, v novih ustreznejših pogleJiih na princip ekonomike, na vrednotenje vsakega dela lin tudi na delitev. Po reformi je ponovno ' živel boj za dosledno delitev po Je-lu. Tu je še mnogo nejasnosti, vendar pa je popolnoma jasno, da lahko več delimo, če več usitvaiiimo. Delovne skupnosti glede na konkretne oblike dela niso homogene. Dela posameznih čla. ov se med seboj razlikujejo tako po načinu dela, 'kot po kakovc :ti. Kakšna struktura delovne sile je organizaciji potrebna je odvi no od zahtevnosti proizvodnje in stopnje razvitosti sredstev doda Ko so prišle nove valjamiške naprave, smo jih nekaj iztovarili ob valjarni, kaj pa ob industrijskem tiru. Pri razkladanju in seveda spravljanju valjarne i precej pomagal naš nakladač »muri« — Murr Hill. učinku iin meni, da te nagrade niso v skladu z gospodarsko reformo ter da na ostale člane kolektiva ne delujejo vzpodbudno. Prepričan je tudi, da nekateri, ki so nagrade prejeli, teh ne zaslužijo. Enakega ali podobnega mnenja so bili še naslednji disfcutan.il: Leopold VRHOVSKI, Marjam BA-ŠAG1Č, Ivan ŠTANCER in Mart ih ROJN1K in še nekateri. Sekretar TK ZK Jožica FARČ-NIK-MRVAR, dipl. inž., Je dejala: »V sorazmerno kratkem času izvajanja reforme ugotavljamo, da in od drugih oiraiteljev. Bolj ko je ta stopnja visoka, večje so zahteve po kvalificiranih kad.ih. Ker nas reforma sili v tehnološka napredek, nas obenem sili tu:ii v spremembo kvalifikacijske strukture'delovne sile s poudarkom na visoko kvalificiranih in kvalificiranih kadrih. (Nadaljevanje na S. strani) □ MURNI* Kaj se všteva v zavarovalno dobo Marsikateremu zavarovancu ni prav jasno kako je z vštetjem obdobij v pokojninsko dobo, ki jih je pred manj ali več desetletji prebil v delovnem razmerju, kakor tudi obdobij opravljanja samostojne dejavnosti. TL&io bomo v nadaljevanjih poskušali s pojasnili in primeri prikazati, kaj se šteje in kaj se ne šteje v zavarovalno dobo. Kot osnovni pogoj za štetje kakega obdobja v zavarovalno dobo je, da je zavarovanec jugoslovanski državljan na območju Jugoslavije (po 1. decembru 1918) bil v takšnem delovnem razmerju, na podlagi katerega bi bil zavarovan po sedaj veljavnih predpisih o pokojninskem zavarovanju. Kakšne značilnosti je imelo delovno razmerje v prejšnjih ebdobjih je odvisno predvsem tudi od takratnih predpisov, ker se pojem delovnega razmerja, ki so ga dali predpisi o delovnih razmerjih v pogojih delavskega samoupravljanja ne dajo uporabiti za delovna razmerja v predvojni Jugoslaviji Čas, prebit v delovnem razmerju v prejšnjih obdobjih, se všteje v zavarovalno dobo glede na dejstvo, da je opravljala cseba delo na podlagi delovnega razmerja ne pa na podlagi vložene prijave o zavarovanju in plačanega prispevka za socialno zavarovanje. Delovna razmerja namreč urejajo predpisi o delovnih razmerjih, zavarovalno dobo pa predpisi o pokojninskem zavarovanju, ki priznavanja časa zaposlitve v zavarovalno dobo ne povezujejo (Nadaljevanje * J. strani) Posamezni člani delovne skupnosti sodelujejo z različnim konkretnim delom v procesu dela. Del članov kolektiva opravlja pretežno fizično delo, kjer ni potrebno poklicno znanje, terja pa precejšnje fizične napore, drugi delavci oipravlja/jo razna strokovna dela, za to delo je potrebno st rokovno znanje .in ustrezna po-lri.cna spretnost. Ker opravljajo delavca različna dela, tudi ocenjujejo svoje in tuje delo z različnih zornih kotov in mu prisojajo različno težo in pomen. Iz tega izvirajo nekatera nasprotja, ki se predvsem pokažejo ob delitvi dohodka, ali točneje ob delitvi osebnih dohodokv. Taka nasprotja so razumljiva in diskusija o njiilh je potrebna, da pridemo do oblikovanja enotnih stališč. Tudii v našem kolektivu se že dolgo pogovarjamo o tem, da je treba preiti na nagrajevanje po učinku na najširši fronti. Zajeli CINHRNIR s prijavo v zavarovanje in praviloma tudi ne s plačilom prispevka za socialno zavarovanje. Dejstvo, da oseba ni bila socialno zavarovana, namreč samo po sebi še ni dokaz, da delovno Vendar se organi samoupravljanja in drugi činitelji v podjetju niso predali samozadovoljstvu. Glede na prevladujoči vpliv ekonomskih meril na domačem in svetovnem trgu, po katerem se naše gospodarstvo smo že dosti delovnih mest v tak način nagrajevanja, vedno pa je še precej delavcev, katerih osebni dohodki niso direktno odvisni od njihovega prizadevanja. Tu bomo morali nadaljevati delo ki smo ga pričeli, verjetno bo treba v sedanjem načinu nagrajevanja še kaj dopolniti in izpopolniti. Menim, da je izmenjava mnenj na področju delitve prav tako potrebna in koristna, kot kjerkoli drugje. Vedno je treba odpravljati in kritizirati nepravilnosti, da bi tula pa takšna kritika koristna, mora pa biti resnična in izrečena na pravem mestu. Razvijati moramo le zdravo kritiko in odločno nastopati proti vsakomur, ki bo skušal potvarjati dejstva lin preprečiti to, da bi slišali pravilno kritiko. Ce hočemo do kraja izvajati reformo, to pa .moramo izvesti, potem moramo vztrajno skrbeti za večjo produktivnost, ki pa mora hiti plod boljšega, kvalitetnejšega in bolj izpopolnjenega načina dela, ne pa večjih fizičnih naporov, če postajamo vedno bolj sodobno podjetje z modernim načinom dela. Poskrbeti pa moramo, da se bodo naši člani za tak razmerje ni obstojalo. Za priznanje zavarovalne dobe zadostuje, da je oseba bila v delovnem razmerju. Da je delovno razmerje res obstojalo, pa mora posameznik predložiti dokazna sredstva. Kot dokaz se lahko v upravnem postopku uporabi vse, kar je primemo za ugotavljanje dejanskega stanja in kar ustreza posameznemu primem. Kot dokaz služijo listine in priče. V primem, da za ugotovitev nekega dejstva ni neposrednega dokaza, se sme vzeti vedno bolj ozira in tudi »ravna«, so sklenili, da morajo hitreje izboljšali kvaliteto izdelkov in da je zato, iker ima kombinat modeme stroje, zaposlitev večjega števila strokovnjakov v proizvodnji trenutno os- način dela tudi ustrezno pripravili, da bodo strokovno dovolj sposobni, ker šele potem lahko pričakujemo tudi ustrezni dohodek in ustrezno stimulacijo vsakega delavca.« Naslednji diskutant je bil tovariš Janez RODE. On mani, da pri sestavljanju novega pravilnika o nagrajevanju sindikat ni sodeloval, od tod tudi izvirajo nesoglasja. O nagrajevanju po ekonomskem učinku je dejal: »Stimulirati ije treba tiste, ki resnično več dajo, kajti ti ljudje bi nam morali biti za vzgled; mislim, da bi to nagrajevanje lahko šlo tudi bolj v širino.« Na podlagi obširne razprave je bila na konferenci določena komisija, kn naj ugotovi pomanjkljivosti oziroma šibke točke nagrajevanja v našem kolektivu. Komisijo sestavljajo: Ivan Tomažič, Rudi Mraz, Mihael Lebar, dipl. linž. Anton Jokan, Karel Sri-bar, Marjan Bašagič, Milan Zupančič, dipl. inž., Rudi Sibli, dipl. inž., Ferdo Erjavec, Franjo Tovornik, Miodrag Tasič, dipl. ek., Hinko Haas, Ivan Ivankovič, Franc Stifter, Ernest Bratina, Leopold Smon in Franc Poiolšek. T kot dokazilo tudi ustna izjava stranke. Za naknadno priznavanje pokojninske dobe je pristojna odločati občinska komisija, če se pokojninska doba uveljavlja pred vložitvijo zahtevka za priznanje pravic iz pokojninskega zavarovanja. Cim pa je vložen zahtevek za priznanje pravic iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, preide pristojnost za odločanje o pokojninski dobi na pristojni zavod za socialno zavarovanje. (Nadaljevanje prihodnjič) n ovni pogoj za to izboljšanje. Ta sklep je kolektiv sprejel. Določili so novo sistematizacijo oziroma analitično ocenili delovna mesta, za katera so predvideni novi strokovnjaki. Upravni odbor kombinata se je ravnal po sistemizaciji in po skupnem sklepu kolektiva ter je razpisal natečaj za izpopolnitev delovnih mest inženirjev v obratu dodelave, za katerega menijo, da bi utegnil najprej postati »ozko grlo« v boju za boljšo kvaliteto. Takrat pa, ko je bilo treba izpolniti, kar je bilo skupno sklenjeno, so se iz obrata dodelave zaslišali protesti. Nekateri so se pritožili zaradi nekakšnega »ogrožanja tukajšnjih ljudi, ki dobro delajo«. Začela so se »prepričevanja«, pogajanja in prepiri. V takem vzdušju sta se pojavila mlada inženirja, ki sta bila, kot je bilo navedeno v razpisu, razporejena v obrat dodelave. Mlada inženirja sta naletela na frontalen odpor, ki je šel celo tako daleč, da so ob izmenah v procesu proizvodnje skrivali recepture m druge dokumente. Sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov v kombinatu, ki so ga izvolili, da bi »koordinirali« delo osnovnih organizacij, je sklenil, da je »položaj zrel« za sestanek članov ZK v obratu dodelave. Na sestanku so načeli vprašanje partijske odgovornosti Stojana Jovanoviča — šefa obrata dodelave, ki mu pripisujejo poglavitni del politične in moralne odgovornosti za prikrit in zelo dobro organiziran odpor proti novim, mladim strokovnjakom v v tem obratu. Vendar se je takoj pokazalo, da vzroki niso le v pojmovanju in ravnanju enega člana kolektiva. Skoraj vsi člani Zveze komunistov v tej osnovni organizaciji so molčali, medtem ko so bili nekateri »ne-partijci« zelo glasni v svojem (Nadaljevanje na lt. »treni) RAZPRAVA NA KONFERENCI IH KOLEKTIVOV • IZ DRUGIH KOLEKTIVOV • IZ DRUGIH KOLEKT Načelno da — dejansko proti V VRANJSKEM KOMBINATU ZA PREDELAVO BOMBAŽA SE UPIRAJO ZAPOSLOVANJU STROKOVNJAKOV V PROIZVODNJI. Kombinat za predelavo bombaža v Vranju je mlada de-lovna organiazcija; teče mn šele drugo leto »redne« proiz-vodnje. V tem času so dosegli razmeroma dobre rezultate. Izdelke kombinata so na trgu sprejeli in so iskano blago. Kombinat zaposluje 1.400 delavcev. V prvih mesecih se je pokazalo, da je plan realen, saj nenehno rastejo proizvod-nja, dohodek in osebni dohodki. NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI \ mesecu aprilu je bilo 29 poškodb pri delu s 350 izgubljenimi dnevi in 5 poškodb na p>oti s 124 izgubljenimi dhevi. Skupaj 34 poškodb s 474 izgubljenimi dnevi. Po dobrih rezultatih v prvem tromesečju je rezultat v aprilu porazen ter nas opozarja na to, da še nismo ukrenili vsega po vprašanju varstva pri delu. POGLEJMO GIBANJE IN STRUKTURO POŠKODB V ŠTIRIH MESECIH 1966: Mesec Lažje / •N* to E- Skupaj Izgubljeni dnevi Na poti Izgubljeni dnevi Januar 22 l 23 312 2 142 Februar 19 — 19 283 2 75 Marec 18 2 20 412 3 123 April 26 3 29 350 5 124 Skupaj v 4 mesecih 85 6 91 1.357 12 464 KAKO IZGLEDA SITUACIJA V POSAMEZNIH EKONOMSKIH ENOTAH: A - ŠTEVILO POŠKODB PRI DELU: Januar Ečbruar Marec April Skupaj Metalurgija — (težje) 1 — 1 1 3 11 8 9 12 40 Kemija I. in 11. — (težje) — — — 1 1 5 3 5 3 16 Kemisa H. — (težja) — — — — — Predelovalni obrati — (težje) 1 — — 2 3 — — — 2 2 1 3 8 Vzdrževalni obrati — (težje) — — 1 — 1 2 5 3 5 15 Uprava in' ostalo — (težje) — — — 1 1 2 1 2 4 9 Skupaj — (težje) 1 — 2 3 6 25 19 20 29 91 Čas je. da se zamislimo nad temi rezultati in poostrimo kontrolo nad izvajanjem varstvenih ukrepov pri delu ter da S preventivnimi operativnimi posegi v korist varnosti (nad-eorno osebje) kakor tudi z discipliniranim upoštevanjem varstvenih uk repov (vsak posa- meznik) preprečimo prekomerne izgube. Ne bi bilo pametno, da sedaj, ko varčujemo z vsakim dinarjem, ne čuvamo zdravje in življenje članov našega kolektiva. Vsak bolezenski izostanek občutijo končno vsi člani kolektiva. in sicer v obliki znižanja osebnega dohodka. Pri delu so se poškodovali V PRAŽARNI: Alojz BOBEK se je lažje ope. kcl na desnli nogi. ko mu je pri kopanju aglomerata na agionie-raoijskem traku padel žareč drobec v čevelj. V TOPILNICI: Jože Selič — je dobil hude opekline (odpeljuli so ga v bolnišnico) ko je prišlo do eksplozije pri separaciji pgorkov. Ivan ŽE KAR. Hasan MEHIČ in Srečko KORA2IJA so se pri odnašanju predležev iz pečnih oken opekli s tekočim cinkom. Ivan TROBIŠ in Lazar ČA-LASAN ,sta se poškodovala pri odnašanju, oziroma vstavljanju predležev, ker nista pazila na red v okolici peči. Franc REBERNAK, Martin TRAFENIK in Jurij KOROŠEC so si poškodovali prste pri nakladanju posod s cinkovim prahom. V KERAMIKI: Stanko KRAČ je verjetno od udarca dobil vnetje na desnem stegnu. V KEMIJI I: Pero PAPIČ, strežaj SO» peči se je poškodoval na delovnem mestu, kjer dela že tri leta. Opazil je, da tesnilo šaržirne odprtine na eneni mestu slabo tesni. Poizkusil je pritegniti spojko pokrov na odprtini. Pri pritegovanju je spojnica zdrsnila s prirobnice, delovni pritisk v peči (približno 0,5 a,tm„) je dvignil pok rov, iz šaržirne odprtine pa mu je brizgnilo tekoče ,in goreče žveplo po levi strani obraza ter po levi roki. Franc MOTOH si je poškodoval prst na desni roki, ko je z vlekom pomaigal zagnat motor traktorja. Jeklena vrv se je pri vleku traktorja nenadoma napela ter ponesrečencu poškodovala prst. Nedeljko ŠAJNOVIČ se je spotaknil zaradi odstopajočega podplata) na čevlju; pri padcu si je poškodoval roko v zapestju. V MEHANIČNI DELAVNICI: Matevž ŽLENDER je naslonil komadi kotnega železa na ograjo tako nerodno, da je padlo ter mu poškodovalo prst na desni roki. Ranko MILAKOVIČ si je pri montaži dvigala poškodoval palec desne roke. V ELEKTRO DELAVNICI: Božidar RAMŠAK je pripravljal vezane plošče za rezanje na krožni žagi. Pri tem si je poškodoval palec na desni roki. Če bi delavci, ki niso usposobljeni za delo z raznimi stroji, upoštevali prepoved uporabe teh naprav, bi se marsikdo izognil nesreči. Anton STRNAD je stal na zaboju ko je montiral svetilke v glavnem laboratoriju. Zaboj se je prevrnil in ponesrečenec je padel ter si poškodoval palec na levi roki. Uporaba zabojev v takšne namene ne ustreza varnostnim predpisom. V GRADBENEM ODDELKU: Mihael OGLAJiNER je s kladivom na stisnjen zrak rušil stene pri izparilnih ponvah; dobil je udarec po prstu desne roke. •V OBRATU ORGANSKIH BARVIL:. Konrad MOTOH je pri pometanju delovnega mesta dobil nekaj jedkavih delcev prahu v oči. Z roko si je pokril oči ter je pohitel k vodi. Po prvih korakih je zadel z glavo v železni steber. Jožetu OVČARJU je pri prevažanju premogu spodrsnilo; padel je ter si poškodoval prste na roki. V SKLADIŠČU: Feliks VODUŠEK se je pri izdajanju pločevine urezal v prst. V GLAVNEM LABORATORIJU: Ivan ROBIDA si je poškodoval levo nogo v gležnju, ko mu je zdrsnil iz rok železni lonec za vzorec. V BIFEJU: Eva GREŠAK se je pri rezanju kruha urezala v levo roko. V KUHINJI TOPLEGA OBROKA: Štefan ZORKO je pri nakladanju zabojev s toplim obrokom padel z višine okoli 5‘/i metrov. Pri padcu si je poškodoval hrbtenico. Do nezgode je prišlo, ker se je v trenutku, ko je nameščal zaboj na ploščo konzolnega dvigala, snela vrv s kavlja. Plošča z zabojem je zdrsnila na tla, Zorko pa je v tem trenutku izgubil ravnotežje ter padel za zabojem in se huje poškodovaL V PREDELOVALNIH OBRATIH: Jožica ŠTOR je zaradi neprevidnosti dobila stopalo desne noge pod kolo vozička, naloženega s pločevino; poškodovala si je stopalo. Dragoljub RADULJ je rezal platine; pri obračanju pa se je udaril po prstu. Jože GUČEK si je poškodoval prst desne roke, ko je nameščal mizo pri Škarjah. SLUŽBA PRAVNE POMOČI V zadnjem času je vse več primerov, ko delavci- iščejo pravno pomoč za uveljavlja-nje svojih pravic iz delovnega razmerja in socialno zdravstvenega varstva, vendar doslej ni bilo organizirane ustrezne pravne službe, ki bi lahko tem delavcem nudila potrebno pravno pomoč. Zaradi tega je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta razpravljalo o organiziranju službe pravne pomoči pri sindikatu in sklenilo, da jo tudi organizira. Namen pravne službe je nuditi vsem delavcem — članom sindikata, ki iščejo pravice iz delovnega razmerja in socialno zdravstvenega varstva, brezplačne pravne nasvete in dajati napotke za reševanje sporov, lri bi iz omenjenega nastali. Služba pravne pomoči je pričela uradovati v torek, dne 7. junija 1966 ob 14. uri v prostorih občinskega sindikalnega sveta Celje, Gledališka ulica 2, II. nadstropje desno, soba 46, ter bo dedovala dvakrat tedensko, in sicer ob torkih od 14. do 17. ure in ob petkih od 17. do 19. ure. Poizkus analize stroškov bolniškega staleža, stroškov zdravljenja in ostalih stroškov za aktivne zavarovance podjetja v letu 1965 Ob odsotnosti delavca ali uslužbenca podjetja zaradi bolezni, nezgode, nege in podobno, ob koriščenju vseh zakonskih pravic iz zdravstvenega varstva, se taka odsotnost finančno odraža v dokajšnjih prelivih sredstev pri podjetju, komunalnem zavodu za socialno zavarovanje in pri delavcu — zavarovancu samem. Z ozirom na bolniški stalež v letu 1965 je Obratna ambulanta Cinkarne na podlagi dobljenih finančnih podatkov in cstalih podatkov poskušala analizirati gibanja teh sredstev; pri tem pa je prišla do naslednjih zaključkov: a) Izguba podjetja-----Cin- karne zaradi odsotnosti delavca zaradi bolniškega staleža: V podjetju je v preteklem letu od možnega časovnega fonda 5.642.000 delovnih ur izpadlo zaradi bolniškega staleža 332.133 delovnih ur, kar pomeni za podjetje izpad 6,63 % možnega časovnega urnega fonda. Ce je bila vrednost enournega deia enega delavca po v prečno 1.162 S-din, znaša teh 6.63% izgubljenih ur 385.940.840 S-din izgube podjetja v noto produktu. h) Prispevek zavarovancev Cinkarne komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Celje od dohodka podjetja v sklad za zdravstveno varstvo: Podjetje je v letu 1965 odvedlo Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Celje 532,805.000 S-din osnovnega in dodatnega prispevka v sklad za celotno, zdravstveno zavarovanje. Iz navedene vsote je Komunalni zavod v smislu bonifikacije boleznine do 50 dni bolniškega staleža vrnil Cinkarni 37,879.329 S-din, za povračila drugih stroškov pa še dodatno 3,597.757 S-din; skupaj j c torej podjetju refundiranih 41,479.086 S-din. Kot hranarina nad 30 dni je Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Celju izplačal zavarovancem podjetja 27 milijonov, 156.342 S-din za potne stroške 1,037.562 S-din; podjetje samo pa je moralo še pokriti primankljaj za boleznine do 30 dni v višini 11,600.000 S-din. Če navedene zneske seštejemo, je razvidno, da so zavarovanci podjetja prejeli direktno v obliki nadomestil ali povrnjenih potnih stroškov 81J262.990 S-din. c) ostali strelski zdravljenja aktivnih zavarovancev podjetja: Iz sredstev sklada za zdravstveno varstvo je Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Celju v preteklem letu poravnal naslednje stroške zdravljenja: 1. plačilo kurativne dejavnosti Obratni ambulanti Cinkarne 2. plačilo zdravljenja'v bolnišnicah" in zdraviliščih 3. zobozdravstvene storitve 4. reševalna služba 5. zdravila na recepte 6. plačila pregledov drugje po državi 7. ortopedski pripomočki: očala in podobno 8. ostala plačila SKUPNI STROŠKI ZDRAVLJENJA Če smo uvodoma rekli, da je znašal celotni prispevek podjetja Zavodu za socialno zavarovanje Celje v letu 1965 532 milijonov, 805.000 S-din. Komunalni zavod pa je v obliki denarnih nadomestil za boleznine bodisi refundfral podjetju ali sam izplačal zavarovancem 69,672.990 S-din, za stroške zdravljenja pa porabil 73 mili- 15,691.474 S-din 46,035.959 S-din 7,231.940 S-din 831.649 S-din 1,135.332 S-din 1,573.152 S-din 897.491 S-din 421.901 S-din 73,618.878 S-din i jotnov, 618.878 S-din, potem znašajo celotni stroški zdravljenja, pokriti s strani Komunalnega zavoda, 143,291.868 S-din. Ta vsota pomeni 27% od celotne mase vloženih sredstev, (osnovni in dodatni prispevek podjetja). (Nadaljevanje prihodnjič) Slavko Sopar Jimdiimk KN | rZN ICE 1. Aleš F.: Osnove varstva prt delu v industriji. Ljubljana 1966. S. 628.5. 2. Denona A.: Interni učinci u Industrijskim poduzertma. Zagreb 1965. S. 657. 3. Durbablč M.: Zbirka propisa o do-prinosima 1 porezlma. Beograd 1966. S. 336.2. NAČELNO ZA - DEJANSKO PROTI p1--*-1}-j- a S. strani) nasprotovanju strokovnjakoma. Očitno menijo, da dlan kolektiva delovne enote, ki ni v Zvezi komunistov, lahko na partijskem sestanku govori, »kar hoče«. Tokrat so res tako govorili. Člani ZK so molčali in tako protestirali proti strokovnjakoma. V podobnem slogu je minil 1ikM sedemurni sestanek vseh članov Zveze komunistov kombinata. čeprav so nekateri komunisti iz drugih organizacij nasprotovali temu, da bi se razveljavljali skupni sklepi in ukrepi za boljši razvoj podjetja. Po- sameeniki bi radi kolektiv zavedli s poti, usmerjene k napredku, ker pa za to nimajo pravih argumentov, se zdaj lotevajo celo statuta ZKJ. Medtem ko v organizaciji Zveze komunistov iščejo obliko in način, kako bi idejno politično obračunali z nosilci kon-servativizma v proizvodnji in v odnosih, je kolektiv kombinata zbegan in vedno manj verjame v uspešno uresničitev svojih načrtov za modernizacijo proizvodnje m izboljšanje kvalitete. Nezaželene posledice je mogoče pričakovati še tem bolj, ker je strokovnost delavcev nizka, v delitvi dohodka pa so napake. Več kot 73 odstotkov zaposlenih so nekvalificirani ali pol-kvalificirani, njihovi osebni dohodki pa so povprečno trikrat manjši od zaslužka ■ edinega tehnologa, ki opravlja dolžnost tehničnega direktorja kombinata: V tem tiči verjetno tudi odgovor na vprašanje, zakaj je od 140 vpisanih v tečaj za kvalificirane delavce ostalo do konca tečaja samo 20 delavcev. Politično popuščanje in kompromisi bi zaradi tega v prihodnosti lahko še bolj škodovali. Kar pa se tiče partijsko politične odgovornosti članov Zveze komunistov, so dvomi še veliko manj upravičeni. Nekakšno spotikanje ob določila statuta ZKJ o izrekanju vzgojnih ukrepov je samo dokaz za premajhno razumevanje pomembnosti konkretnega idejnega in političnega odpora proti napredku v proizvodnji. ' »Komunist« 4. Iran! H. R„ C. F. CalUs: Patrlcle SIze: Measuremcnt, Interpreta!ton, and Application. New York & London IMS. S. 53.0«. 5. Jednoobraznl trgovačkl zakonik Sjedlnjenlh američklh država od 1962. godlne. Beograd 196«. S. 347.7. 6. Katalog tekuce Strane periodike u bibliotekama Jugoslavije 1962-1964. Beograd 1966. S. 017. 7. Kcrec J.: Ključ za čallk. Zagreb 1966. S. 669.1. S. Kovačič L.. D. AndoHek: Finančna matematika I. Ljubljana 1965. S. 51. 9. Larke E. C.: Le lamlnage de* pro-dults plats. Pariš 1963. S. 621.771. U). Recueil des conferecnes pleniers. XXXIV congrcs International de chl-mle industrielle. Beograd, 2229 septembra 1963. Beograd 1965. S. 66. 11. Rojnik I., A. Sebaher: Energetska bilanca SR Slovenije za leto 1964. Ljubljana 1965. S. 621.311. 12. Tišma T.: Kontrola flnansljskog poslovanja. 2j Izd. Zagreb 1966. S. 657.6. JUS — STANDARDI H.C1.001 II 1966 Pigmenti. Terminologija I definicije. H.a.010 11-1966 Anorganski pigmenti. Klasifikacija mineralnih plgmenata. ILCI .033 11-1966 Anorganski pigmenti. Hromovo žuto i hromovo narandiasto. H.M3.102 11-1966 Pomočita sretstva za gumu. Clnkstearat. Dajtisufie V NAŠ LIST Športno srečanje rudnik Mežica : Cinkarna Za to srečanje je bil sporazumno določen datum, in sicer 18. in 19. junij 1966 in kraj Mežica. V soboto je z avtobusom odpotovalo 32 tekmovalcev, da bi pomerili svoje moči s športniki iz Mežice in sicer v šahu, streljanju, namiznem tenisn, kegljanju in odbojki. Po srečnem prihodu, ter le- predvideni »častni« se je spre-pem sprejemu v Mežici so tek- menil v »katastrofalni« poraz movalci v šahu, streljanju in 5:0 v korist Mežice, namiznem tenisu pričeli tekmo- Mežica izenači na 1:1. nik 64 krogov, 9. Praper I. 61 krogov, 10. Keršbaumer 55 krogov. Iz samih rezultatov vidimo, da zopet najboljši manjkajo. - Naši strelci so veliko merili, se umirjali, streljali in veliko za-streljali, a pristreljali oziroma zadeli dokaj malo. Pohvaliti moramo samo Brečka, ki je streljal kakor mora streljati strelec v formi. Končni rezultat te panoge je 625 : 697 v korist Mežice. Mežica povede z 2:1. ga držali vseh šest setov. Nam je žal vedno en del pregovora izpadel, ali pa se je podzavestno vrinjal kak drugi in na kraju se je rezultat glasil 525:229 kegljev v korist Mežice. Pohvale vredna igra je bila samo igra Jančiča pri Cinkarni, ter Senice pri Mežici. Mežica vodi 3:1. ODBOJKA Zadnji so zaigrali še odbojkarji svoj odbojkarski finale, kot finale baleta »l abodje jezero« s to razliko, da naši od- Naš najboljši strelec je bil Boris Brečko. vanje. Po prvem, to se pravi sobotnem sporedu je bila skupna večerja v hotelu Peca. V nedeljo sta bili na sporedu še preostali panogi: kegljanje in odbojka. Po izdatnem kosilu in razglasitvi rezultatov smo se domenili. da bo ponovno srečanje v Celju. ŠAH NA DEBETIH DESKAH Takoj po pozdravnem govoru in izmenjavi spominkov so se spopadli šahisti. Že v samem začetku se je vedelo, da bo favorit Cinkarna, kar se je na kraju tildi uresničilo, končni rezultat je bil 6.5 : 3,5 v korist Cinkarne. Cinkarna povede 1:0. . NAMIZNI TENIS Istočasno kot šahisti. so »star-tali« tudi'tekmovalci v namiz-' nem tenisu. Kljub tenui, da naša ekipa (inž. Lebar, inž. Senčar in Leskovšek) ni bila popolna. saj sta' ostala doma (iz objektivnih razlogov) Žolgar in Veselko, smo upali vsaj na časten poraz. V prvi igri je »Lu-kecu- (Leskovšku) skoraj'uspelo. a kaj ko je že skoraj dobljeno igro na kraju izgubil, toda vseeno mu moramo čestitati, kajti to je mladi, perspektivni igralec. Naslednji je Vstopil na sceno« inž. SeflčaV, kT*jfa je <$>-letela' enaka'usoda. Tretji, inž. Lebar je" igral naoko zeldjcoo^ toda premalo napadalno ™m STRELJANJE Nastopalo je deset tekmovalcev. Cinkarna: L Brečko 81 krogov, 2. Henčič 75 krogov, 3. Krajnc 73 krogov, 4. Smcb 67 krogov. 5. Panzalovič 65 krogov. 6. Rozman 63 krogov, 7. Res par 56 krogov, 8. Ramšak 52 krogov, 9. Robida 51 krogov, 10. Smukov Jč 42 krogov. Mežica: 1. Repotočnik 83 krogov, 2. Praper E. 78 krogov, 3. Žlebnik 76 krogov, 4. Krivograd 73 krogov, 5. Gerkman 71 kro- gov, 6. Travnekar 70 krogov, 7. ^egov- Tudi pri odbojki, kljub prizadevanju, ni bilo zaželenega uspeha. KEGLJANJE Kegljanje je bilo na sporedu v nedeljo bo 9. uri. Kljub majhni zamudi in trikratnemu »zdravo« tja in nazaj je pri Mežici v polni meri veljal kegljaški pregovor »mirno kri, bistro oko, ravno roko«, ki so se Pri kegljanju je bil najuspešnejši Jančič, iz topilnice. bo jk ar ji niti malo niso bili podobni labodom. Ne vem kaj jo bil vzrok te onemoglosti ali vožnja preko Slemena, ali preveliko samozavestno zaupanje v svojo kondicijo, ki je niso znali razdeliti tako. da bi jo ostalo še nekaj za odbojko. Res je, da je pri tem botrovala ša Khda vročina in pa član mežiške ekipe, ki je resno »razbijal« po žogi, ter uspešno nizal točke v korist Mežice. Najsvetlejši trenutek za našo ekipo je bil v drugem setu. ko so prikofa-cali do 12 in šele tam onemogli. V tretjem setu je bilo še zadn je »miganje« ranjenega laboda ,iu rezultat se je glasil 3:0 za Mežico. Mežica zmaga y skupnem plasinanu s 4:1. V ponovnem športnem srečanju, .ki bo v Celju moramo paziti, da bodo naše ekipe res kompletne, da bodo treningi, bolj intenzivni, kajti samo tako bb-■mo res kos našim rivhloin iz •rudnika Mežice. INTERNA KONTROLA V PODJETJU (Nadaljevanje) Za prevzem oziroma razkladanje blaga ali materiala je takoj obvezno sestaviti pismeno dokumentacijo, ki mora vsebovati vse potrebne podatke: datum prihoda, razkladanja in prevzema pošiljke, podatke o prevoznem sredstvu, v katerem je pošiljka prišla, številko tovornega lista ali spremnice, vrsto blaga in količino natovorjenega in iztovorjenega blaga, naziv dobavitelja, morebitne razlike (manjki ali viški) kot tudi podatke o kvaliteti in stanju prispelega blaga ali materiala. Ce so pri prevzemu ugotovljene neke razlike, zlasti razlike med natovorjenimi in iztovorjenimi količinami, ali če so ugotovljene neke druge nepravilnosti, se vse to mora takoj konstatirati v dokumentaciji o prevzemu, v kateri je potrebno navesti vzroke in tudi morebitne odgovornosti. Iztovorjeno oziroma prevzeto blago in material se dostavlja na mesto, ki je določeno za njihov prevzem. Ta dostava kot predajata morata biti posebno dokumentirani v dokumentaciji o prevzemu, če se dostava oziroma predaja opravlja na različnih mestih, mora za vsako tako predajo obstojati poseben dokument. Omenjena do-kumetacija služi kot dokaz, da je prevzem in predaja pošiljke zares izvršena. Dokumentacijo o prevzemanju podpisujejo vse osebe, ki so prevzemu pri- « sostvovale. Dokumentacijo o prevzemanju se preda nabavni službi, skupno z dokazi, ki se nanašajo na prevzemanje in predajanje pošiljke, sočasno pa tudi v materialno knjigovodstvo. Na osnovi te dokumentacije, ki se mora primerjati in vskla-diti s fakturo in pogodbo o nabavi, je nabavna služba dolžna kontrolirati pravilnost izvršenega dela. V podjetju smo imeli primere, ko je skladiščna služba izdala dokumente o prevzemu, sočasno pa tudi dokumente o izdaji materiala, ki so ga za svoje potrebe direktno pri dobavitelju prevzemale določene službe. Dokumente o prevzemu in porabi pa so izdale tudi službe, ki so material prevzele. Tako je prišlo do.primerov dvojnega knjiženja faktur, ter obenem nepravilnega prevzema. Ob upoštevanju omenjenih navedb se take nepravilnosti v prihodnje ne smejo več izvršiti, kajti dokumentacija o prevzemu in porabi materiala naj bo izdana le za dejansko prevzet in porabljen material, ves materini pa mora praviloma iti skozi skladišče, kajti le tako je potem lahko za tak material izdajati skladiščno dokumentacijo- Kontrola prevoza od trenutka prevzemanja, oziroma razkladanja do odrejanja mesta za prevzem. Dokumentirano mora biti tudi dostavljanje blaga in materiala od mesta prevzemanja do mesta predaje. Ta dostava je običajno dokumentirana s spremnim listom — dobavnico, ki mora vsebovati slične podatke, kakor dokumentacija o prevzemanju — sprejemnica. Spremni list — dobavnico izstavijo osebe, ki blago pošiljajo, a podpisujejo jo osebe, ki blago pošljejo, osebe, ki opravljajo prevoz od mesta prevzema do mesta, odrejenega za prevzem 'in pooblaščeni prevzemnik v poslovni enoti, ki je blago ali material sprejela. Dobavnica je običajno izstavljena v štirih izvodih, od katerih se en izvod odda pooblaščenemu prevzemniku skupno z blagom ali materialom, en se mora vrniti pošiljalcu blaga, ker mu služi kot dokaz, da je pošiljko poslal, en izvod obdrži prevoznik, kateremu služi kot dokaz, da je prevoz izvršil in blago oddal. Zadnji izvod ostane v bloku. Na osnovi te dokumentacije kontrolirajo, če je prevoz in predaja pravilno izvršena, in si- cer nabavna sllužba, in osebe, ki so opravljale prevzemanje in dostavo pošiljke. Če so ugotovljene razlike, ki so nastale pri prevozu, je potrebno takoj ukrepati proti odgovornim osebam, v tem primeru proti prevozniku. Kontrola prevzema v poslovni enoti Blago in material se torej prevzemata v skladiščih in drugih poslovnih enotah, ki so določene za prevzem. Pred prevzemom se mora blago in material pregledati zaradi ugotavljanja pravilnosti, kakor tudi glede vrste in količine, oziroma kvalitete. Takoj po izvršenem prevzemu je prevzemnik dolžan izdati potrdilo o prevzemu za vse prejete vrste in količine. Potrdilo — sprejemnica mora vsebovati vse potrebne podatke kot dokument o prevzemanju. Če so pri prevzemu ugotovljene nepravilnosti, se te morajo zapisati. Potrdilo ‘ o prevzemu — sprejemnico je potrebno izstaviti najmanj v štirih izvodih (pri nas v petih) od katerih se običajno daje en izvod prevozniku pošiljke, en izvod pa se pošlje nabavni službi _kot priloga k fakturi dobavitelja, en izvod pa za evidenco dobav nabavne službe, en izvod računovodstvu, v primeru strojnega knjiženja, sedaj se ga tudi pri nas poslužujemo, dva izvoda, en izvod pa ostane skladiščni- ku. Vsak prevzem se mora takoj evidentirati v predvidenih evidencah. Kontrola fakture dobavitelja 'Faktura — račun dobavitelja se praviloma ne more šteti kot verodostojna dokumentacija, če računu ni priložen dokaz, da so fakturirane vrste in količine zares tudi prevzete, da kvaliteta in obračunane cene ustrezajo pogojem pogodbe. Zaradi tega je potrebno za vsako pošiljko pravočasno zbirati 'dokumentacijo o nakladanju s strani dobavitelja, o prevozu od nakladalne do razkladalne postaje, o razkladanju in prevzemanju na razkladalni postaji, o prevozu do mesta prevzema, prav tako mora biti tudi prevzem pravilno izvršen. Dokumentacijo o nakladanju od strani dobavitelja, o razkladanju, prevzemanju, prevozu in sprejemu se mora primerjati z računom in na podlagi teh podatkov se ugotovi, če fakturirar ne vrste in količine, kakor tudi kvaliteta ustrezajo prevzemu in če cene ustrezajo pogojem iz zaključene pogodbe. V primeru nepravilnosti je treba pravočasno izvršiti pismeno reklamacijo, oziroma ustrezno ukrepati proti odgovornim osebam. Končno se mora našteto dokumentacijo združiti s fakturo dobavitelja in dostaviti-preko oddelka likvidature v knjiženje. (Nadaljevanje prihodnjič) NA VELIKI PLANINI Planinska sekcija Cinkarne je v letošnjem letu precej delavna. Po planiških skokih na katere je bil organiziran prvi izlet, sta sledila izlet na Golico in tretji na Veliko in Malo planino, v prvi polovici leta kar uspešno. Pogled na planšarske koče na Veliki planini. Pr? zadnjem pohodu je bila udeležba izredna, saj je bil avtobus zuseden do zadnjega sedeža. Poleg naših članov so se pohoda udeležili tudi gostje iz Poljske, ki sodelujejo pri montaži Netv Jerseyja. Izlet je bil zanimiv tudi za starejše člane, ki so se lahko na Veliko planino povzpeli in vrnili z žičnico. Pot preko Velike planine se je popoldne nadaljevala preko Male planine, Rake na Črnilec od koder smp se proti večeru vrnili do-'inov. Vreme je bilo zelo ugodno, posebno v dopoldanskem času, zato je marsikatera fotokamcra zabeležila kak spomin. Ves čas je bila družba izredno razpoložena, vladalo je res izredno vzdušje in takega si tudi večkrat želimo. Ivo 12 CINKARNAR STROKOVNE ZANIMIVOSTI • STROKOVNE Z Prvi nastop - dobro NA GO-KART DIRKAH MIRKO ORTER - TRETJI V tednu Ljudske tehnike so bile med drugimi tekmovanji tudi hitrostne go-kart dirke. Prijavilo se je precejšnje število tekmovalcev — pionirjev, mladincev in članov. Na KLASIFIKACIJA SMOL ZABARVEINLAKE to tekmovanje so razna društva, oziroma sekcije prijavile najboljše tekmovalce. Že po tradiciji so tekmovalči AMD Šlandra osvojili največ prvih mest, sledijo tekmovalci EMO. Znano je, da sta omenjeni sekciji najmočnejši, ker ima- nepoznanja proge in malo spretnosti. Menimo, da bi naši vozniki dosegli večji uspeh, če bi imeli temu primeren prostor za Z uvajanjem proizvodnje barv in premazov v obratu kemije III.. se srečujemo čedalje pogosteje z imenli različnih smol: organol barve so na poliamidni bazi, cinkor je na bazi polisti-rola, cinkov prah iz New Jer- Bitumenske In prirodne Smole ------ umetne sey-a bo dober za cinkov premaz na epoksi osnovi, minijski premaz je na oljni bazi, delali bomo tudi ftala/tni manij IM. Prej ko bomo opisali kakšno smolo, bi danes dali shematski pregled smol za barve in lake. — asfalt — kolofonij ih derivati — kaučuk -- kopal — gliceroftalne — pentaftalne — poliestri (nenasičena) — fenolne — fenol-alkidne — ketonske — poliamidne — silikonske — 10 vrst različnih epoksi — vinilne (npr. polistirol) — ciklo- itn klorkaučuk — kumaron indenske Start go-kart vozil kategorije 50 ccm - PVC — poliacrilne ta večletne izkušnje v tej panogi tekmovanja. Med prijavljenci je bil tudi Mirko Orter, tki je zastopal naš krožek in dosegel v konkurenci mladincev v kategoriji 50 ccm odlično tretje mesto v finalu. Za tako v-isok plasman gre zahvala samemu vozniku Mirku Orterju, njegovemu spremljevalcu Scvšku in seveda agilnemu vodji našega avto-krožka tovarišu Šahu. REZULTATI: Pionirji 50 ccm finale 1. Bojan Gajšek (Šlander), 2'. Milan Skok' (Šlander), 5.’ Tone Jazbinšek (Šlander). Mladinci 50 ccm finale t. Hinko Hotko (Šlander), 2. Stanko Šarlah (Šlander), 5. Mirko Orter (Cinkarna).-dani 100 pcm finale 1. Franc. Gajšek (Šlander), 2. Adolf Krajnc (Šlander), 3. Ivan Fujs ^Šlander). V okviru tedna Ljudske tehnike je bilo tudi tekmovanje v spretnostni vožnji pred upravnim poslopjem tovarne EMO. Med prijavljenci so bili tudi naši inštruktorji Lužar, Romih in Slokan. Vsi trije so tekmovali v razredu avtomobilov do 750 ccm. Dosegli šo naslednja mesta:.Romih je bil šesti, Lužar deveti in Slokan predzadnji, to . - ‘v j * -*** * • ■££ • * • *" 9 je štirinajsti. — PU acetat — modificirane alkiske — polivinil acetol — akrilni kopolimeri — poliuretoni — polikarbonati — florirane smole (teflon) — nltro celuloze — etill celuloza — celulozni acetat — beflzil celuloza —■ aceto butirat celuloza Razen smol služijo kot vezivo tudi olja semen različnih tropskih in subtropskih rastlin: laneno, tungovo, aticica, sojino, castor, tobačno, kikirikijevo itd. Laneno olje je dalje lahko: surovo, rafinirano, kuhano, oksidirano, vulkanizirano itd. Z uveljavitvijo petrokemije (proizvodnje surovin za smole iz nafte in zemeljskega plina) izgubljajo oljna, celulozna in naravna veziva vse bolj svoj pomen in že dominirajo umetne smole. vajo, to lahko trdimo za tovariša 'Romiha, nekoliko manj za tovariša Lužarja. Tovariš Slokan pa bi morda z veliko voljo in dobrim poznanjem proge nadoknadil to kar mu preprečuje višji plasman. Prepričani smo, da nam naši tekmovalci ne bodo zamerili, če smo nekoliko kritični, tak vtis smo dobili, ko smo spremljali te >nespretnost-ne« vožnje. Ta ocena naj jim bo vzpodbuda pri nadaljnjih tekmovanjih. •celulozni etri Pri naših voznikih je bilo opaziti veliko volje, nekoliko Naš tekmovalec Liižar je bil deve ti v kategoriji vozil do 700 ccm CINKARNAR 13 Vem. da je marsikdo s svojimi očmi in s svojimi občutki užival minulo potovanje, vendar naj mi bo dovoljeno, da opišem to potovanje tako, kakor sem ga doživljala sama. Preden pa bi prešla k opisovanju, čutim prijetno dolžnost, da se v svojem, kakor v imenu vseli zahvalim onim, ki so pri- načrt potovanja in navodila, po katerih smio se z vso disciplino ravnali. Že zaradi tega je bilo potovanje v resnici izredne vrednosti. Zaradi prečudovitega jutra (jasno nebo in toplo sonce), je bilo naše razpoloženje kar najboljše. Potovanje preko Šentjurja, Šmarja pri Jelšah in Rogaške Jezera na Plit-vicah, vseh šestnajst, so med seboj povezana z manjšimi ali večjimi slapovi —-eden je lepši od drugega. pomogli k tako lepo, uspelemu izletu. Prav posebej se zahvalim vodji potovanja tov. Djor-dju Panzaloviču in vozniku avtobusa tovarišu Fricu Gobcu, ki nas je s svojo dolgoletno izkušenostjo kljub težavam in naporni vožnji pripeljal varno domov v naše Celje, predvsem pa Darinki Drofenik, ki se je izredno izkazala'kot organizator izleta. Ko sem zvedela za nameravani izlet, katerega so se lahko udeležili tudi svojci članov našega kolektiva, sem takoj pomislila na svojega moža. ki bo te novice izredno vesel. Takoj sva se prijavila in položila tisti nakovalu dneva odhoda in si želela kar naj lepšega vremena. Na dan potovanja smo bili vsi zbrani ob določeni uri pri >Kopni<', sc veselili izredno lepega dne in bili presenečeni nad okruišenim avtobusom, v katerega smo se nameščali in namestili ter točno ob uri krenili na pot. Prod tem pa smo prejeli Slatine do Krapine je potekalo prav ugodno. Tu smopočivali in morda se je ta ali oni celo spomnil na tamkajšnjega pračloveka. katerega ostanke hranijo v muzejski zbirki, ki pa ni vsakokrat dosegljiva očesu potujoče skupine. Nadaljevali smo vožnjo skozi Zagreb in po nepregledni, mor. da, za nas. ki srno vajeni gora. nekoliko dolgočasni in enolični ravnini smo prispeli v Karlo-vuc. V tem mestu se ustavijo skpruj, \>e potujoče skupine, se primerno »podprejo*, da je nadaljevanje vožnje prijetnejše. Rilo bi preveč opisovanja, če bi hotela povedati vse. kar sem občutila. ko sem gledala in opazovala pisano pokrajino od doma po štajerskih dolinah, ravnem polju karlovške kotline in vožnjo navkreber proti kraški po-krajni nud divjo strugo reke Korane in vode Plitvičkih jezer. Zdi se mi, da velja tudi za Plitvice Krpanov stavek, da kdor hoče iti na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj. Zaradi tega je bilo vsem ljubo, da srno se ustavili v Slunju, izrazitem k raškem Jeraju. Kraj sam je že nekaka trdnjava, X)b tej tako ret koč divji pokrajini so mi iniSlt uhajale na partizansko borbo, kje«, so imeli ustaši nrelike-te- žave, ker je tamkaj izrazit partizanski teren tako po pokrajini, kakor tudi po prebivalcih, živečih na samotnih krajih. Plitvice. Verjetno je maloka-ter naravni park tako opevan, kakor so resnično lepe Plitvice. Toda v vsako veselje rada pade tudi kaka kaplja tpelina. To smo občutili pri vhodu v narodni park, ko so nam zaračunali vstopnico kar celih 800 S-din. Zato tudi ni čudno, da sem premišljevala o smislu besede narodni park, ko pa ravno narodu ni najbolj pristopen. Sicer je našemu vodji uspelo doseči zu skupino polovično ceno vstopnice, vendar je kljub vsemu ostal v mojem srcu — menda tudi v drugih — grenak občutek nesmiselnega izkoriščanja. Motila me je dokajšnja neurejenost poti. mostičkov in stažu, zlasti ob misli na visoko vstopnino. Zato je bil čas odmerjen za ogled (eno uto in pol) pravilno odmerjen. Še malo sprehoda sem in tja. nakup spominčkov, pisanje razglednic, pa še eno pivo po 450 S-din in spet smo bili v varstvu našega odličnega voznika, tovariša Fri-ca, ki je usmeril svoje vozilo proti Bosni — v Bihač, kjer je bil v času latrbe za svobodo prvi zbor AVNOJ. Vse naokrog sami spomini, sami dokazi velike revolucije in tiha hvaležnost vsem, ki so osvobajali in osvobodili našo domovino. Zelo močan vtis je napravila name vas Preboj, tki je do tal porušena. le neka zadruga ima tamkaj svoje staje zu živino. Okoli nje — vasi mislim — pa so se pasle še ljubke ovčice, ki so med skalnatimi čermi nudile meni in vsem še posebno sliko. Če je že pokrajina tako slikovita. se pač ne morem načuditi tudi domači noši, ki s pokrajino vred ustav rja veliko pestrost, spremljano z načinom življenja tukaj sprejem tako ganljiv. Pred domom, ferialcev je bilo kakih dvajset pet ali šestletnih otrdk/ki so — vsaj izglodalo je tako — nas pričakovali s cvetjem v rokah. Razume se, da so bili takoj ustvarjeni stiki, nato razgovor z najmlajšimi in slikanje z njimi. Do večera je bilo še daleč. Vodja skupine je kmalu našel upravnika doma, da smo lahko opravili formalnosti in se nato naselili, nakar smo si takoj šli ogledovat mesto. V mestu samem je mnogo prič nekdanje turške sile in kulture, ki se zlasti kaže v orientalskih stavbah. zato je krajevna .slikovitost toliko večja ih privlačnejša. Rada bi se še povrnila v ta kraj. če pa že ne v tega, pa vsaj v drugega gotovo enako slikovitega. Iz šole, pozneje pa- iz osebnega zanimanja vem. da se ravno v Bosni srečujejo kulture zapadu. vzhoda in juga. zaradi tega je zlasti za nas toliko presenečenj. Ker pa iina Bihač samo dva gostinska lokala, tudi teh smo bili potrebni, in sta bila oba polno zasedena, se je moj mož, kot nekdanji k raj iški partizan potrudil v Dom jugoslovanske armije, kjer so nas radi sprejeli in nam tudi postregli. Zanimivo je bilo srečanje z drugo skupino, ki se je istočasno mudila v Bihaču in je pripotovala z jugoslovanskega juga. Kmalu smo bili. kot se temu reče. skupaj in z njimi povečali svoje pa tudi njihovo razpoloženje. (Nadaljevanje prihodnjič) tamkajšnjega prebivalstva. Bihač. Kdo bi si mislil, da Spomenik v.odijelju ilitskes« gibunja Ljudevitu ,Gaju \ Krapini. ŠAHOVSKI DVOBOJ - HODNIK MEŽICA - CINKARNA V okviru športnega srečanja kolektivov Cinkarne in Rudnika Mežica, ki je bilo dne 18. in 19. junija v Mežici, so šahi-sti Cinkarne kakor v vseli dosedanjih srečanjih ponovno zabeležili lepo zmago. Res je, da ta zmaga ni bila tako visoka, kot v prejšnjih srečanjih, saj smo nastopili na tem dvoboju oslabljeni, oziroma v našem moštvu je manjkala kar polovica igralcev prve ekipe, pa tudi Mežičani so pokazali, da so z rednimi vajami oziroma turnirji lepo napredovali. Rezultati posameznih partij tega dvoboja so Šnajder — Janžekovič remi; Dečko — Kompan 1:0; Lazič — Tevž 1:0; inž. Ružič — Knez 1:0; inž. Klinger — Permanšek remi; inž. Stegenšek — Triplat 1:0; Ceh ml. — Mori 0:1: Mežnar — Jež 1:0; Jančič — Maklin remi;' Ramšak — Arbajter 0:1. Torej skupni rezultat je 6.5 : 3.5 točk za Cinkarno. Kakor vidimo so Mežičani dosegli boljše rezultate na nižjih deskah, kjer smo nastopili z igralci, ki že dalj časa niso igrali na takih ali podobnih tekmovanjih. Odigran je bil tudi brzotur-nir na katerem je nastopilo šest domačinov, ter naša člana Dečko iii Šnajder, ki sta se tudi uvrstila na prvi dve mesti. Izid brzoturnirja je takle:. 1. Šnajder. 2. Dečko, 3. — 5. Mori Janžekovič in Tevž, 6. Triplat. 7. Maklin. 8. Jež. Kakor vsa dosedanja srečanja, je bil tudi ta dvoboj odigran r tovariškem vzdušju. JŠ PAS KOTIČEK sončenje Sončbnp se tako, da izpostavimo svoje telo sončnim žarkom. Marsikomu je to omogočeno šele takrat, ko gre v poletnih mesecih na letni odmor. Takrat se praži in peče tia soncu in ne zamudi niti minute. Toda to ni pravilno in je za kožo nezdravo. Res je, da so našemu telesu in naši koži potrebni sončni žarki, toda potrebni so jima v zmerni meri vse leto, ne pa samo deset dni na leto. Le tako sončena koža bo postala in ostala zdrava in lepo napeta. Kako naj se pravilno sončimo? Pričnimo po možnosti že Zgodaj spomladi. Pri sončenju se po možnosti sprehajajmo, kar je bolje kot ležanje na soncu. Pri ležanju se namreč okrog telesa nabere plast vročega, s parami nasičenega zraka, ki lahko telesu škodi ali pa celo povzroči sončno kap. Če se pa vendarle sončimo leže, lezimo na pograd z rahlo vzdignjenim zglavjem in se na soncu obračajmo. Najugodnejše za sončenje je dopoldansko sonce. Občutljive osebe, ženske pa prav vse, naj si pri sončenju zaščitijo glavo z mehkim svetlim klobukom ali sončnikom. Zarjavela koža na obrazu pokaže namreč kot pod povečevalnim steklom vsako gubo in gubico ter prikaže torej žensko starejšo. Ženske si naj zato ne sončijo obraza, saj koža itak porjavi že ob vsakdanji hoji na prostem. Da morajo biti plavolase in posebno rdečelase osebe pri sončenju posebno previdne, nam je vsem znano. Preden kožo izpostavimo soncu, jo moramo za to pripraviti. Da bomo lepo in enakomerno zagoreli, moramo kožo poprej dobro umiti Z milom in toplo vodo, nato pa še pred sončenjem namastiti. Najboljša maščoba za to je čisto olivno olje. Sonca nevajene kože ne sončimo predolgo. Pol ure je za prvič več kot dovolj, za svetlopolte ljudi pa je v poletnih mesecih že četrt ure preveč. Oluščena mest a. so namreč za sonate Žarke še posebno občutljiva, ker je na njih rožena pleti kože zelo tanka in se nam na teh me- stih ob ponovnem sončenju hitro napravijo mehurji aji neljube temno pigmentirane lise. Kožo izpostavljamo soncu postopoma; vsak dan nekoliko dalj časa. Lepo porjavela koža prenese pozneje tudi več ur sonca dnevno. Vendar se nam včasih pripeti, da se nehote preveč sončimo, to je, da se opečemo. Taka koža poslane nekaj ur (dve do osem ur) po sončenju živordeča, vroča in otekla. Težko bomo preprečili, da se ne bo oluščila. Poskusimo takoj po sončenju s hladnimi burovimi obkladki (ena burova tableta na pol litra vode), ki jih moramo pridno menjati, kakor hitro se obkladek segreje. Po nekaj urah namažemo kožo s hladnim mazilom (borova kislina, lanolin). Ako pa se vendarle 'oluščimo, ne sončimo oluščene kože prehitro, pustimo ji časa, da si napravi spet ščit no roženo plast in da se izenači z osta>-lo, neolupljeno kožo. DRAGI CINKARNARJI! Oglašam se vam z nekaj vrsticami. Zanima me, kako napreduje izgradnja novega dela podjetja. Prepričan sem, da o tem list kolektiva poroča. Spoštovani tovariš urednik, prosim, če vam je mogoče mi pošiljajte »Cinkarnarja«, zelo rad bi ga čital din se na ta način seznanil z delom in napredkom sodelavcev, med katerima sem pred dnevi deial. Mislim, da boste mo-jd prošnji ugodili in mi pošiljali glasilo, za kar se vam že vnaprej zahvaljujem. Lep pozdrav vsem sodelavcem iz Cinkarne. > Adolf Pajk, pitomac, V. P. 3215/24, Bileča KRIŽANKA VODORAVNO: 1. mesto v BiH; 9. bajeslovni letalec; 10. obrtnik; 11. agregatno stanje; 13. kem. znak za iridij; 14. različna samoglasnika; 15. otok v srednjem Jadranu; 17. reka v SZ; 19. mesto v BiH; 20. kem. znak za zlato; 22. dolina; 23. različna soglasnika; 21. kvartaški izraz; 26. reka v severni Italiji; 27. figura pri šahu; 29. težke sanje; 30. mesto na severu Slovenije, / 2 3 4- 5 6 T~ e 9 % T0~ 11 % 12 Va 13 % 14- % 15 16 % 17 m % 19 % 20 21 i 12 % 23 24 25 % d 26 27 29 % 29 30 ' NAVPIČNO: 1. mesto na jugu Makedonije; 2. glavno mesto Gane; 3. predlog; 4. različna soglasnika; 5. kem. znak za Lurecij; 6. merilec časa (dvoj.); 7. barva igralne karte; 8. ploskovna mera; 12. rekrutiranje; 15. tla; 16. zadetek; 18. mesto v Iraku; 21. obrtnik; 23. stoti del dinarja; 25. žensko ime; 26. povrtnina; 27. enaka soglasnika; 28. vzklik bolečine; 29. kem. znak za magnezij. Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatkošentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. PRAKTIČNI NASVETI Plošče na električnem štedilniku lahko čistimo z vodo, kateri smo dodali nekaj detergenta. Če nimamo pri roki kakšnega posebnega sredstva za čiščenje, lahko to opravimo s svilenim papirjem, namočenihi v fino strojno olje. j Za stojala za dežnike v | predsobi nam lahko posluži X navaden glinasti lonec; do- X bimo ga na tržnici, oziroma X. v cvetličarni. Robove gumijastih podplatov očistimo s smirkovim papirjem, še lepše in z manjšim trudom pa s čistilnim praškom (VIM), ki ga vsujemo ščepec na vlažno krpico in z njo odrgnemo rob. Gumijaste in polivinilaste predpasnike očistimo z mlačno milnico in jih nato operemo s čisto vodo. Da ostanejo mehki, jih večkrat natremo z glicerinom. Vsak dan pride v naše podjetje precej kamionov. Eni so »mlajši«, drugi »starejši«. Tako je pretekli mesec prišel — pravzaprav so ga privlekli — kamion »doma« iz Splita. Privlekli so ga, ker mu je odpovedal motor. Ker voznik okvare ni mogel sam popraviti, je o defektu obvestil matično podjetje v Splitu. Ko so drugi dan prišli mehaniki iz Splita, je bil tovornjak že naložen. Lotili so se del in v nekaj urah je biT pokvarjeni motor zamenjan; s seboj so pripeljali novi motor in potrebno orodje. Vrednost točke junij 1966 I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna in žveplena kislina........ 2. Aglomeracija............................ 3. Topilnica I. in H* P«č..........* • * * 4. Topilnica III. in IV. peč................ 5. Topilnica V. peč........................ 6. Topilnica VI. peč . . . * • *............ 7. Topilnica VII. peč....................... 8. Topilnica VIII. peč..................... 9. Topilnica IX. peč #•••••••••• 10. Topilnica X. peč........................ 11. Thede peč............................. * 12. Cinkovo belilo....................* • * 13. Keramika................................ 14. Skupne službe topilnice................. 15. Plinarna in kotlarna.................... 16. Skupne službe metalurgije . . .......... II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna dnkove pločevine............... 2. Cinkografija ......................... • 3. Oblikovalnica cinkove pločevine . . . • • 4. Žlebovi in cevi.....................* » 5. Cinkova žica............................. 6. Skupne službe predelovalnih obratov .... III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun.......................... » 2. Na-hidrosufit in metalit . *............. 3. Na-sulfid.................. ............. 4. Litopon stari in cinkovsulfat............ 5. Litopon novi............... 6. Povprečje litopona..................* » 7. Svinčevi oksidi................... » $ , 8. Superfosfat......................»*»»»»» 9. Povprečje superfosfat............... > , 10. Utramarin.................. 11. Modra galic^......................»»»,», 12. Modri baker.................... 13. Skupne službe anorganske kemije......... 14. Kemični obrat III. Mozirje.............. 15. Skupne službe Mozirje................ » 16. Laboratorij.................... IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse služb?........................... » V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava dela................... • # » > 2. Strojni oddelek........................* 3. Gradbeni oddelek........................ 4. Merilni oddelek......................... 5. Elektro delavnica....................... VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe ....................... 2. Družbena prehrana ...................... VII. CELOTNO PODJETJE: .................... - s ! 2 C 2 C trt 2 3 ® 60*0 ||TS i> >I-l £l 1,26 - 1.30 — 1 .30 10,72 1.30 2,83 1.30 3,68 1,30 10,38 1,30 4,02 1,30 — 1,30 3,20 KADROVSKE VESTI V MESECU JUNIJU SO PRIŠLI V PODJETJE Krsnik Ivan, Mlinar Ivan, Cvikl Martin, FiSter, Ivan, Sorič Anton, Hasana-gič Nljaz, Matko Jože, Knezič Franjo, Rebernik Aleksander, Valek Ivan, Slna-novskl Reflk, štefek Drago, Ber Rudolf, Vogrinc Jože, Zarič Tomislav, To-jagič Bogosav, Kožuh Anton, Felicijan Franc, Pongračlč Stjepan, Koš torna j Anton, Trbojevlč Marko, Kotnik Ludvik, FiSer Stefan, Tesli Stevo, Sinček Stanko, Simič Života, Žerak Jože, Korošec Jože, Lipovšek Jože, Popošek Peter, Jer-nejšak Martin, Fideršek Adolf, Sagmaj-ster Inž. Otmar, Kržaj Anton, Žerak Stanislav, Oserban Leopold, Turnšek Mihael, Tomac Stjepan, Gračner Franc, Brglez Friderik, Kovačevič Ivan, Klenovšek Anton, Vodeskovlč Stevan, Jesih Franc, Gamanovič Dragutln, Matič Ljublša, Simlnjcskovič Dragutln, Vorš-ntk Franc, Grobelnik Ivan. ODŠLI IZ PODJETJA: Valek Ivan, Rebernik Aleksander, Knezič Franjo, Omerza Avguštin, Stefek Drago, Valentič Franjo, Eberllnc Bogomir, Felicijan Franc, Trofenik Martin, Pongarčlč Stjepan, Sinček Drago, Simič Života, Matko Jože, Kožuh Anton, Jančijevlč Dragan. Zcllč Alojz, Tojagič Bogosav, Hasanagič Nljaz, Fišer Stefan, Žerak Jože, Klemenčič Inž. Janez, Cmok Anton, Razdevšek Jože, Gu-tovska Peter, Vodeb Franc, Žagar Friderik, Pirš Feliks, Krajnčan Ivan, IZKLJUČENI IZ KOLEKTIVA: Perc Jože, Hafner Vlil In Krajnc Jože. INVALIDSKO UPOKOJENA: Cokan Ivan ln Kotnik Jakob. UMRL JE: Mlkuš Inž. Vladimir. VAJENCI, KI SO DNE 22. JUNIJA 1966 OPRAVILI POMOČNIŠKI IZPIT: Mirnik Stanislav, Novačan Miroslav, Ašenberger Jože, Podcrgajs Ivan, Selič Edvard, Senlčar Maksimiljan, Kraiovlc Dušan. POROČILA STA SE: Črnki Vinko tn Jairij Nami. Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. julija do 15. avgusta 1966: UNION Od J5. do 18. 7. .NEVESTA V ČR-NEM«, španski film; od 19. do 20. 7. »TRI«, jugoslovanski film; od 21. do 25. 7. »LABIRINT SMRTI«, jugoslovansko-nemški barvni CS film; od 26. do 28. 7. »PO ISTI POTI SE NE VRAČAJ«, jugoslovanski Hira; 29. 7. »VRNITEV V MESTO PEY-TON«, ameriški barvni CS film; od 30. do 31. 7. »LJUBEZEN NA KONCU SVETA«, argentlnsko-italijan-ski barvni CS film; od 1. do 4. 8. »ČAROVNIK«, zahod-nodemški CS film; od 4. do 5. 8. »KOMANCEROSI«, ameriški barvni CS film; od 6. do 7. 8. LJUDJE IN ZASTAVE«, I .del, madžarski barvni film; 8. 8. LJUDJE IN ZASTAVE«, II. del, madžarski barvni film; od 9. do 12j 8. »ČAROVNIKOV OBRAČUN«, zahodnonemški Hlm; od 13. do 16. 8. »ČRNE OSTROGE«, ameriški barvni CS film; METROPOL Od 14. do 15. 7. »SUŽENJ Z ZLATIMI ROKAMI«, ameriški film; (kinoteka) od 16. do 19. 7. »BREZ POTNEGA LISTA V TUJI POSTELJI«, nemški film; 1 od 20. do 23. 7. MORILEC IZ SAN FRANČIŠKA«, ameriški CS film: od 24. do 26. 7. »TRIJE NAREDNIKI«, ameriški barvni CS film; od 27. do 29. 7. »GOSTIJA ZVERI«, francoski film; od 30. do 31. 7. »PLAVI ANGEL«, ameriški barvni CS film; 1. 8. MAKLOVIA«, mehiški film (kinoteka); 2. 8. »LA MALQUERIDA«, mehiški film (kinoteka); 3. 8. »RIO ESKONDIDO«, mehiški film (kinoteka); 4. 8. »EN DAN ŽIVLJENJA«, mehiški film (kinoteka); 5. 8. »SOLEDADIN ŠAL«, mehiški film (kinoteka); od 6. do 8. 8. »LJUBEZENSKA KLETKA«, francoski CS film; od 9, do 10. 8. »LJUBI - ALI NE LJUBI«, sovjetski barvni film; od 11. do 12. 8. »VERIGA«, bolgarski CS film; ___ od 13. do 14. 8. »AVANTURE ZIMSKIH PRAZNIKOV«, francosko-ltalljan-ski barvni CS film; LETNI KINO Od 16. do 18. 7. »PESEM ZA KARABINKO«, mehiški barvni film; od 19. do 20. 7. »PET TEDNOV V BALONU«, ameriški barvni CS film; od 21. do 22. 7. »INVAZIJA VIKINGOV«, ameriški barvni CS film; od 23. do 24. 7. »TAJNI PARTNER«, ameriški film; od 25. do 26. 7. »LEPA LOLA«, španski barvni film; od 27. do 28. 7. »HUZARSKA BALADA«, sovjetski barvni film; od 29. do 30. 7. »SIN RDEČEGA GUSARJA«, ameriški barvni CS film; od 31. 7. do 1. 8. »PESEM O PISANEM BALONU«, nemški barvni film; od 3. do 5. 8. »MARS NA DRINI«, jugoslovanski film; ml 6. do 7. 8. »ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA«, Italijanski barvni film; od 8. do 9. 8. »ROBERTO LA ROKA«, francoski VV film; od 10. do 11. 8. »2ENA V PREIZKUŠNJI, ameriški barvni CS film; od 12. do 14. 8. »TRIUMPF MIHAILA STROGOVA«, Jugoslovanski film; Program objavljamo po podatkih kinematografskega podjetja Celje ln ra spremembe ne odgovarjamo.