412 Politični-pregled. Domače dežele. Poslanska zbornica. — Pri glavni razpravi o državnem proračunu dne 16. t. in. je prvi govoril dr. Gregr, on je izjavil y imenu Mlacločehov, da bodo' prod državnem proračunu glasovali, ker ne zaupajo sedanji vladi. Poudarjal je, da je sedanja vlada sicer bolj finega obnašanja nasproti Čehom nego prejšnja, očital pa je ininisterskemu predsedniku, da ui za češki narod nič dobrega naredil, pač pa veliko hudega. Govornik raz-motrava denarne in gospodarske razmere češke, naglasa, da Češka plačuje 185 milijonov gld. davka, od katerih se pa za Češko potrosi le 67, drugih 118 milijonov pa pripada na skupno državo in pravi, da bi bila Češka danes na najvišji stopinji gmotnega in kulturnega ' raz-voja, ko bi se vsaj še tntjina tega preostalega davka rabila v češke namene. Ker pa temu ni tako, zato je narod češki nezadovoljen s to državno upravo in si želi kmalu rešitve iz teh neznosnih verig. Očita vladi nepravičnost, sovražtvo in mržnjo do vsega^ kar je slovanskega in žuga z neprijetnimi nasledki, ki lahko nastanejo in priporoča vladi, da naj v svojem interesu temu neznosnemu stanju stori kmalu konec. Govor jo bil vseskozi jako oster in poln napadov na vlado in državo, zato je bil govornik poklican tudi k redu. — Poslanec Lienbatiher sicer dobro zavrača Gregra, pa prav nesrečno zagovarja germanižaeijo in Celo trdi, da se država bolj slavizuje nego germanizuje, česar mu seveda noben trezen poznalec sedanjih razmer ni verjel in "mu tudi verjeti ne more. Zatem govoril je naš poslanec-dr. Fer-jančič, povdarjal jednakopravnost vseh narodov v Avstriji in je poživljal vlado, da ima pri izpolnjevanji zakonov vedno to pred očmi, ker le tako jd mogoč mir. Govoril je o politični upravi na Kranjskem ter je grajal njent) pristransko skrb glede jezikovne ravoopravnosti in poudarjal, da okrajni glavarji rešujejo1 slovenske vloge nemški. Če grof Taaffe pravi, da nif slovenskih uradnikov, je v tej zadevi treba njemu pojasnila in mu le svetovati, da naj tujcev in plemičev ne pošilja v deželo in naj domačinom tako zagotovi prihodnjost in kmalu bo imel dosti slovenskih polit, uradnikov. Sploh pa tujci tie le, da ne znajo jezika, oni ne poznajo tudi naroda in njegovih teženj in navad in nimajo nobenega srca za ljudstvo, katerega vladati so poklicani. Po drugih deželah je pa stvar še slabša. Posebno nepravično obnašajo se politična oblastva nasproti slovenskim društvom na Koroškem in Primorskem. Okrajna glavarstvo v Beljaku je pri shodu podružnice Ciril in Metodove družbe, ki bi se bil imel vršiti dne 11. oktobra prepovedalo nedolžni točki, kakor podučno predavanje in deklamacije. To prepoved je severta okr. glavarstvo utemeljevalo, toda jako prisiljeno. Vprašati se pač smemo. Kdo skrbi na Koroškem za nemir, jaz mislim, da ne v najmanjši meri tudi politični organi. Tako postopanje nas ne more prepričati, da vlada vestno izpolnjuje zakone, temveč dovaja nas do' nasprotnega mnenja. Primerjajmo le našo Ciril-Metodovo družbo in pa nemški „Schulverein." K slednjega shodom zahajajo oficijalne osobe ib jih pozdravljajo vimeru vlade, k našemu društvu pa pridejd žandarmi. Jednako krivično postopala jje vlada tiidi prot. slovenskim telovadnim društvom v Prvačini in Ajdovščini. Te dve društvi napravili ste pravila po drugih jednakih že obstoječih društvih na Primorskem, katere je celo prejšuji slovenski nasprotnik Pretiš potrdil. Sedanjemu namestniku, ki ga imamo za bolj pravičnega, pa ta pravila nisu bila po g< du in dobil je izgovorov v izobilici in odbil je prošnjo za potrjenje. Tako početje mara vsa^ kega še tako dobro mislečega človeka privesti do prepričanja, da nas je vlada z imenovanjem novega namestnika v Trstu postavila le iz dežja pod kap. aGlede ju-stične uprave po slovenskih pokrajinah moram odločno zavračati dr; Šteiriwender-ja, ki se '-'je pri neki priliki izjavil, da slovensko ljudstvo ne mara slovenskih rešitev. To je nezuiisel, kar on trdi. Sicer pa. smo mi zastopniki slovenskega ljudstva in ne on in mi vemo; kaj naše ljudstvo hoče in želi. Kar se tiče na učne uprave, le želim, :a bi naučni minister enkrat' vecder uslišal opravičene prošnje Korošcev in Tržaških1 Slovencev ter prosim naučnega ministra, da člen 19 osnovnih zakonov prav tolmači in ga ne uporablja le v prid Nemcev. To, pravi govornik, je v kratkem naša politična bilanca; gotovo jako nepovoljna in pasivna, toda 'potegovali še bomo-id odločno na to delali, da postane aktivna. Dalje govornik naglasa enake težnje SlovencevJin cehov in le želi, ldat bi ta dva naroda že kmalu jela vzajemtio postopati, kar mu se seveda zaradi poslednjega govora Gregrevega ne zdi še kmalu toogeče. Tudi se govornik pohvalno izreče v pravičnosti konservativnih Nemcev- ter naposled izjavlja, da je dosedaj še edino paketno, da Slovenci ostanejo v tej parlamentarni zvezi kot. so bili in da 'bi bila vsaka sprememba v tej zadevi v kvarJ narodu slovenskem^. . > ¦' » Posl. Rtilsberg govori na kratko b novih trgovskih in carinskih pogodbah. Dr. Gregbfc jako ddbro opisuje vse dosedanje vladne zisterne in njih krivično ravnanje nasproti Slovanom in ponosno* poudarja naraščajočo solidarnost slovansko, katero tudi še zanaprej ne bo mogel nikdo uničiti. Tudi Taaffe, pravi govornik, ne bode dosegel tega, da bi Slovani odjenjali od svetih svojih pravic. Govorniku zdi se zelo čudno, kako so mogli levičarji zadnje leta Taafiea tako napadati, ker je vender skrbel za to, da se uiti las ni skrivil na nobenega Nemca glavi 413 Omenja nepravičnosti ces. namestnika Pretisa v Trstu'", kateremu je bila mar le iredenta, omenja jezikovno rav-nopraVnost nasproti nemški manjšini na Kranjskem in graja nejednako postopanje proti slovenski manjšini na Koroškem in Štajarskem. Opisuje samooblastno postopanje okr. glavarjev v Novem mestu, v Poreču in Celju in prav živo opisuje nemško nestrpnost, s katero se je odlikovala nemška stranka povod, cesarjevega bivanja v Celji. Prav pošteno prijel je tudi štajarskega deželnega glavarja grofa Vurmbranda, kojemu je mar le nemškč prebivalstvo, slovensko mu je pa deveta briga in bi je najraje vstopil v žlici vode. Govornik konečho tudi jako slovesno zavrača pahslavjstična očitanja, s katerimi se sumničijo Slovenci in vladi le priporoča, naj Slovencem s tako mero meri kakor Nemcem in videla bo, da "so Slovenci najzvesteji in najzadovoljnejši državljani. Knez Schwarzehberg je zavračal Gregra, ga svaril kot češki zastopnik pred napetostjo rekoč, da bo češki narod svoje opravičene zahteve le tedaj dosegel, ako bo mirno in trezno jih zahteval, nasprotno pa, da bo ob vso veljavo prišdl, ako bo dal duška takim pretiranostim, kakor jih je bilo danes slišati. V seji dne 17. t. m. grajal je Penerstorfer poli--čijsko preoblastno postopanje nasproti društvom in njih shodom ter nasproti delavskemil časopisju. Na to finančni ininistet dr. Steinbach odgovafjk Gregru in dokazujei, da njegove trditve v davkih češke, moravske in šle^ijske dežele niso istinite ih da s takimi govori hoče selehujskati deželo proti deželi, pokrajino proti pokrajini. Dalje pravi minister, da Češka s svojim vzglednim poljedelstvom in bogato industrijo * ni izmeta citrona in ne so-čutja" vredeh predmet', zagovarja v imenu vlade češki narod kot domoljubeTri in navdan dinastiških avstrijskih čutil in pravi Gregru, da on nima pravice češki narod postavljati 'v tako šlaboMuč. Post. Zurkan govori v višji "dekliški šoli v Čern6vica1i, Komanczuk pa razmotrava sedanji' parlamentarni položaj. Nato se Meuger kot glavni 'govornik „ža" ha]]JtY<| spomjriia Gregrevegi govora, prav po nepotrebnem govoriči, aa 'Nemci ne uživajo nič več pravic ca Ceskem, nego Ceni, m. je za spravo na t5eškem. MladoČeški posl; dr. Herold skuša dokazati, da "govor hi bil hepatrijbtičen in\ da se morajQ nekateri "Gregra stavbi tiiugoče tolmačiti, Sakpr so se tolmačili. 'Afi posrečilo se izvrstn^&^g^^^.^ nl Bla.bi utis, katerega je GfdgroV*" gcivor 2^apus|il, ' z|>oijšati. Grovbrnik povdarja svoje'avstrijsko mišljenje in z vso odločnostjo ž&Vrača Vsakega, ki bi si upal češkemu narodu očitati nelojalnost in 'riedomcljubnost. Ako se kdo izreče v tej ali oni zadevi' nezadovoljnega, ako ta ali ona državna tiaprava in všeč in isto 'graja, to se ne pravi biti ne-pšLtrijotiČen. Poročevalec dr. Plener zavrača Gregra in druge govornike in potem se finančni zason sprejme v 2. branji. V večerni seji izvoli se Robič v odsek za trgovinske pogodbe in finančni zakon se vzprejme v tretjem branji. Posl. Spinčič in tovariši interpeljujejo ministerskega predsednika radi napadov z italijanske strani na Hrvate* in Slovence v okraju poreškem. Nato predsednik vošči v«>em vesele praznike. Prihodnja seja bo najbrže dne 8. januvarja prihodnjega leta. Slovenske šole na Koroškem — Učni minister baron Gautsch se je slednjič vender usmilil ubogih Korošcev in je na njih odziv odločil, da ima biti na ljudskih šoli v St. Jakobu v Rožni dolini in v Tolstem Vrhu slovenščina obvezni učni jezik. Nemški listi, posebno Koroški se nad tem odlokom grozno jeze, govore celo v neki iznenadenosti ki jih je zadela, tožijo o vladni ljubezni do Slovencev in o drugih 'jcdnasih, nesmislih pomislijo pa ne, da je to storiti bila naučae uprave sveta dolžnost. ^eška. — Zaupni možje poslancev češke narodne stranke sklenili so te dni izjavo, v kateri odločno obsojajo vse nepatrijotične pojave, ki so le izrodek zle lahkpmi-šljenosti in poudarjajo prezvesto udanost vsega češkega naroda vladarski hiši, v kateri edini vidijo poroštvo blagor io srečo, /ia češki napredek. — Sploh so z malo izjemo, vse časopisje jako nepovoljno izraža v zadnjem Gregrevem govoru in ga odločno obsoja. Nemška levica pa.se v pest smeje in porablja Gregrov govor v to, da hiti češkemu narodu še bolj odrekati patrijotičnost in vdanost do cesarske hiše. K položaju. Vse se bavi poslednje dni z najnovejšo vestjo,; da bo eden levičarjev poklican v,mini-sterstvo. Ce tudi vsi oficijozni listi povdarjajo, da to vladine politike ne bode premenilo, ker bo v mini-sterstvo poklican bolj zmeren, levičar, vender moramo reči, da je to velik vspeh Jevičarjev. Kot kandidat imenuje se bivši deželni predsednik kranjski, baron Widmann. Kdor ga pozna, pač ne more reči, da je on zmeren liberalec,. Drngipa pravijp da bo Kueuburg, dež. sodišča svetnik v Liucu in državni posl. minister in Staročehi dolže Gregra, ,da je kriv ;ltega vladinega koraka, Mladočehi pa seveda tema oporekajo. . Gosposka zbornica imela je pretečene dni dve seji in sicer v soboto in pondeljek. V sobotni ?seji sprejel se je mej drugim zakon o bratovskih čkladnicah, v seji, ki je bila pa v ponedeljek, posVeidvi^k;^ *je mej drugim o državnem proračunu in finančnem zakonu za leto 1892 in je ista tudi brez. debate v^rejšla/ V ogrskem državnem žtiorii izrazil ^ je poil. Ugron jako razžaijivo o deželnobranbenein ministru Fejervaryju. Slednji je bil primoran zadoščenja iskati in napovedal je Ugronu dvoboj. Te dni se jr dvoboj tudi vršil, pri katerem sta bila oba le lahko ivati)6M. Finančno ministerstvo sklenilo je držgtrhim uradnikom zadnjih treh činovnih ražržedov podeliti po mestih, ki imajo nad 40.000 prebivalcev po 100 gld. draginjske priklade. ---------------------------------t ¦ ¦ ' .... "''¦;'