Jan Fr. Hruška — Jožef Gruden

Čebele in enodnevnice
JNekaj čebel je stalo na straži pri panjevem žrelu, postavljenem nad mlinskim potokom, in opa-zovalo enodnevnice, ki so se ravno kupoma rojevale iz ličink in lezle na brcg. Vcselo so potem švigale v zraku,
Ves božji dan so veselo brnele. Venomer so se podile, poigravale se v solncu in krožile za zaibavo; na jed in pijačo niti mislile niso — dokler niso ma-homa pri solnčnem zapadu onemogle popadale na tla in poginile.
»Uboge stvarce!« jih je pomilovala ena izmed čebel-stražnic v somraku, ki je bilo že vse polno mrtvih po tleh, prav kakor nastlano.
»Revice — samo en dan je trajalo njih življenje!«
»Revice, revice!« je nato pripomnila druga če-bela. »Toda ne toliko radi tega, ker je njih življenje tako kratko, ampak veliko bolj zato, ker je bilo ne-koristno, zapravljeno v sami zabavi in puhlem ve-selju.«
—    87