Leto LXVL, ŠL 60 Ljubljana, torek 14. marca I933 Cena Din L- * nHf * J^L^E?0^ »▼»i* nedelje m praznike. - inserta do JO peat i£T, 1W r« m od 100 to 800 mt i Dto t-, tnaerati psttt vrsta um t—. Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. — >8)oven*)ti Narod« me»«too v Jugoslaviji Dta 12.—, za tooaematvo Dto ».—. Rokopisi se as vračajo. U ^ i ►NT8TVO EN C7PRAVN13TVO LJUBLJANA, Knafljeva uHea st, 6 Telefon tC 8122, 8128, 3124, 8125 ta 8126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg 3t. 8 — NOVO MESTO. Lgubijan&fca cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvor Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190 — JESENICE. Ob kolodvora m. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.331 SKUPŠČINA ZASEDA PERMANENTNO Včeraj popoldne se Je pričela proračunska razprava — V debati vsi govorniki ostro obsojajo početje punktašev in zahtevajo proti njim odločne ukrepe Beograd, 14. marca. Včeraj popokine se je priče-ia v Narodm-i sfcupščinj razprava o državnem proraoumi za leto 1933/34. Narodna skupščirva je zasedala globoko v noč m bo imela do konca proračunske razprave skoro permanentne seje. Včerajšnja seja Proračunsko razpravo je crtfvorii v »nemi finančnega odbora poročevalec večine g. dr Oton Gavrilović, tei je v obširnem govoru razčlenil proračun in ori-sai splošne gospodarske prilike, ki jih je treba pn ocerujevan-ju tega proračuna upoštevati. Govorniik je nagi a sil da v seda-njnii časfti gospodarske nesigurnosti ni mogoče se-stavijati proračunom z ono sigurnostjo, kafcor v norma±n«fh razmerah. Treba ie upoštevati ne samo gospodarske prilike doma, mairveč tudi po sve*ju. vrhu tega pa ie treba mi-sHti tudi na samoobrambo. Zaradi te-ga mora vsak objektiven človek priznati, da sta vtada in finančni odbor pri sestavi proračuna postopala skrajno previdno ter znižala državne uzda tke na najmarajšo mero. Kljub temu pa n: bilo mogoče omiliti tudi davčnih bremen. Sedanni časi so povsod taki, da zahtevajo žrtve posameznikov za dobrobit celote. Govornik je navedel, kako je v drugih državah in na pod»lagi Številk dokazal, da so razmere pri nas še dokaj ugodne. Ekspoze Finančnega ministra Nato so podali odo-vojeno mne-mje dr. Slavko Večerov v imenu manjšine Ui zastopnik: posameznh parlamentarnih klubov, nakar je povzel besedo finančni minister dr- Diordjević. ki je v daljšem eks-po-zeju analiziral proračun in pojasni načela finančne in gospodarske politike vlade. Čuvanje proračunskega ravnotežja, ohranitev stab Imosti dnnarja za vsako ceno, m najskrajnejša štednja v vsem državnem gospodarstvu, to so postulati, na katerih sloni vsa gospodarska in finančna podtika Mlade. Obenem je opozoril na to, da pri naj'bol'jši volji mi mogoče točno predvideti, kolifko bodo znašali dogodki, toda upoštevati je treba, da je vlada usvojila načelo, da izaiatflci ne smejo biti nikdar večji od dohodfk>ov Finančni minister se ie v svojem govoru grlede na izjave opozicijskih klubov dotakni! tudi uradniškega vprašanja in naglasil. da se uradniške plače absolutno ne morejo in ne smejo znižati, ker so bile v teku cKeh let že trikrat reducirane in ke«r so dosegle najskrajnejši minimum- Zbornica je sprejela to rai-egovo iznavo z veHkticn odobravanjem. Načelna razprava V načelni debati je prvi govoril bWši minister dr. Velizar Jankovič, ki je opozarjal na gospodarske težkoče vseh držav :n se bavil nato s pototičmm položajem v Bvropi. Govornik ie naglasi«!, da nam že samo zunanje politični položaj narekuje največjo nacionalno solidarnost Z največrm ogorčenjem ie obsodi! akcijo pumktašev m izn-avii. da bo glasoval za proračun. Popoldanska seja ie bala nato ob 20. zaWručena Nočna seja Ob 21.30 se je pričeka nočna seja, ki ie trajala do pol 2. zjmtraj- Prvi je govoril rharodni poslanec Milan č u k o v i č. ki se je bavil s splošnim političnim položajem v državi in naglasi!, da je po iriavah raz-ni.h punktašev položaj razčiščen. Poprej se ui vedek). kaj prav za prav hoče takozvana opozicija Sedaj pa vemo, kaj hočejo, vemo pa tud L v kofcfco so ti ooozi-cionafe med seboj sogiasni. Miloš Dragovtć: To se na* ne fcce. to Je stvar vlade. Cokovlć: To je tndi naSa s*var. Vlada kna zaupanje skupščinske veČine. Dr. Kešellević: Kako dofco še? Košta Alekslć: Se prav dolgo, gospod doktor Čokovič se je nato bavil s puoktaciia-mi dr Mačka in Davidovjca, ostro zavrutf bivšega velikega Jugoslovena dr Trum-bRČa m z največiim ogorčenjem obsodb počet ie dr Korošca Naslednji govornik je bil narodni poslanec dr Bogumil V o š n j a k, nato pa je go-foril g Vlado S p a s i 6, k je zamer jal vla-ii. da ni dovoli odločna pri izvajanju šesto-Januarekega programa Govornik zabteva odločne ukrepe proti vsem. U hočejo rušiti vlado Povsem napačno je, prevažati te l/J-y v salonskih voeovib v naša najlepša ko- pališča. Prav tako zahteva, naj se pozovejo na odgovor vsi oni, ki so podpisali škofovsko poslanico proti Sokolu. Tudi naslednji govornik g. Milovan Grba je ostro zavrnil zahteve punktašev, zlasti najnovejših in naglasil, da je treba te ljudi popolnoma razgaliti. Naj 9e samo pregledajo in objavijo njihova dobroimetja pri zagrebških bankah. Z njegovim govorom je bila nočna seja zaključena. Dopoldanska seja Danes dopoldne se je pričala seja točno ob pol 9. Prvi je govoril narodni poslanec dr. Milan Metikoš. Kritiziral je proračun trdeč, da ni realen in da ne upošteva v dovoljni meri zmanjšanja narodnega premoženja. Zamerja vladi, da nima sospodar- | skega načrta in da ne razmišlja o reorganizaciji našega narodnega irospodarstva V svojih nadaljnjih izvajanjih je ostro nastopil proti punktašem in zlasti obsoja početje dr. Korošca navajajoč, da je dr. Korošec dal največ gradiva fašističnemu tisku za napade na našo državo. Za njim je govoril narodni poslanec Ste-van C i r i ć. ki je apeliral na Narodno skupščino naj upošteva sedanje gospodarske težave in pokaže solidarnost v obrambi živ-ljenskih interesov naroda :n države Odločno ie natopil proti egoizmu, ki se laže z razne strani in pojdanal, da je Ireha vedno imeti pred očmi interese celote. Ob uri, ko to pišemo, govori narodni poslanec g. Vasilije G r ž i ć. Iz Hitlerjevega carstva AH je Nemčija kršila mirovno pogodbo — Teror se nadaljuje Berlin, 14. marca. Vabila za otvoritveno sejo nemškega državnega zbora in pruskega deželnega zbora so bila den>okrat9ke Kste. Hkratu je izdal naredbo o obvezni prijavi orožja in oddaji policijskim oblastvom. Kdor tega ne bo storil, bo kaznovan z zaporom. Pariz, 14. marca. AA. Iz Kolna poročajo, da so hitlorjevski napadalni oddelki v krojih zasedri vse tiskarn« ceatnana v Porenju. Pariz. 14. marca, AA. Iz Monako v ega poročajo, da sta bila tamkaj sooči aretirana glavni urednik »Muochenerr Neoieste Nachrichten« Fritz Buchner in urednik za notranjo politiko baron von Arrertn. Heimwehr prevzame policijsko oblast v Avstriji Doftfuss hoče s svojimi napadalnimi oddefci osigurati svoj režim Dunaj, 14. marca. DoUfuasova vlada hoče oči vidno v vsem kopirati Hitlerja. Najprvo je uvedla režim zasilnih uredb, ki ji omogoča vladanje brez parlamenta, nato je začela daviti opozicijski tisk. sedaj pa si bo po Hitlerjevem vzgledu zasigurala tudi svoj poseben strankarsko policijski režim, 2e pred štirimi dnevi je dala vlada pripraviti posebne trake za pomožno policijo. Kakor se iz vladnih krofov doznava, bo še te dni uvedena tako zvana pomožna policija ki jo bodo tvorili oddelki Heim. vvehra Bauernwehra in tako zvane Stiirm-schaaren. to so vojaško organizirani in oboroženi napadalni oddelki vladnih strank Listi so že pred dnevi opozarjali na to. da je vlada iz hirteniberSke zaloge orožja vzela 15.000 pušk in jih razdelila med heimwehrovce Se pred par dnevi je vlada zanikala vesti o koncentraciji Heimweh na Dunaju, sedaj pa prihaja na dan, kakšen namen je imela ta koncentracija. Doilfussova vlada namerava torej s svojimi napadalnimi oddelki uveljaviti re_ žim Dollfussove operetne diktature. Današnja »Arbeiter Zeitung<, ki je kritizira, la to postopanje vlade, je bila zaplenjena, proti vsem ostalim opozicijskim listom pa je uvedena preventivna cenzura. Iz vladnih krogov se tudi doznava, da bo za vsako ceno. če treba tudi s sik), preprečila se_ stanek Narodnega sveta, ki je sklican za jutri. Kongres uradniških nabavljalnih zadrug Banjaluka, 13. marca n. Tukajšnja nabav-Ijalna zadruga je pričela s pripravami za kongres zastopnikov uradniških nabavljalnih zadrug iz vse države. Na kongresu, ki bo trajal tri dni. bodo razpravljali o vseh važtisjBSi zadružnih vpraaanEJDL Macdonald zopet omahuje V ženevi je zopet docela zagovarja Nemčijo Pariz. 14 marca. Po zadnjih razgovorih je angleški ministrski predsednik Macdonald docela spremenil svoje stališče glede razorožitvene konefrenoe V Parizu je sam ugotovil, da ovirata uspeh konference Nemčija in Italija s svojimi zahtevami, za katerimi se ne skriva nič drugega, kakor razbirje razorožitvene konference, da bi se mogli Italija in Nemčija se nadalje neovirano oho rože vati Sedaj pa je Macdonald naenkrat zahteval od Francije, naj pristane Francija na radikalno redukcijo svoie oborožitve, češ. da se bodo potem razorožili rud' drugi. V ženevskih krogih je izzvalo to omahovanje Maodo» nalda nemalo senzacijo Francoska vlada je imela *noči sejo, na kateri je ponovno sklenila, da ne more pristati na nobeno razorožitev vse tako dolgo, dokler nima garancij za svojo varnost rn jamstvo, da se Nemci ia in Italija ne bodo oboroževale Macdonnldovi načrti so naleteli v Fran coskem tisku na splošen odpor Francosko časopisje je mnenia. da konference ne bo mogoče Z3kljiičit; drugače, kakor z večinskim glasovanjem. T^.ko misli zlasti »Petit Pa H snen«. ki pristavi ia svojemu mnenju to-le misel: Predsednik razorožitvene konference Henderson je tako prepričan, da mora raz-oroz'tven-o konferenco rešiti le ožja razorožit ven • koncencija. da ie -vsermo pripravil načrt, ki ga namerava v danem tre nurkn predložit' konferenci, če bi sedanje Macdonaldovo posredovanje ne uspelo. Henderson fe v svoiem načrtu zavzel srednjo črto med posameznim4 stališči in izravnava interese razorožitve in varnosti O stališču Paul Roncourja napram tem načrtom pravi list. da bo francoski zimanji spremenil svoje stališče in — Odpor v Franciji minister vztrajal na moralnih sklepih zadnjih razprav, ki so pokazale, da se okrog francoskih predlogov zbira močna većma konference. Ta večina je bila pripravljena na vse mogoče koncesije. Ta večina ima pravico na svoji strani in zato lahko zahteva vse, kadar gre za varnost Današnji »Echo de Pariš« objavlja komentar o mednarodnem položaju in med drugim pravi: V sedanjem trenutku pn-pravlja Italija, ki je tesno povezana z Nemčijo in Madžarsko, vojno. Italija skuša škodriri Jugoslaviji, z dni£?im besedami, skuša izzvati spopade. Poudariti je treba, da je to le začetek obširnega načrta Mednarodne pogodbe pa počivajo na frauooeki vojski, kakor je to opetovano naglasi! v angleškem parlamentu Churchill Zda i pa Macdonald zahteva od francoske vlade, naj se Francija razoroži pod pretvezo, da se bodo v tem primeru pomirile diktature v Nernoijii m I tali jn Kai pa. če se ta pretveza m ta podmena predsednika angleške vlade ne uresniči? Za ta primer odklanja Macdonald vsako odgovornost. Mi pa «»e vprašamo, s kakšavo pravico ame Macdonald staviti Franciji predloge, za katere W nosila samo Francija odgovornost če bi se ponesrečili? Anglija zahteva matematično mednarodno ravnotežje, ne upošteva pa pravic in interesov posameznih narodov Od take angleške ravnoteže bi »mole koristi samo tiste države, ki hočejo vojno, škodo pa države, ki so nrHroJjuono razpoložene m ti zahtevajo mir in varnost Macdonald, ki zda i zagovarja nemško-itaH jan-ska izsiljevanja, nai se raje »pomni nem šlrih spletk v Londonu od 1. 1008. na do 10J4-, ki so končno dovedVe do sttrtu^n vojne. Žrtve potresa v Kaliforniji Pod razvalinami je Se mnogo mrtvih — Med begunci vlada velika beda — Nevarnost nalezljivih bolezni Los Angeles. 14. marca. d. Potresni sunki na Kalifornijski obali se ponavljajo. Do včeraj zjutraj so jih našteli do 200. Poslednji so bili znatno slabši kakor prvi. Še snoči so v Lofig Bea-Chu imeli v teku pol ure trd močn-e zaporedne potresne sunike. Kolikor je doslej u-gotovljeno. je katastrofalni potres zahteval 251 smrtnih žrtev, od teh s mo v Loos Beachu 82. Boje se, da je DOd razvalinami podrtih hiš najmanj še toliko smrtnih žrtev. Ranjenih >e bilo nad 5000 ljudi. Nad 10.000 mornarjev in mnogo tisoč rjcositovoljcev je zaposlenih pri razkosavanja razvaim in podiranju neštetih močno poškodovanih hiš. Potresno ozemlje o©se*a približno 400 kvadratnih miilij. Posebne težkoče povzroča prehrana lijudi v Loos Beachu, ki jih je okoli 60.000. Dva mladeniča, ki so ju zalotili pri plenjenju, so ustrelili po orekem sodu, ctva druga pa je množica linCala. Zaradi pomanjkanja pitne vode, nastate-ga po potresu, se >e bata, da ne pride med begunci iz krajev, k: /ih je prizadel potres, do naiezftrvih boietzni. Dr. Kramer namestnik zunanjega ministra Beograd, 14. marca. Zunanji minister g. dr. Boško Jeftić je »noči odpotoval v ženevo na razorožitveoio konferenco. Za do bo njegove odsotnosti je imenovan za njegovega namestnika minister g. dr. Albert Kramer. Sodba v procesa zoper Pernarja Beograd, 14 marca. Pred državnim so-didcem je bila danes razglašena sodba v procesu zoper bivšega poslao ca Ivana Pernarja in tovariše. Obsojeni so Iran Per-nar na 1 leto strogega zapora, Gjuro Kem-felja na poldrugo leto strogega zapora. Ko-Sntič na 10 mesecev in PoStarić ne 8 mesecev, vsi ostali obtoženci pa so oprosoeni. Obsojencem je priznana custodia booesta. Znižam vožnja za kongres geometrov Beograd. 13. marca, p. Prometa* mUiietti je dovolil vozne olajšave za udeiežeooe kongresa geometrov i« geodetov, ki se bo vršil prihodnjo nedelo 19. t m. v Lfrorja-rk. Za državne uradnike je dovoljena četrtki sk a cena, za ostate ndeležence kongresa pa polovična. Naše gospodarstvo v Sebruarju Po podatkih OUZD Ljubljana, U. marca Kiljub splošni depresiji se gospodarske rizmere letos v gotovem pogledu povolnej-še razvijajo kot pred enim letom. Res je zaposlenost delavstva za %% manjša od lanskega leta. vendar opažamo letos, četudi ne posebno izrazito, naraščanje zaposlitve, katera bo najbrže sezijskega izvora, ie od prve polovice februarja dalje. Lani smo dočakail i ta pojav šele v začetku apri- la. Z osiroan na 0tev3o detovosv si Je najbolj opomogla v februarju gozduoolanin-ska industrija. Prirastek znaša 201 delavca ali 3.71%. Ta industrija >e padla, od decembra 19&2 do jamuArja 1933 &a —5.56%. Od januarja do februarja so v glavnem nazadovale, in sicer zaradi sezije, sledeče industrije. Cevtjarji in krojači imajo po božičnih praznikih vedno počitnice par mesecev. Ljudje hočejo imeti nove obleke šele za veliko noč iti tako pomladanska sesija v taj stroki ie ni nastopila. Oblacima industrija in predelovanje kože je morala zaradi tega pasti. Stavbarstvo v svojih najrazličnejših oblikah mora zaradi vremenskih razmer istotako počivati. Zaradi tega so padle: gradnja žedeznic, cest itd., industrija kamenja in zemlje ter končno gradnje nad zemljo. Teh 5 industrij je izgubilo 1168 delavcev. Celoten padec pa znaša 1269. Povprečno število zavarovanih delavcev je bilo v februarju največje one hjftne stu-žinćadi, in sicer 3246, na kovinsko industrijo je odpadlo S063, na gozdeo-p laninsko Industrijo 5425 delavcev, na oblačilno industrijo in čiščenje 4000, na trgovino 3866. na industrijo hrane in pijače 3628, na predelavo kose in njenih suroga tov 2909 ftd Skupaj je bik> zavarovanih delavcev v februarju 38.601, absolutni padec r primeri s januarjem je znašal 1259 aH 184%, do-člm je vnašal v januarju odstotni padec 6.23. Sorzna poročila. ljubljanska borza Devize. Amsterdam 2*10.96 — 2322.3Ž, Berlin 1369.03 — 1369.83, Bruselj 799.13 do 803.07, Curih 1108.36 — 1113.86, London 194.97 _ 196.57, New Tork esk 5713.81 do 5742.07, Pariz 224.88 - 227__, Praga 169.79 — 170.66, Trst 292.68 — 296.08. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.20. inozemske borze Curih. Pariz 20.29. London 17.62, New Tork 517.60, Bruselj 72.10. Milan 26.65. Madrid 43.60, Amsterdam 208.50, Berlin 122.80, Dunaj 73.91-^66.20, Sofija 8.70, Pra-m 15-33, Varsnv* 67j80, Pnk—iMa 2.48. Stran X. Stavbno gibanje arija Koliko je mestna občina v zadnjih letih gradila — Izbijana M potrebovala 500 vrtnarjev LJubljana, 14. marca. Ha petkovem diskusUstoem većem je «eL MikAič podai zanimiv pregled stavbenega grbania glede na gradV) stanovanjskih hiš. V prvih treh povodnih leth ie prevladovala še gradnja gospodarskih poslopij, v 1 1932 se ie v večja meri pričela gradnje stanovanj in ie od 1926 naprej stopna povsem v ospredge. V zadojin 10 letih pred vošno so se stavbne priHke nekako normalizirale, L 1914 se je zgradilo 5e 34 takrat potrebnega prirastka novih hiš, v vojnih ietih pa je sledil popoln zastoj. Srednda potreba je bila dosežena šele L 1922. Zaradi živahnega zidanja gospodarskih in trgovskih objektov so bila stavbna podjetja prezaposlena in je nastalo pomanjkanje materijala in zaradi tega pretirano visok« cene. To je po vnroči-lo, da je začeia prevladovati gradnja stanovanj in se jah ie toliko zgradilo, da je bila znatno prekoračena srednja povojna letna potreba. Pri tem se je prav pridno odejstjvovala tndi mestna občkia, ki je v leta 1921 postavila IS®/« vseh novih stanovanj 1923 sko»raj 37%, 1924 preko 27°/©, 1925 več kot 57%, 1926 malo več kot 8°/o, 1927 nad 61%, 1928 oa 15%, 1929 pa ZOpet 57*/©. S tem letom je bila stanovanjska katastrofa že zavrrviena ki je občina prenehala graditi. Lani >e še dogotovite stanov arojsko kolonijo carinskih uradnikov. Zidal ie predvsem mali človek, večji kaoitai je pričel zidati sele v zadnjih letih, ko se je pojavila tendenca varne vložitve denarja- Do L 1923 se je gradilo več hiš z malo stanovanji in z mnogimi trgovskimi lokali. Sledila ie doba mnogih in cenenih stanovanj. Pred vojno se i« povprečno zgradijo 110 novih stanovanj na loto. Mesto pa je raslo nn je znašala sredama potreba v in po vojni 188 stanovanj na leto. zgradijo pa se Hb je 179. Iz tesra je razvidno, da bo v tekočem letu potreba novih stanovanj'] krita in zamuda iz vodne m povojne dobe popolnoma nadomeščena. Stavbno gibanje bo torej v bodočih letih padlo na približno polovico tega, kar se je zidam v zadmiiih šestih Letih, gospodarska kriza in zvišana zgradarina pri novih hišah pa utegneta ta padec Še povečati. Kdor pazijivo čita časopisne oglase, lahko v*d6, da je ie danes ponudba iti »mj večja od spraševanja po nfth. Upravite* mestnih nasadov g. Anton Lap fe poročal o razvoju mestne vrtnarije. V zgodovini slovenskega vrtnarstva naletimo na dva pomembna mejnika. Francoska revolucija, ki j« rodni arijo, nam je data tivolski park, kri bo še stoletja vzor naših parkov. Vrtnarstvo je nato propadalo, s svobodno državo pa amo dobiti moža, ki je kakor nfkdo drugI raz-vrmei globoko zasnovano misei francoskega arhitekta, ki ye zasnoval trvoiski park. Profesor Plečnik je v enem samem stavko povedal, kaj potrebuje Ljubljana, če se hoče dvigniti iz malega mesta in postati centrom tujskega prometa. Degal je. da je potrebno Lj ubijanj 500 vrtnarjev, ki bi šele mogli dati mestu to, kar potrebuje. Tej Plečnikovi izjavu tuda odgovarjajo načrti bodoče velike Ljutitfane. ki kažejo, da ne tvorijo središča mesta ulice in zgradlbe, temveč globoke lirriije tivolskega parka — bodočega narodnega parka — in cel venec drugih nasadov- Prav tu se Je pokazalo, da sta arhitektura in vrtnarstvo tesno združena med seboj. Mestna občina je za nasade dala precejšnje vsote, ki pa še vedno ne zadoščajo. Da bo zadostite svoji nalogi, je morala mestna vrtnarija povečati rastlinjake, gorke grede, vrtov© in drevesnice. Da bi mestna vrtnarija vzibud.ila čdm več zani-rnanjja med meščanstvom, je pričela saditi nove vrste zelenja in cvetja. V lanski pomladi se je zasadilo raznega drevja in grm.čja v vrednosti 30.000 Din, kar ie nieika številka. Prav za toliko se je nasadilo raznih mačeh, marjetic Boksov in drugega cvetjja. Letna flora je stala 94-000 Din. dekoracije na mestnih zgradbah 7000 Din. rosarium v paricu 11.000 Din. Vrtnarija je prodaia rezervnega blaga za 80.000 Din, bi ga pa še mnogo več, če bi bilo drevesnjčarstvo pri nas bolti razvrto. Občini bo v velrko korist če bo temu vprašanju posvetila več pozornosti, kajti občinstvo je navezano večinoma le na inozemsko blago in je uvoz okrasnega grmič-ja, semena, cvetja, drevja tako velik, da daleko presega vso odprodajo vrtnarjev. Iz življenja Slovencev v Ameriki Delovanje Slovenske narodne podporne jednote. — Samomor. — Novi grobovi Nedavno se je vršila glavna skupščina SNPJ, ki je najmočnejša podporna organizacija med ameriškimi Slovenci. Iz poročil je razvidno, da je štela SNPJ kon_ cem lanskega leta 32.797 aktivnih odraslih članov in 15.498 mladine. V zadnjem polletju je bilo črtanih 2218 članov, na pasivno listo je pa prišlo 2110 članov, to so taki, ki so brez posla in so potrebni podpore. Umrla sta 202 člana. V mladinskem oddelku so bili v zadnjem polletju črtani 503 člani, pasivnih je postalo 288, umrlo jm je pa 12. Vsega skupaj je bilo v organizaciji včlanjenih 4S.295 oseb, število pa. sivnih članov je pa znašalo 7877. V minulem letu je jednota izplačala na podporah 121.083 dolarjev, bolniški sklad pa 202.729 dolarjev. Premoženje organizacije je v zadnjem polletju naraslo za 190.910 dolarjev. V Frontenacu, država Kansas. si je končal življenje 55-letni Josip Grifbenr. doma iz Komna pri št. Rupertu na Dolenjskem. Ustrelil se je z lovsko puško v glavo. Vzrok samomora je bila baje neozdravljL va bolezen. Za njim žalujejo žena, dva sina in tri hčere , Po dolgi bolezni je v Bon Carbo, država Colorado, umrla Ivana Malovič, stara 52 let ,doma iz Sapijana pri Jelsanah v Istri. V Ameriki je bivala 20 let, zapustila je moža, dva sina in 3 hčere, v starem kraju pa žaluje za njo mati. — V La Salle, država nimois, je umrla 70-letna Marija Ju-resičeva, doma iz Cerkelj pri Krškem. Po. kojna je bila med najstarejšimi naseljenci, zapustila je 6 hčera in sina, V Ameriki je bivala 40 let. — V Puebhi. država Colorado, je umrla ena najbolj znanih Slovenk, Katarina Jerrnanova. Isto tam so pokopali tudi 25_letnega Jožefa Vadnarja, za katerim poleg staršev žaluje več bratov m sester. — Operaciji je podlegel v Duluthu Janez Ribarič, doma ie tržaške okolice. Zapustil je ženo in 3 otroke. — Po daljSi bolezni je v West Newtonu umrla Ivana Juvanova, doma iz Dola pri Domžalah, V Ameriki je bivala 30 let, zapustila je moža, več otrok in starše. — V malem mestecu Ahmeek .država Michigan, je umrl Miha Filip. Pokojni je živel v Ameriki 44 let, večinoma je bdi zaposlen v Cakrmetu. Zapustil je ženo, 2 sina in hčer. ko. — Pljučnici je podlegel v Frontenacu, država Kansas. 65-letni Anton Kranjc, doma iz Zagrada pri Skocjanu na Dolenjskem V Ameriki je bival 25 let, zapustil je ženo. 2 sina in 3 hčerki. — V West ATI isu, država Wiscontins, so 15. februarja pokopali Ivanko Bevec Pokojna je bila doma iz vasi Hrastovce, fara St Rupe rt. Stara je bila 43 let, zapustila je moža, hčerko In sina. Policija je v Jolietu aretirala Rada Oetoviča, ki je izrabljal urad za podporo brezposelnih češ, da je brez zaslužka, v resnici je pa delal in so celo ugotovili, da fcBjs, v banki naloženih 7500 dolarjev. To-Kko ima naloženega denarja tudi njegova Žena hčerka pa 2500 dolarjev v postni hranilnici. Oetovič me bo moral zagovar. ^ti pred sodniki > Obzor«, ki izhaja v Milwaukeeju, objavlja kratek dopis pittsburske »Post-Gazette« z dne 8. februarja ki nazorno priča o razmerah v Ameriki. Slovenski rudar Viljem Matajc iz Imperiala, katerega sliko z ženo in obema otrokoma vred je omenjeni pdttsburški Ust tudi objavil, je bil us-luiaben pri Pittsburg Coal Co. Fotografirana sta dva čeka te družbe, ki pri. čata, da je Matajc nttinii] v dveh tednih enkrat 10 dolarjev in 37 centimov, drugič ■ 17 dolarjev 73 centimov. Obakrat pa ni dobil Izplačanega niti cen tirna, ker mu je družba odtegnila vso plačo za bolniško blagajno, za stanarino itd. Po solnčni Dolenjski cesti Ljubljana, 14. marca. V nedeljo je bil po dolgem času spet lep dan, ko je bila vsa Ljubljana na deželi. Sapa je bila sicer precej ostra vendar so pa ljndje kar pili solnce in prebrskali vse grmovje za telohom, nalomili cele butare leskovih mačic in natrgali ogromno zvončkov, pod leska in trobentic. Vse je pa spet drlo na Gorenjsko, da nisi bil nikger varen pred žlahto in znanci, na dolenjsko stran se pa ljudje nikakor ne morejo privaditi, čeprav je tam sedaj že lepša in bolj cvetoča pomlad kot na Gorenjskem že sam Golovec je se skoro deviški v primeri s Sv Katarino, a Ljubljančani ga skoraj ne vidimo, čeprav ga imamo pred nosom. Pota so suha in na vseh straneh je poino cvetočega resja in drugega agod-njega cvetja, včeraj so pa imeli izletniki na Golovcu še posebno senzacijo, namreč gozdni požar. Pazite vendar na čike in ne dovoljujte otiTokom zažigati trave zlasti ob vetru, kot je bil včerari. V gozdu Jakoba Jesiha z Rudnika se je namreč popoldne vnelo listje, da so morali priti pomagat poklicni gasilci, ogenj se je pa vendar že razširil na kakih 3000 kvad. metrov. Pogasili so tako naglo, da izprehajalci na Dolenjski cesti niso niti vedeli za požar. V vsej bližnji okolici mesta nimamo sa izprehode pomladi primernejše ceste od Dolenjske ceste, ker jo Golovec varuje pred burjo ter je ves dan na solncu in že sedaj popolnoma suha. Toplo je bilo včeraj na tej strani Golovca, kakor bi si želeli o veliki noči, vendar je bilo pa malo ljudi, ker se ljudje boje kolesarjev, ki vsi vozijo po hodniku ob cesti in divjajo, da niso varni odrasli, še manjj pa otroci. Stražnika seveda ni bilo videti nikjer nobenega. Ker ni upanja, da bi bil na cesti kdaj red, naj hodijo ljudje po lepi poti za železnico, kjer se otroci lahko tudi naskačejo po mili volji In trgajo rožice, ki jih je že polno. Ali tudi. kar se tiče malice, nismo na tej strani nič slabše preskrbljeni, če ne še boljše kot na drugih straneh Ljubljane. Gostilna za gostilno se vrsti ob cesti in vse so čedne in preskrbljene z vsem, da se lahio podpre tudi najbolj izbirčen izletnik. Zaradi vremena M as gradbena sezona že lahko začela. Talko je pa prerokovati, kakšna bo letošnja gradbena seaona. Doslej je bilo vloženih selo malo proienj za gradbena dovoljenja. Torisoa gradbenih del so v glavnem zdaj samo ta: gradnja stanovanjskih bii na Duki cevem bloku, gradnja poiač Trgovske akademije » Drž. trgovske šole m regulacija Ljubljanice. Obeta se ie gradnja lopo svetokriske ceste, ki bo vgrajena preko starega pokopališča, s čimer bo znatno omiljen ovinek, ki ga tvori zdaj odcep Linhartove ulice od Tvrseve eeste, in skrajšana pot do Sv. Križa. Na druga večja gradbena dela se pa menda ne moremo zanašati. Nedvomno bi bilo salo potrebno, da bi na kakšen način ovrli dotok sezonskih delavcev v mestu, kjer m dela za nje. Vsako spomlad opažamo, da prihajajo zlasti v Ljubljano velike množice sezonskih delavcev, ki upajo dobita dek) pri gradnjah. Mnogi se pripeljejo aelo od daleč v Ljubljano, n. pr. i« Prekinu rja in iz severnega dela banovine. Mnogi si morajo denar za vožnjo izposoditi. Za nje je ta denar vržen proč. če ne dobe dela. Ceste se tjdri zgodi, da morajo prosjačiti, da se lahko vrnejo domov, ker nimajo denarja za povratek. Takšno nesmotreno iskanje dela je nedvomno škodljivo tudi narodnemu gospodarstvu. Zdaj je zadnji čas, da preprečimo brezpomembno iskanje dela m trošenje denarja, dokler ne bodo zopet navalili to spomlad delavci v mesta. Nekateri že prihajajo. Pri zgradbi trgovske akademije že opravljajo kanalizacijska dela. Kanalizacija mora biti izvršena, preden začno betonirati kletno zidovje. Meščana opazujejo gradnjo vsak dan od jutra do večera, zlasti, odkar so bile odkrite tam tako zanimive izkopanine. Pri zgradbah na Duki cevem bloku jfc gradnja polnilnih in predelnih eten prav tako naglo napredovala, kot betoniranie Torišča gradbenega dela v Ljubljani — se najbolf ranžiirafr) za regulacijo Ljubljanice, — Materijal že odvažajo iz stroge ogrodja. Zgradbi ob OtedafiSki utiet, ki so ju začeli graditi najpozneje, sta tudi že dograjeni v surovem stanju (sezidane so polnilne in predelne stene) do sedmega nadstropja. Meščan;, ki tako obučudujejo gradnjo, oe tem bolj zanimajo in potegujejo za stanovanja, čim bol] napreduje gradnja. Morali bodo pa vseeno počakati -*e do avguste. Največ zanimanja iumed gradbenih del vzbuja tuđi letos regulacija Ljubljanice. Včeraj so delavci polagali tir za stavbno železnico v strugi med sentpetrskim in jubilejnim mostom V tem deli struge so tudi poglabljali jarek ob obrežnem zidovju, da se bo voda. kolikor je še ostaja v strugi, hitreje odtekala. Materijal tudi že odvažajo iz struge. Pobrali bodo najprej grebene, ki jih tvori od prejšnjih let nakupičen materijal, odkar so betonirali v tem delu obrežno zidovje. Marsikje so ti grebeni napoti, da ne morejo položiti tira, preden jih ne odkopi Jejo. Če bi zdaj še ne izvažali materijala, dokler ni proga položena do tromoetja, do kamor bo poglobljena struga in zbetonirano njeno dno, bi delali samo delavci, ki polagajo progo. A so v nekaj dneh izvozili ie precej materijala Včeraj je vozilo 8 >konj-skihc vlakov, danes jih je še več, ker so včeraj dobili več vagončkov. Vlaka ne vleče en konj po vsej progi do konca, ker bi se žival preveč utrudila. Zato ima več skupin voznikov razdeljeno progo na več Krajših delov. Na izogibališčih izpregajo konje ter izmenjavajo vozove. Kako živo se zanimajo ljudje za regulacijo, vidimo po tem, kakšne množice se zbirajo ob Ljubljanici. Reporter je naštel mimogrede 130 radovednežev, ki so nepremično strmeli v etrjgo. Ko jih odide nekaj, pridejo drugi ter je vedno okrog 100 ljudi, ki opazujejo s takšnim zanimanjem delo — zapoelendh je pa v strugi okrog 80 delavcev. Kakor njegov nečak. — Cuj. prijatelj, tedaj mi pa misMš vrniti denar, ki sem ti ga posodi že lani? — T5 sa pa kakor moj nečak. — Kako to misliš? — Tudi on mi zastavlja vprašanja* oa katera ne morem odgovorili Zemljišče za aerodrom Ljubljana. li. marca. Na članek v Vašem cenj. listu st. 57, z dne 10. t. m., >Letališče v Ljubljani zagotovljeno«, pošiljamo resnici na ljubo: Glede zemljišča za aerodrom v D. M. v Polja je treba omeniti, da je Cisto utemeljeno, da zahtevamo Din 15. za kvadratni meter. Ni namreč res, da je svet pust, nerodoviten; res je, da so biie tam do leta 1919 rodovitne njive, kakor na svetu gosp. graščaka, ki leži nasproti onostran proge in za katerega se zahteva 60 Din za kvad. meter. Ni res, da je svet primeren zgolj za slab pašnik, temveč je res, da je enakovreden za posestnike, ki so ga obdelovali. Vojaštvo plačuje za kvad. meter letno 0.25 Din najemnine ter bi bili lastniki resno prizadeti če bi se svet kupil po neprimerno nizki ceni ali razlastil. Naj se odkupi svet od graščaka m nam da v zameno, pa bo nam še bolj ustreženo. Pripominjamo, da se prodaja svet v brdih-hribih, ki so oddaljeni 10 do 12 km od boljših zvez po 2 do 3 Din. Za ta avet, ki je pa tako rekoč na periferiji Ljubljane, pa navedena cena ni pod nobenim pogojem pretirana, posebno ker je zemlja edini vir dohodkov in je upošteva&i, da za denar, ki ga bomo dobili za to zemljišče, ne bomo mogli več kupiti enakovrednih njiv. lato ta ko je upoštevati dejstvo da cena zemljišč v okolici Ljubljane stalno raste. Kakor pa navaja pisec članka Din 3 za kvadratni meter bi pa bila plačana samo najemnina za 12 let. S to ceno bi pa zemljišče prešlo potem brezplačno v kupčevo last, česar pa pod nobenim pogojem ne moremo dopustiti. Naj bi pokazali me-rodajni krogi dovolj obzirnosti ter vse to upoštevali. Prizadeti. Koncert Pavle Lovšetove LJubljana, 14 marca. Operna m koncertna pevka ga, Pavla Lovšetova ie včeraj v Filharmoniji priredba koncert pri katerem >o je na klavirju spremljal g. Herbert Svetel Smo na višku sezone. Samo ta mesec srno imeli šest koncertov, v operi premij ero, danes gostuje Križaj, obeta se nam simfonični koncert. Do konca meseca pa ie še dobršna polovica in morda pride še kaj na vrsto. To je več, kakor prenesejo sredstva naših rednih koncertnih obiskovalcev. Zato se ne smemo razburjati, če koncerti ne izkazujejo takih gostih obiskov, kakor bi jih zlasti naši prireditetji želeli. Tako je tudi vcera|šn grmado cvetja in ploskanja tudi ni biilo ne konca ne kraja. —č. Novi podporočniki V čin rezervnega r^poročnlka so pomaknjeni tile naredniki-di jaki: pehotni: Franjo Giler, Josip Kerlež, Danilo Cinger-li, Ivan Kosti, Josip Ham, Boren Metelko, Izidor Koch, Leopold Mavec, Franjo Šaman ek, Gadper Reis, Stanislav Zupan. Branko Jagar, Vilim Tahler, Stanislav Za-vrat.nik, Evgen Culek, Milan Kren, Anton Kancijan, Marijan DObovšek, Albin Bačer, Pavel Pik, Bogomil Minčir, Stanko zarič, Hubert GriU, Franjo Birm ili, Tomislav Zup, Josip Pihler, Ciril Zalokar, Martin TJ1, Ivan Krajcer, Viktor Goldberger, Božidar Antonič, Vinko Juri. Ivan Na rat, Jožef Berdnlk, Jožef Krajec, Milan Bader, Franjo Delač, Leo Deisinger, Avgust Pogačnik, Bogdan Deljanin, Aleksander Meiksner, Edvard Grebenšek. Ladislav Laufer, Ivan Babic, Vladimir Kreft, Rati-mir Jakopec, Rudolf Demanji. Franc Klemene, Radivoj Novak, Oroslav Kraigher, Vlad o-Josip Kac, Franjo Vegeman, Josip Stošič, Miroslav Rak, Mirko Kovač, Veko-slav Bednjanec, Anton Zupan, Ivan Čičic, Ciril Debevec, Peter Skrivaneli, Milan Rudolf, Janez Rozman, Miran Cvetko, Ivan Mravinc, Josip Ste m, Drago tin Breder, Anton Grad, Oto Pifat, Josip Zidam, Drago tin Dob ril a, Adolf Reja, Leopold Gor-janc, Franc Sok, Karel Kosenina, Rado. van Gasparec, Filip Biber, D rago tin Ba-yer, Vladimir Vrhovnik, Ivo Trepotec, Vladimir Fink, Franc Petrovčič, Leonold Koman. Leopold Vider. Franjo Resic, Zvonimir Pavlak, Gustav Bombek. Janez Belec, Matija Trstenjak, Lavoalav Polak, Ignac Vager, Rudolf Dombi, Ernest Gold-berger, Franjo Zidarič, Anton Kosi, Ot» mar Fučkar, Franc šu&tersič, Albin Ku-ret, Ivan Sajfar, Franc Strus. Hugo Ber-nas, Ivan Cuk, Ivan Tihi, Milan Herak, Josip Mohorko, Štefan Kaiser, Engelbert Gavez, Mirko Kessler, Žarko Božjak. Adolf Kocuvan, Franjo Makaus, Jernej KoSto-maj, Rudolf Jančar, Ivan SUglic, Stanko Klikov ec, Leo P reis, Jožef Tratnik, Franc Kavčič, Peter sojat, Milan Fajdiga, Silvester Fajdiga. Dušan Popratnjak. Konrad Kotnik, Franc Vidmar, Franjo Hefner. Bogdan Domicelj, Karel Anžlogar. Dušan Grubač. Franc Poljansek, Josip Trepp, Ervin Zame!. Ivan Pretnar, Igor Lukež, Franc Jerneitič. Franjo Boh!, Alojz Mejač. Josip Slč. Josip Jordan, Zdravko Gasič, Jakob Dernač, Mirko More. Jožef Kocbek, Josip Baričevič. Viktor Horvat Emil Kor, bar, Franc Nadaj, Vojteb Lindtner, Fra- n>> Caipiar, Avgust Kajfin, Vladimir Cetoa. sek, Josip Zalokar, Jakob Glajer, Josip Vidic, Janez Les jak, Franc Bezjak, Vladi, mir Mmettlc, Emanuel Francuz, Jakob Kursa r. Zdenko Kukač, Josip Klinci č, Franje Rosic. Milan Cimperšek, Alojs Pre-gel j, stefan Kovač, Ivan Teran, Adam Kreme r. Ivan Kusek. Boris Gostisa Din ko Fabris. Franjo Hintermajer. Ivan Barič. Avjrust Turk. Miljutin Mance. Boris Lu_ načele Edvard Hruška, Anton Birg Ivan Zalar, Ciril Keisnik. Josip Gesert. Karel Marteianc, Franjo Nosal. Valentin K« ka ■ Alojz Gregorevčič, Feliks Rlgler, Franjo Blanc, Ivan Antoljak, Ivan Kosmač, Ivan Adamek, Viljem Lah, Mihael Kresnik Viktor Trdeč, Josip Heinz. Karel ftmid, Franc Birg. Srečko Garbič Josip Birg, Ignac Relch Srečko Fles. Ivan Zor!č. Ivan Koetelc, Franje Lokner. Mirko Kohanek. Egon Vork, Drago t in Wolf in rezervni narednik Matija Vilfan. Koledar. Dane«: Torek. 14. marca katoličani: Matilda, Dušomila. pravoslavni 1. marca. Današnje prireditve. Kino Matica: Jaz podnevi — Ti ponoči! Kino Ideal; Zenitni posredovalpr. Kino Dror: Junaška desnica. Kino Šiška: >Nepoznani co&l< ob 20. Zvesa društva pri*. nameščeneeT predavanje ravnatelja Podgorška ob 20. v dvorani Okrožnega urada. Dežurne lekarne. Danes: Bohinec, Rimska cesta 24. Dr. Kmet, Tvrde va cesta 41. Leustek, Resljeva cesta L Narodno gledališče DRAMA. Torek, 1-4 marca: Zaprto. Sreda, 15. marca: Slava in njeni mesetar- ji. Red STeda. Četrtek, 16 marca: ob 15. uri Voda. Dioa- Ska predstava Globoko zniftan« ©ene. Is ven. * Dijaška predstava v ljubljanski drami. V četrtek dne 16. t. m. bo zopet dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 20 Din V prizori se Vomberg^arjeva izvrstna kmetska komedija >Voda< Na to predstavo opozarjamo Se prav posebno, ker bo poslednja vprraoritev efektnega izvirnega dela v letošnji sezoni. Koncem t. m. pride v repertoar Sha-kespearjev >Hamlet< v novem prevodu O. Zupančiča. Delo režira g. Debevec Inscenacija je popolnoma nova po osnutkih režiserja. Na premijero opozarjamo. OPERA. Torek, 14. marca: Faust. Gostovanje Josipa Križaj a Izven. Sreda, 15. marca: Pri belem konjičku. Red B. Četrtek, 16. marca: Pri treh mladenkah. Red A. Petek, 17. marca: M oran a. Red C. » »Slava in njeni mešetar ji« se ponovi v režiji S- Skrbinska v sredo dne 16. t. m za stalni abonma sreda. Zasedba običajna. Josip Krilaj. Drevi ob 20. uri nastopi kot gost v naši operi, in sicer v vlogi Mefista v operi >Faust<. Današnji večer Je častni večer g. Josipa Križaj a v proslavo 251etnice njegovega umetniškega delovanja Poudarjati odlične sposobnosti in ta-sduge g. Križaja za našo gledališko umetnost bi bilo pač odveč. Uprava vabi občinstvo, da v velikem številu poeeti nocojšnjo predstavo ter počasti odličnega roja-ka-umetnika Poleg Križaja nastopijo: ga Gjungjenac, ga, Španova in ga. Poličeva ter gg. Banovec, Janko in Magolič. Dirigira kapelnik dr. švara. Abonenti reda B imajo v sredo dne 15. t. m. za svoj abonma opereto »Pri belem konjičku« v običajni zasedbi. V četrtek dne 16 t m. se vprizori prvič v letošnji sezoni opereta >Pri treh mladenkah*, ki je napisana na prekrasne Schubertove melodije. Letošnja vprizori te v je deioma v novi zasedbi. Opereto dirigira g. šuštersič. Četrtkova predstava bo sa red A. Iz Kranja — Prosvetni dan. Sokolska župa Kranj priredi v nedeljo 19. t. m. v Kranju svoj drugi prosvetni dan. Ob S. so skušnje za popoldanski nastop; ob 9. zbor društvenih prosvetarjev v Narodnem domu; ob pol 11. lutkovna predstava češke besede >2a-lostna princesa in začarani ptič< v društvenih prostorih hoJelen«. Ob pol 16. pa se vrši koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Uvodne besede bo govoril župni pro8vetar br. Jakob Spicar. Pri koncertu nastopijo skupni orkestri in zbori, posebej jeseniški orkester, mladinski zbor iz Kranja, mešani zbori z Jesenic, iz Kra. nja in Radovljice, ženski zbor iz Kranja ter moški zbori iz Kranja, Podbrezja, Pod-narta. Stražičča in Škofje Loke. Tehnični vodja koncerta, ki ga bo oddajala tudi ljubljanska radio postaja. Je br. A Fakin, ravnatelj Glasbene šole v Kranju. — Knjižice za kolesarje. Knjižice za kolesarje so trenutno pošle in se bodo zopet izdajale takoj, ko jih izda davčna uprava oziroma finančna direkcija, o čemer bodo interesenti pravočasno obveščeni Iz škofje Loke — Predrzna tatvina denarja. Tatinski bratci so postali zadnje čase zelo podjetni. Ko so bile v soboto zvečer uslužbenke ma-nufakturista Thalerja pri večerji, je izrabil neznani pajdaš ugodno priliko. Skozi Klobovsovo ulico je vdrl na dvorišče in odtod v stanovanjsko sobo gdč. Nežke Lin-kejeve ter ji Iz predala odnesel Din 500 v gotovini. Linkejeva je tatvino takoj opa_ žila, toda o storilcu že ni bilo duha ne sluha. — Preureditev pou^a na obrtni nadaljevalni šoli. S tekočim tednom se je pouk na tej šoli tepremenil tako, da se prične ob ponedeljkih, sredah in petkih vsakokrat ob 17. uri in ne več ob IS. uri, kakor je bilo doslej. Po novem bodo morali vajenci trikrat na teden v sojo, docem so hodili prej le dvakrat. Previdnost. 2ena: Zakaj pa sežigas svoja Šolska izpričevala ? Mož: Da bi ne prišla v roke najinemu sinčku, ki ae že u« črtati. me*. 60 *StLOVT5TTSrTT r? A T? OTV ffrte T4. mart* 1933. Mady Christians dražestna blondinka, ljubeča žena, mlada in polna sarma Conrad Veidt mož železnih živcev in srca polnega ljubezni, zvestobe JUTRI PBEM1EBA? ELITNI KINO MATICA CRNI HUZAR Wolf Albach Retty mladenič, poln poguma, življenja In navdušenja Otto Wallburg zaljubljen, pozabljiv in komičen diplomat —Ij Zasebne nameščence opozarjamo n i važno predavanje Zveze društev zaa nam. Predaval bo danes ob 20. v dvoranj ODZD na Miklošičev cesti g. ravnatelj Podgoršek o bolniškem zavarovanju privatnih nameščencev. Pridite v velikem Mevilu! —Ij Srajce modne iu smrtne, kravat«, naramnice žepne robce, rokavice m nogavice, kupite najbolje pri Miloš Karničnik, Stari trg 8 Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne >Franz-Josef« grenfice doseči izdatno izpraznjenje črev brez oapora. Dnevne vesti . — Prelat m s gr. Tomo Zupan železomaš-nik. V svojem slikovitem dvorcu na Okroglem, visoko na skali, nad temnozeleno Savo onkraj postajice Sv. Jošt. obhaja danes prelat m s gr. Tomo Zupan sedemdesetletnico, ko je bil na današnji dan 1. 1863 posvečen v mašnika Vso to nad dve generaciji dolgo dobo je bil jubilant v polnem pomenu besede pravi svečenik naroda in mu žrtvoval vse velike zaklade svojega plemenitega duha. Praznik železne maše je dohitel slavljenega prelata v 94. letu se vedno^ pri delu, saj jubilant še vsako leto s kakim dragocenim prispevkom iz zakladnice svojega znanja in spomina obogati našo kulturo. Odveč bi bilo ob tej slovesnosti, ko se svojega zaslužnega moža s spoštrjivostjo in hvaležnostjo spominja ves narod, naštevati vse zasluge in časti, ki Tih je dosegel le z delom, saj je nekdanji prvomes-tnik družbe sv Cirila in Metoda znan slehernemu Slovencu, zato se pa jubilanta ne upnmo utrujati z dolgim naštevanjem, temveč ga ob silno redkem jubileju pozdravljamo le s čestitko i-n vošči-k>m. naj še dolgo v sreči in zadovoljstvu uživa vedre dneve svojih častitljivih let obsevan od ljubezni vsega naroda! — Vpisovanje na ljubljanski univerzi. Davi se je zopet pričelo vpisovanje na naši univerzi in se normalno nadaljuje. Vpisanih je že biizj 1500 sluAateljic m slušateljev, a tudi večina boeoslovcev je že nakazala vpisnino in šolnino. Že včeraj smo poročali, da je vlada olajšala vpisovanje na ta način, da je dovolila plačevanje k)ln:ne za letni semester v dveh obrokih. — Obrtništvu dravske banovine. Z 9. marcem 1933 je padla končna odločitev glede sistema zbornice v naši banov ni. Rezultat baše, da se je naše obrtništvo izreklo v zakonitem roku in na nač;n, kot to zakon predpisuje, z ogTomno večino za skjpno zbornico. V Ljubljani ostane torej skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo s svojim avtonomnim obrtnim odsekom. Težki časi, ki jih prež vija naš stan. nam vsem ukazujejo, da pozabimo pri svojem delu za boljšo bodočnost obrtništva v»e, kar nas je dosedaj ločilo. Strnimo svoje vrste, okleni-mo se naših obrtniških organizacij in naše skupne zbornice »n pokažimo s smotrenim, požrtvovalnim in poštenim delom, da nam je pred očmi edini cilj. to j>e dobrobit celokupnega obrtniškega stanu. Vsem tovarišem, ki so z idealizmom in požrtvovalnostjo v teb težkih časih delali za našo dobro stvar, najlepša hvala! Pod pred sedn. Zbornice TOI in načelnik obrtnetra odseka: Josip Re-bek L r. AH veste, kaj je PAPRIKA? — Kongres uradniških nabavljal m h za drug. V Banja Luki se pridno pripravljajo za kongres vseh uradniških nabavljalnib zadrug, ki bo trajal tri dni in se bo oa njem razpravljalo o vseh akt jalnih vprašanjih zadrug. — Razpisana služba banovinskega cestarja V območju sreskega cestnega odbora v Krškem se razpisuje službeno me sio banovinskega ces*arja, in sicer za progo na banovinski cesti U. reda, št. 69, Ra-deče-Brezovo od km 9.00 do km 13.316 ter za. progo na banovinski cesti Radeče-Litija-Ljubijana od km 0.00 do km 4.00 Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz ČL 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let Prošnje je vložiti najkasneje do 10 aprila pri sreskem cestnem odboru v Krškem. — Velik uspeh članov naše opere v Splitu. Izredno lep uspeh sta dosegla v Splitu člana naše opere gospa Zlata Gjun-gjenac in J. Gostič. Oba večera je bilo gledališče popolnoma razprodano in gostoma so opetovano ploskali pri odprtem odru. — Gradbena delavnost v Beogradu. Od leta 1918 so zgradili v Beogradu 5231 niš v vrednosti 3 milijarde Din Novih stanovanj je dobil Beograd v tem času 18.131. _ Predavanje ge, Mire Marko Debel Jakove v Zagrebu. V petek zvečer je pod okriljem HTK Sljeme v Zagrebu predavala znana naša alpknistka in plezalka ga. Mira Debeljakova o svojih prvenstvenih turah čez severno steno Špika, čez Mojstrovko in druge, nato pa obširno o plezalni tehniki Predavanje je bilo izvrstno obiskano Zagrebški listi poročajo, da si je ga Debeljakova v Zagrebu pridobila splo-šne simpatije in da jo je občinstvo ob zaključku predavanja nagradilo z navdušenim aplavzom — Ceneno potovanje po zapadnem Sre. dozemskem morju. Kdor si želi poceni ogledati Dalmacijo, južno Francijo. Španijo ter Severno Afriko, naj se prijavi za potovanje v Barcelono pri »Putniku« v Ljubljani. Prvo potovanje bo 13 aprila, drugo 29. maja z odhodom iz LJubljane ob 5. un zjutraj z avtobusom na Sušak Isti dan odhod s Sušaka z jug o si. parni kom prihod v Spnt 14. rv (30 V.) In odhod prihod v Dubrovnik 15 IV (31 V.), odhod 16. IV. (1. VI.). prihod v Marseille 21 IV. (6. VI), odhod 22. IV. (7. VT.), prihod v Barcelono 23. IV. (8 VI.). odhod 26 IV. (11. VT.). prihod v Alicante 28 IV. (13. VX), odhod 29. IV. (14L VI.). prihod V Valencije 30 IV. (15. VI.) odhod 3. V. (18. VI.), prihod v Alžir m odhod 5. V. (20 VT.), prihod v Split in odhod U. V. (26. VT), prihod na Sušak 12. VX (27. VT), odhod 13. VT. (28. VT) in prihod v Ljubljano ob 21. uri. — Cena potovanja je Din 4750 za osebo. V tej ceni je všteta vožnja z avtobusom Ljubljana—Susak m obratno ter vožnja po morju, prehrana, postelja in postrežba na parobrodu. Prijave sprejema >Putnik« za prvo potovanje do 5. IV., za drugo pa do 20. V. t. L — Izleti, ki niso predvideni v progTamu in v ceni potovanja so naslednji: Barcelona: ogled mesta z avtobusom, pol dneva Pst. 15.0, izlet na Montrerat cel dan Pst. 29.—. Valencija: Izlet v Sagunto z avtobusom Pst. 11.— Marseille: Ogled mesta z avtobusom pod strokovnim vodstvom, pol dneva frs. 20.50. — Izlet v Solun in Atene. >Putnik< priredi v času od 13 do 18 .aprila veliko, nočno ekskurzijo v Atene z odhodom iz Beograda 13. aprila ob 16.30 s posebnim vlakom, Povratek v Beograd je 18. aprila ob 22. Cene so naslednje: Cena vožnje Beograd—Atene—Beograd v n. r. je Din 880.—. v m r. Din 550.—. — Aranžma t. j. prenočišče in prehrana v Atenah, ogled Soluna in Aten z avtobusi, izlet v Elevzis, vse pod strokovnim vodstvom, vstopnine, pristojbine in postrežba v prvorazrednem hotelu Din 550.—. v drugorazrednem Din 320.—. — Programi in prijave pri >Putnikua ock prosil posestnika za njeno roko, a ga je za zavrnil Zato je sklenil osvetiti se Ome njene noči se je splazil v Stoberjevo hišo ter jo zažgal — Huda nesreča. Posestnik Janez Čeh iz Sv. Vrbana pri Ptuju je preteklo soboto pustil v kleti nabasano puško Kmalu je šla v klet služkinia Marija Priložnik, ženska radovednost jo ie pa premagala, da je vzela orožje v roko. Nenadoma se je puška sprožila in krogla je zadela dekle v bok Prvo pomoč ji je nudil zdravnik dr. Potrč, potem so jo pa prepeljali v ptujsko bolnico. — Samomor hišnega posestnika v Zagrebu. V Zagrebu se je včeraj zjutraj obesil hišni posestnik Lazar E\ ič, star 50 let. doma iz Novega Sada. Zapustil ni nobenega pisma in le iz pripovedovanja njegovih sorodnikov se da sklepati, da ga je pognala v smrt težka duševna depresija — 801&tni starec skočil pod vlak. V nedeljo proti večeru je skočil pod beograjski vlak, ki je vozil skozi Lekemik, 80letni kme/t Stjepan 3rlekovič. Sede. je na tračnice, da bi mu vlak dTezal glavo, pa je imela lokomotiva spredaj železni nastavek in ga je treščila s proge tako močno, da se mu je razklala lobanja in je ob loža' mrtev Mož je moral navzlic gmotno dobro situirani rodbini aa stara leta gladovati in to ga je pognalo v smrt. _ V Karlovac se je prišel ustrelit. Včeraj zjutraj se je ustrelil v Karlovcu v hotelu sarajevski veletrgovec Adolf Bdhm. Legel je na divan in si pognal kroglo v sence Vzrok samomora a i znan _ Pritožil se je, pa so ga obsodili na smrt. Lani v maju je bil umorjen v vasi Drenovcu blizu Djakovice premožni trgovec Abduraman Muhamed Leš Morilec ga je strahovito obdelal s sekiro in mu vzel 3000 Din Umora je bil takoj osumljen Abduramanov najemnik Met Bralni in obsodili so ga na dosmrtno ječo Mož se je pa pritožil, odrejena je biLa ponovna obravnava in obsojen je bil na smrt na veša-lih _ Štiri nesreče. Precej huda nesreča ae je pripetila včeraj na postaji v Grosupljem Pri prevažanju železniških tračnic je pr šel 26-letni progovm delavec Alojzij Rebolj it Ponove vasi med dva železniška vozička in je za dobil precej nevarne poškodbe oa desni nogi. na glavi in po vsem teles j. — France Ravnik. 18-letni delavec s Jesenic, je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. — Slična nesreča je doletela Janeza Sajoviea, sina pesestnice iz Gorice vani. ki je pade) 8 kolesa in za dobil resne notranje poškodbe. — Ciril Razboršek. policijski stražnik iz Ljjbljane, stanujoč Lepi pot 14, je doma na vrtu padel z lestve in si poškodoval levo roko. Vsi poškodovanci se zdravijo v bolnici. — 17 kg »lata in srebra na njivi. Organom finančne kontrole v Kučanih in Štipu je bilo prijavljeno, da je na nhvi v vasi So-kolarac zakopanega mnogo tihotapskega tobaka. Finančni organi so začel; njivo razkopavati, pa so naleteli na ovčji meh poln turških zlatnikov in srebrnikov. Zlata in srebra je bilo v zemlji 17 kg. — Siromašen delavec je postal milijonar. Po Sušaku krožijo že več dni vesti, da je doletela nekega siromašnega delavca izredna sreča. Podedoval je baje nad 8 milijonov Din. Delavec je doma i« Avstrije in v Gradcu je imel bogatega sorodnika, ki je zapjstil nad 80 milijonov- Del tega bogastva naj bi dobil tudi na Sušaku živeči njegov sorodnik. — Pomilostitev na smrt obsojenega morilca. Pred dobrim mesecem je bil v Ogulinu obsojen na smrt Ivan Pleše .z Delnic, ki je lani umoril svojo ženo, ker se je je bil naveličal Stol sedmorice mu je pa zamenjal smrtno kazen z dosmrtno robijo. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, ker često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavami. »Franz Josefova« g renči ca st dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij V nekaterih drevoredih obžagavajo te dni krošnje kostanjev, da bi se veje bolj pomladile. Kostanji hirajo skoraj v vseh naših drevoredih; v KnaHjevi ulici, kjer so jih obžagali včeraj, eo še najlepša Doslej se je izkazalo, da se mnogi kostanji ne pomlade več dobro, kjer jih obžagajo, Ui in tam celo še bolj hirajo. Meščani pa 'majo raje kakršnakoli drevesa, četudi so napol suha. kot »drevorede< brez dreves, zato $0, veseli, če vidijo vrtnarje pri obrezovanju dreves, ker lahko upajo, da teh kostanjev ne bodo še podrli vsaj letos- —Ij Kdor ga še ni videl. K notici v >Slov. Narodu« od 11. L m. pod gornjim naslovom nam še poročajo, da je dotčni fant poln raznega mrčesa, ki si ga obira po cestah in hišah v okolišu Streliške ulice. Ves ta del mesta bo od njega inficiran. Večkrat je pa ta revež pri obiranju mrčesa v taki poz ciji, da ne vzbuja samo gnusa, temveč za otroke tudi v pohujšanje Prosimo, da ukrene pristojna oblast potrebno, da se ta za Ljubljano ne posebno ča6tna sramota odpravi, cesto in prizadete prebivalce pa reši tega mladega reveža. —Ij Nov poletni abonma. Opozarjamo, da stopi s 15. marcem v veljavo novi poletni abonma Narodnega gledališča v Ljubljani. Razpis abonmaja je našel prav 'ep odziv in priglasilo se je precejšnje Ste AH veste kdo je PAPRIKA? vilo novih abonentov. Na novo priglašeni abonenti za red B imajo predstavo dne 15. L m,, za red A 16. t m., red C dne 17. t. m v operi. Red D pride takoj nato na vrsto. _1J VI. (XVIII.) delavski prosvetni večer >Svobode« in »Zarje«, ki bo jutri ob 20 uri v dvorani Delavske zbornice, bo zelo lep Spored je pester in bogat Govorilni zbor >Svobode< bo podal v lepi inscenaciji T Seliškarjev >Plačilni dan<, Skukova bo recitirala Seliškarjevo >Zemlja«. Pisatelj A. Cerkvenik bo predaval o zanimivi temi >Nekoliko misli o Hitlerjevem pokretne Delavska godba >Zarja< zaigra tri lepe skladbe, dve se zaigrata prvič na tem večeru >Završanov pevski kvartet« zapoje več pesmi v treh nastopih Duet konser Vide Rudolfove in Štefke Korenčanove zapoje več pesmi, med njimi Skorpikov »Spomin« Pridite! Vstopnice po S. 2 in 1 Din 165-n —Ij Pevsko druitvo »Slavec« v Ljubljani vabi wse članstvo, ustanovno, podporno in redno članstvo k polnostevilni jdekžbi na letnem občnem zboru, ki se vrši v nedeljo 26. marca 1983 ob 3. popoldne v društvenem lokalu, pri >Loza-rju«, Rožna ulica 15. Predloge za občni zbor je treba vložiti najkasneje do 20. marca 1983. — Na poznejše se ne bode oziralo. 163-n —Ij 0 pomladanskem dela na vrta bo predaval v okrilju podružnice SVD jutri ob 19. v risalniei na realki (vhod Še* dvorišče) ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap. _Ij Obrtailko društva v Ljubljani priredi v proslavo obrtniškega praznika v soboto, dne 18. t m. zvečer ob 20. ari v veliki dvorani Kazine družabni večer z akademijo obrtnega anaeaia Vabljeni eo prav vljud no «si, da ee prepričajo o sadovih našega dela ta vzgojo obrtne mladine in v kateri namen je tod) določen donos prireditve. —Ij Redni občni »bar Obrtaiškega društva ▼ Ljubljani bo v nedeljo dne 19. L m. ob 9. uri dopoldne ▼ vrtnem salonu restavracije Zvezda. Vstop dovoljen samo članom na podlagi legitimacije. 164-n V znamenju noža in revolverja Trije primeri, ki pričajo, kako daleč zapelje človeka alkohol in prenagljena jeza Kranj, 13. marca. V Kranju sedaj že precej časa nismo imeli večjih nočnih nemirov in pokoljev. Tudi v tem o žiru se pozna gospodarska kriza. Ljudje so postali pametnejši ln bolj premišljeni, na drugi strani pa jim tudi manjka denarja za brezmerno popivanje. Nedelja in ponedeljek pa sta zopet dokazala, da so .naši okoličani še vedno vroče krvi Kar trije dogodki so razburili naše me. ščane. Najprej se je lotila družba fantov iz Stražlšča in Besnice mestnih stražnikov. Fantje so prišli že vinjeni v hotel ^TJnion« kjer so posedli okrog mize. naročili niso nič, natakarju so celo grozili, da bi jim sploh ne mogel postreči tudi če bi hotel. Tedaj sta prišla okrog 11. v hotel službeno stražnika g. Kette in g. Mihellč. Najprej sta jih hotela pomiriti z lepo besedo, ki pa ni nič zalegla. Zato sta jih s silo spravila iz hotela Užaljeni fantje so se postavili pred hotelska vrata ln začeli stražnikoma groziti in ju izzivati. Kakih dvajsetkrat se je cul celo revolverski strel. Ko pa z nesmiselnimi grožnjami niso nič dosegli, so odšli razgrajači domov. že večkrat se je pripetilo, da so prišli že pijani čez Savski most same izz vat in razgrajat Doma se napijejo. potem pa pridejo v Kranj klicat na korajžo. Temu dogodku je sledil še hujši. Iz Na_ rodne kavarne se je vračaia manjša družba domov. Nasproti pa jim pride družba fantov iz čirčič ter jih začne vsiljivo nad-legovati. Fantje so prej pili na Gorenji Savi in prišli tudi v Kranj razsajat. Dva izmed nj'h sta se kar dejansko lotila dveh gospodov, ki sta se Jim morala resno postaviti v bran. Zlasti eden izmed vinjenih fantov, Jakob šink, 23 _ letni posestnikov sin iz Stražišča ki Je zaposlen v tovarni Inteks. je z vso silo navalil na mojstra V. M., ki je v službi v tovarni čevljev Jadran«. Mojster se je branil, kolikor se je mogel in je nadležneža celo enkrat podrl na tla. Razjarjeni Sink pa je segel po velik lovski nož in zadal mojstru več težkih ran. Zlasti tri rane so zelo občutne, na glavi, preko levega lica ln leve roke. Ranjeni se je onesvestil vsega razmesarjenega in krvavega so odpeljali z Lenardičevim avtomobilom k zdravniku g dr E. Gjobočniku, ki je nesrečneža za silo obvezal, nakar so ga takoj odpeljali v ljubljansko bolnico. Napadalec je z družbo vred zbežal. Toda orožnikj so ga že pnjeli in ga zaprli v mestni zapor, šink se izgovarja da je bil popolnoma pijan in da ga Je družba izzL vala kar pa po izpovedi očividcev m res. Ker so poškodbe zelo občutne in težke, bo .gotovo temu primerno kaznovan. Nocoj okrog osmih pa so pripeljali z avtomobilom na rešilno postajo v Kranj vsega razmesarjenega gonjača Janeza Ficlja. ki je doma iz Kovorja stanuje pa v Ovši-sah Star je 26 let Stalno ni zaposflen. pač pa goni ob semanjin dneh živino na Jese_ niče. Tudi danes je odšel popoldne v dru ž bi dveh tovarišev z živino iz Kranja. Ficelj sam je bil trezen, tovariša pa precej pijana in nataknjena. 2e med Pavlinovo gostilno blizu Ljubnega pa se je vnel med Ficljem m njegovim stricem Jernejem Keršičem iz Kovorja hud prepir. Eden je hotel goniti živino po tej, drugi po nasprotni strani ceste. Nista se mogla zediniti. kako bi bilo bolje Zlasti vinleni Keršič ni hotel odnehati. Zgrabil je svojega nečaka, ga vrgel na tla. potegnil iz žepa nož ter ga pošteno osuval z njim. Zadal mu je kar sedem pre» cejšnjih ran po rokah in hrbtu. Ves v krvi je Ficelj obležal kraj ceste. Prav takrat se je iz Kranjske gore pripeljala v avtomobilu mirna družba smučarjev iz Ljubljane. Keršič, ki se je po poboju streznil in se zavedel svojega krvavega početja, je ustavil avtomobil. Nato so Ficlja odpeljali v Kranj na re&ilno postajo Gasilskega društva. Takoj so poklicali društvenega zdravnika g. dr. Božidarja Fajdigo, ki Je ranjencu rane zašil m obvezal. Ficelj je izgubil med potjo mnogo krvi in je ostal zaradi onemoglosti na rešilni postaji. Iz Novega mesta _ Predavanje ljubljanskega podžupana g. prof Jarca v soboto zvečer Je bilo močno obiskano Le škoda, da je primanjkovalo sedežev Večer je otvoril me-stni Župan dr. Rezek s kratkim nagovorom, nato je povzel besedo predavatelj Po vedel nas je spočetka s staro vprežno pošto iz Ljublja ne v Novo mesto, dalje po dolenjski stolici pred 50 leti. čuli smo več zabavnih dogodivščin naših nedavnih prednikov, kojih slike nam je ob sklepu tudi pokazal _ S podstrešja je padel v žabji vasi posestnik France Hočevar Šel je pogledat, kako se suši meso, pa mu je zmanjkalo tal in se je ubil. _ Spremembe na gimnaziji Odpuščen je iz državne službe suptent tukajšnje gimnazije g. Franjo Cepuder Suplentka gdč Stamenka Nikitovič je nastopila daljši bolezenski dopust Zavod bi nujno potreboval vsaj nekaj učnih moči. ker pouk je reduciran do skrajnosti _ Za izlet po Jadranskem in Sredozemskem morju se je le še jutri čas prijaviti Kdor more, naj ne opusti ugodne prilike* Letaki r>o iz'ožhenih oknih Ali veste, kakšna je PAPRIKA? _ Nocoj bo predaval v društvu kmečkih tantov in deklet v Gotni vasi učitelj Viktor Pirnart. o gotenski okolici, ki je velezanimiva in zelo bogata na starih zgodovinskih 6ponienikih _ Pretekli predpust je bilo v sosedni šmihelski župniji oklicanih 19 parov. _ Izreden slučaj, žalosten in turoben, je bil, da so danes popoldne ob velikanski udeležbi pokopali kar dva ugledna Novo-meščana, gg Ivana Kokliča, hotelirja, in Jurija Picka, trgovca. Oba ugledna pokojnika sta zavzemala v komunalni politiki še pred leti važni vlogi Tudi sedaj sta bila še upravna svetnika Mestne hranilnice, oziroma Ljudske posojilnice, ki sta ae tudi odeii v črnino G. Koklič je bolehal da-Lje časa, gospoda Picka pa je pobralo povsem nenadno. Bodi jima ohranjen blag spomin, žalujočim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Iz Kamnika — Kamniški teater. Pod tem imenom se označuje navadno igralska družina Čitalnice, o kateri je bilo že mnogokrat govorjeno na tem mestu. Morda včasih celo nekoliko preveč, ker bi utegnil kdo misliti, da jje kamniški teater prvi za ljubljansko dramo ali pa vsaj za šentjakobskim gledališkim odrom. Letošnja predpuat je kamniški teater temeljito počival m z mirno vestjo zamudil vse ugodne termine pred pusta. Tudi naš proslavljeni balet up in ponos našega teatra, se v tem času ni prav nič uveljavljal, kar smo pač vsi iskreno obžalovali Po teh gledaliških počitnicah v veselem predpustu pa se bo naš teater zopet pričel gibati, da nam v postnem času pomaga vsaj z eno predstavo pregnati proahilo kamniško dolgočasje Radovedni amo samo, katero igro si bodo izbrali igralci, da bo pritegnila več publL ke m vsaj dvakrat napolnila dvorano. Edi- na Igra letošnje sezone >Revna kot cerkvena miš« je občinstvu izredno ugajala, vendar pa je uspela tako dobro mnogo bolj zaradi jubUeja dveh igralcev in izvrstne igre vseh sodelujočih kot pa po svoji vsebini. Širše publike take salonske igre s povsem tujim karakterjem in ml-ljejem ne morejo preveč ogreti, zato naj bo v repertoarju vedno prijetna menjava* ki naj daje prostora tudi znanim in do_ brim delom iz južnosiovanske književnosti. Na čitamičnem odru menda že od Ha^anaginice, ki je bila igrana z velikim uspehom pred sedmimi leti, m bilo uprizorjeno nobeno delo iz srbohrvaške literature, razen Nušićevega »Navadnega človeka«, čeprav jih imamo prav lepo število v dobrem prevodu. Tudi ostale Nušićeve veseloigre (Protekcija, Narodni poslanec, Gospa ministrica) bi naši publiki gotovo zelo ugajale. Res, vse premalo segamo po veliki izbiri iger iz slovanske literature, kakor bi se še sedaj ne mogli otresti nem. škega vpliva tudi v tem pogledu. — Francosko predavanje. V sredo zvečer ob 8. uri priredi kamniški francoski krožek v svojem lokalu na Sutni skioptično predavanje v francoskem jeziku. Predavala bo lektor francoskega jezika na naši univerzi g. Jean Lacroiz o francoskem alp niz-mu. Predavanje bodo spremljale ^vilne Ali veste, kakšna je PAPRIKA? slike. Vstopnine ni Vljudno vabimo vse prijatelje francoskega jezika! V četrtek priredi kamniški francoski krožek izlet na Menino planino. Iz Litije — Zanimivo predavanje. V četrtek 16. t, m pride k nam ugledni ljubljanski oficir in adjutant komandanta dravske divL zije g. kap. L kl. 2ika Stanojević. ki bo predaval o balkanskih vojnah s posebnim oziram na proboj solunske fronte, cersko bitko ttd. Gospod predavatelj, član ZKD, ki je obiskal že mnogo krajev in povsod predaval z najlepšim uspehom, bo poživil tekst s skioptičnimi slikami. Id jih bodo pro jeci rali člani našega fotokluba. Predavanje se prične ob 20 uri v Sokolskem domu. Udeležb* vsen narodno zavednih Lftijčanov je častna dolžnost! — Trener mladih športnikov. Litijski športni kh»b je dosegel že često prav lepe uspehe na zelenem polju. Vendar pa se je marsikdaj opazile pomanjkljivost neurejenega m nesistematičnega treninga V letošnjem letu pa bodo naši vrli fantje go_ tovo še bolj napredovali saj so dobfli požrtvovalnega trenerja visokošolca g Hodnika te Žalca v Savinjski dolrni Podjetni športnik obiskuje ljubiiansko univerzo in stanuje v Litiji pri sestri restavraterkj g. Jen Srrbarjevi Svnotrena vTBgoja bo goto. vo privabila še več mladine na fgriiče v Svarcovo hosto. SK Litija je pričel te dni z nabiranjem podpornih članov. 21 ve siroti Rom in lo gjlej, naenkrat prihajata dve. Morda pridela samo na nekaj mesecev ali cek> tednov, a vendar prme-seta v hhšo novo življenje. Take mrisii so rojile Martinu po fciavt ko je krenH z doma, in ker je bil prišel prezgodaj, se je LzprehajaJ pred vrati, da bi mu hitreje minil čas. Laffleurr. ki ga ni izgubljal iz oči, Je začel delati isto. in ko sta se bila že (dvakrat ali trikrat srečaia, je skleni! navezati pogovor. — Gospod gotovo čaka na poštni vxw iz Evreuxa, kakor jaz. —Da, gospod. — No torej, misfem, da zaman čakava, ker ga ne bo pred deveto — Mislite? — Baš sem zvedel 'o v r>sam:. Plemič, ki se ie Dnpp':a' z dTugirn poštnim vozom, mi je poveda:. da se je blizu Rambouilleta poštni voz 12 Evreuxa nekolško polorml in da bo imel zato najmanri dve uri zamude. — Polomil se je, pravite? Ah, ubogi moji deklici! Kako sta se morali »strašiti! — Ah, kaj čakate dekleti? .— Da, gospod, dve siroti, sedemnajst- ali osemnafctJefcn!, ki sta baje zek> lepi. — Torej ju ne poznate? — Se nflcoli ju nisem videl. — Imenitno! — ie pomislil Lafleur. — Priporočili so ju nama sorodniki moje žene in pri nas bosta stanovali. — To bo zeio nevarno za mladi dekleti. — In zek> razveseljivo za naju ... zlasti zame. Ce živi čiovek od svojih skromnih dohodkov v tretjem nadstropju v ulici Guenegaud ... — Ni posebno prijetno, saj si lahko mislim. — Sam, vedno sam s svojo ženo... — Da, to je žalostno. — Vražjii poštaijon, — je navezoval Martin pogovor in teptal nestrpno z nogo. — Dve uri zamude. Kaj naj počnem ves ta čas? — Tudi jaz se vprašujem tako, — je dejal Lafleur nevoljen. — Vrniti se domov? — To bi bilo morda še najpamet-neje, kar morava storiti oba, dragi gospod. — Morda za vas, gospod, zame pa ne. Poslušati bi moral pridigo, ki bi mi jo pripravila žena. A teh pesmi sem že sit. Pojdem raje tavat po nabrežju, opazovat Uudfi... Privoščim si skodelico črne ali čašico madeire. — Bogme, to pa ni napačna ide^a! — je vzkliknil Lafleur. — A meni je šinila ta hip v glavo še druga misel: ah radii igrate piquet? — Tako rad. da vam ne morem povedati, toda moja žena ga niti videti ne more. Poleg tega me je groza itgre trik-trak, toda ker jo obožuje moja žena, igram trik-trak že šestindvajseto leto. — No, vtkfirte, gospod, stopiva v tole kavarno. Tam je vrt z gostimi grmiči. — Poznam ga. — Izbe reva si dobro zakrito mizo, kajti v naofofh letih se človek ne sme Igrati s prepihom. — Oh, seveda ne! — In zaigrava jo do sto ali dvesto, prodno poroeva svojo madeiro. Ta predlog je Martinu zeio ugajal, vendar je pa okleval. — No, greva? — Z največjim veseljem bi šel z vami, gospod, pa se bojim, če bi me ne bilo tu... ] — NSč ne skrbite. Natakar dobi napitnin), pa nama pride povedat, kadar prispe poštni voz. — Oh. saj res... to je pa res pametno, za vse na svetu bi ne hotel... — Kar zanesite se name. Saj tudi mene prav nič ne mika zamuditi prihod postnega voza. Martin se je nasmehnil in vdal. — Vi ste Da res zabavnik — je dejal Lafleuru. ki ga je bH prišel pod roko in potegnfl za seboj. — Zelo vesen" ste: take Duda imam rad!... To ni kakor moja žena, ki je tako... — Zares? — Zla-ta duša. toda včasi zelo sitna in nrernrlfVa — Ka* so tudi ?iVp na sveta? Martin kakor vidimo, je bil tir» dobrodušnega me.<čana prebrane zaupljivosti ne zamudi nobene pri/like, da bi ne ookleperal Lafleur je na prvi pogled uganil, s kom rma opraviti. In bil ie vesel, da mu je prišel v roke tak kalin. — Le naprej, tepček, le šklepetaj vse, kar hočeš; na račun svoje vrle boljše polovice, ki obožuje trik-trak; kmalu ti zai-jrram partijo na svoj način, pa poskusi dobiti jo. In sJuga markiza de Prestes se je zadovofjno nasmehnil, saj je bil o uspehu svojega naklepa že prepričan. Prijel je svoiega znanca pod roko. Martin bi se bil lahko Čudi' toliki intimnosti, toda Lafleur ga ni pustM do sape. Govoreč venomer ga je privlekel do vrat krčme. Tik pred vstopom se ie pa dobrodušnemu meščanu le oglasila vest. Obraz se mu je raztegnil kakor šo-larckfu. ki naj bi se pregreši, pa se tolaži, dr? ea ne more nihče presenetiti. — No. no? — se je zasmejal Lafleur, — kaj vam pa je? Kaj se bojke, da bi šindJa vaši ženi v glavo čudna misel... — Sled«*! mi?... Oh!.. Žena me čaka doma z največjo nestrpnostjo, in sicer ie dveh nagibov. — Navore 1. — e pripomnil Lafleur, — da bi odigrala svojo oarttk) 'rik-traka. — Res je. Pa tudi zato. da bi objela siroti, ld prispeta k nam iz Evreuxa. — Ah. vaša žena ... — Obožuje otroke ... Da gospod, tako je. kakor sem vam že povedal; strastno se je zaljubila v svoj trik-trak samo zato. ker se dolgočasi. Ah če tw bira mogla postati mati. bi se bil prav lahko rešil teh partij, ki mi gredo vedno bolj na živce. — No torej, pojdiva hitro, da odigrava nekaj partij piqueta ki ga tako radi igrate; to vam prežene neprijetne misli Toda še enkrat se je Lafleur zmotil v nadi, da se mu bo končno posrečrlo spraviti tega trmastega meščana v kavarno. Frochardka je bila obnovmla naskok na rramoćdoče. približala se je. moledujoč z zategnjenim. jokajočim glasom, ki ga je znala prav dobro zavijati, da bd omehčala srca mimoidočih. — Dobri budje. usmilite se nesrečne starke .. Lafleur je zamahnil z roko. da bi se odkrižal nadležne beračiće, in zadri se je nad njo: 19.—36. marca 1933 SVETOVNIVELENEJEN na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brze in navadne vlake Jugoslavija 25 %, češkoslovaška 53 %, Avstrija 25 %, Madžarska 25 %. Pojasnila in legitimacije daje : aloma oompant, putnik, Ljubljana Aleksandrova c 2 Gajeva ul., za nebotičnikom CEHOSLOV. konzulat 5674 K japonskemu prodiranju v Džehol V konfliktu med Kitajsko in Japonsko igrajo glavno vlogo železnice Rezerviranost velesil napram dogodkom na Daljnem vzhodu in brezuspešno prizadevanje Društva narodov rešiti mandžursko vprašanje, ima globlje vzroke, ki širši javnosti v Evropi niso znami. Banditizem igra pri kotrJKktu med Japonsko in Kitajsko podrejeno vlogo. Dejstvo je, da so proglasili Japonci ob ustanovitvi države ManČukuo pokrajino Džehol za del nove države, ker leži za knta*skim zidom in je srospodarsko. oa rudi zemljepisno zvezana z Mandžurijo. Prej je brla ta kravna v okviru Dro vince Čili z sr'a^'m mestom PekVisro-rn. leta 1914 je pa ^~:yi r»rvd posebno upravo, i Mandžurska dinastija si je izbrala ! Slavno mesto Džehola Č^narte ali ^udi Džehol za poletno rezidenco. Od Pekinga >e to mesto oddaljeno 130 mivi, gozdovi in stepe so v rokah kitajskih kmetov, ki prodirajo vedno dalje v Mongolijo in proti rodovitnim dolinam prave Mandžurije. Tu se je bil zadnja leta boj Kitajcev za rešitev Mandžurije, ki so jo korumpirani vladarji kos za kosom prodali agresivnim Japoncem. Ključ k mandžurski politiki so železnice. Rusko-kitajska vzhodna železnica je prevažala bogastva severne Mandžurije v Vladivostok. Japonska južnomandžurska železnica s svojima stranskimi progami in industrijskimi podjetjji >e pa odvažala bogastva juga in srednjega dela v Darren. ki danes tekmuje za drugo mesto v važnosti kitajskih pristanišč s Tieutsinom. Leta 1928 si je prilastitla Kitajska 1500 mri.lfi železnic v Mandžuriji, toda od teh je bulo zgrajenih komaj 400 miHj s kitajskim kapitalom. Južnomandžur-ska železnica je imela takrat 700 milj proge, 146 mrlo je bilo pa kitajsko-japonskih. Po korupcijskin klavzulah v krkajsko japonski pogodbi iz leta 1905 Kitajska ni smela graditi konkurenčnih in z južnomandžursko železnico paralelnih prog in cela vrsta projektiranih prog nai bi bila zgrajena tako, da bi med japonski kapital vodilno kontrolo. Tako se je zgodilo, da je že leta 1928/29 m/^nomandžurska železnica faktično kontrolirala okrog 1500 milj proge. Poleg tega je japonski kapital zgradil tudi podaljšek proge • - ančiun—Kirin—Turahu a do korejske aieje. Ta proga je zdaj dograjena in zvezana s progo Kainei—Seišin. Sei-šin je korejsko pristanišče tik pod VTla4ivostokoirru v bližini je pa tudi pristanišče Rašin. Pogled na zemljevid nam pokaže, da obvlada južno in sreojnjo Mandžurijo Dairen, vzhod, stisnjen v trikotnik Cančun. Sešm-Antung pa gravitira gospodarsko h Koreji. Da bi rešila iz Mandžurije čim več, je imela Kitajska poseben načrt zgraditi železniški sistem vsaj v Džeholu, notranji Mon- goliji in severozapadni Mandžuriji. Ta sistem ima za bazo pristanišče Hula-tao. Hulatao blizu Jinkaua leži nasproti zalrivu Liaotung in bo v bodoče nevaren tekmec Dairena. Tu morje nikoli ne zamrzne in v pristanišču je prostcra najmanj za 10 velikih parni-kov. Kitajci so zgradili tudi Japoncem nevarno progo Tukušau—Tungliau, dalde so projektiraJd progo Tungliao— Čengete, nankinška vlada je pa hotela zgraditi progo, ki bi vezala Peking z mestom Cengete. Kitajska ie projektirala tudi orkVuček k temu sistemu prosjo C:c;kar—fleho. ki bi se končala b'vu B'a2:0v°scenska Ta Droga bi bfta dvakrat tako dolga kakor iužno-mandžurska m z njo tudi paralelna. Kitajci so zgradili tudi progo Hulan— Hanilan. od koder so hoteli zsradftri progo do Mergena na projektirani progi Cicikar—Heiho. Izvzemši zadnjo so Japonci protestirali proti vsem zgrajenim in projektiranim progam, ker so bitirevolucijonar-jev. ki so rova ril' na polju kmetijstva v Ukrajini, na severnem Kavkazu in v Beli Rusiji in ki so bih zaradi tega aretirani in obtoženi. Obtoženci, ki so najbolj rovarili, so bili obsojeni na smrt. Gre za proti revolucionarno organizacijo, ki ji je brl namen poškodovati in uničevati traktorje in kmetijske stroje ter delavnice za popravba-nje traktorjev, obenem pa dezorganizirati setev .žetev in mlačev ter s tem omajati gmotne temeloe kmetov in povzročiti lakoto v državi. Obtoženi so bili sojeni po zakonu o socijalni zaščiti države. Na smrt je biio obsojeno 25 obtožencev, na 10 let ječe 22, na 8 let ječe pa 18. Smrtna obsodba je bila takoj izvršena. V Arhangelsku so pa te dni obsodili 23 delavcev iz skladišča lesa. ki so brli obtoženi, da so skladišče namenoma zažgali. GoreAo je osem dm. in požar je napravil ogromno škodo, ker ie zgorelo mnogo za izvoz določenega lesa. Iz Celja _C Operete ne bo. Za noooj določeno go6tova>nje mariborskega Narodnega gledališča v Mestnem gledali&Cu v Celju s Kal-manovo opereto >Grofico Marico« Je odpovedano, ker Je bilo za gostovanje premalo zanimanja. CeJjako občinstvo je torej ie tako daleč, da niti operete ne vlečejo več . . _c V dvorani Obrtnega doma bo v okrilju Obrtoega drućtva v Celju v četrtek 16. t. m. ob 20. predaval finančni referent Zbornice za TOI g. Žagar o uredbi za pobiranje luksuznega davka. Na predava nje opozarjamo vse obrtnike in trgovce, ki so prizadeti pri tem davku. _c Grafcki nogometaši v Celju. V nedeljo 19. t_ m. ob 15. se prične na športnem igrišču ptfi >Skaini kleti« prijateljska nogometna tekma med SK Amaterjem i/. Gradca in celjskimi Atletiki. -jo Umrl je 11. t. m. v celjski boLnici 191etni krojaški pomočnik Edvard Voga iz Račice v občini i^oki pri Zidanem mostu _c Stodinarski bankovec je bil izgub ljeu 11. t. m dopoldne na Kralja Petra cesti. NajditeUJ naj ga odda na predstojni-štvu mestne policije —c Težka nesreča pri razstreljevanju. V sredo 8. marce so razstreljevali skalovje v Straži pri Rogatcu. Eksplozija je^ vrgla težak kamen 100 metrov daleč. Kamen je priletel na 311etnega rudarja M lana 0>u<-ka s Huma ob Sotli ter mu zlomil in razme-seril levo podlehtnico. Cucka so prepeljali v celjsko bolnico.___ _ Postani in ostani član Vodnikove drtix*>e! LJubljana, St, Petra nasip št. 23. ne klisoje, enobarvne in večbarvne Mrtottpftje, kombinirane tdJAeje ea navaden hi fine JU papir, kttteje po perortoih. aflkali bi risbah, rokeptrib In fotografijah sa razgledntee, reklamne stike, vinjete piMali o£fcisf< 'naka beseda Ml par Plača #e lahko tadi * znamkah '.o odgovor tnamkof No vprašanja brez mtmkm ar KUPIM OUMOV KABEL 3X4 ali 3X6 qm.ni. za prevoz no žago, do 60 m dolžine, kupi Joško Ruse Ljutomer. VINSKE SODE dobre, po 250—300 1, kupi L. Rebolj v Kranju. 1469 MIZAR. SKOBELJNI STROJ univerzalni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe poslati na M. Sok, škofjavas pri Celju. 1467 EKSCENTERPRESU upotrebljemi, za električni pogon, tražimo za kupiti. Somer i drug, Bačka Topola. 1466 PRODAM SADNA DREVESA! Zaradi izpraznitve drevesni ce na Poljanski cesti je naprodaj več tisoč visoteodebeL nin in pritličnih jablan in hrušk . marelic in breskev po znižanih cenah Zahtevatt«* ce nik ali zgiasite se osebno or Kmetijski družbi v Ljubliam Nov trg 3 17 t SENO prešano in neprešano, prvovrstno ima po zelo nizkih cenah naprodaj upravnistvo gra_ da >Podgrad«, posta Vransko, železniška postaja Sv. Peter v Sav dolini. 1465 LEPIH JABOLK prodam večjo množino. Pomožna poŠta Hotredež. 1455 D0PIS0WJE GOSPODIČNO ali ločenko, ljubko in srkrom_ no. do 26 let. želi zaradi traj. nega prijateljstva spoznati mlad Izobražen gospod. Diskrecija častno zajamčena. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro >Lju_ bim«. 1474 KUHARICA išče službo pri samostojnem gospodu, orožnikih ali financ i. Anka Meličevic, Tjimfbuš pri Mariboru, 1468 LIPOVO CVETJE Dvignite pismo pod to šifro v upravi »Slovenskega Naroda«. 1473 IZPOSOJAMO plosoe, gramofone, radi o-ap« rate. »ŠLAGER«, Aleksandrova c 4 (prehod »Viktorta« palače) PLAČILNO NATAKARICO čedne zunanjosti s prvovrstnimi spričevali, sprejmem takoj. Obširne ponudbe s sliko, ki se vrne, poslati na naslov: Ljutomerska vinarna, Zagreb, Radičeva ulica št 12. 1464 PARNO PEKARNO blizu delavnice drž. železnic v Mariboru takoj oddam v na. jem Pojasnila daje M. Polak. Ormož. 1450 GOSTILNA V LJUBLJANI dobro idoča, z velikim vrtom, 3e odda v najem z odkupom vsega inventarja. Ponudbe naj pošljejo samo resni re-flektanti. Poizve se v uprav-ništvu »Slov. Naroda«. 1475 AZISO 15 KLAVIRJI PIANTN1 prvovrstnih inozemskih znamk od Din ll.ooo naprej. — »MUZIKA«. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 9 L OBLEKE ln SUKNJE Kupite najbolje pri A. Presker. Ljubljana. Sv Petra ceota 14. PROŠNJA Bivši privatni uradnik, neozdravljivo bolan, priklenjen na posteljo že dve leti brez sredstev, prosi usmiljeno srce, katero bi mu podarilo detektor s slušalkami in mu s tem darom lajšalo dolge dneve in noči. Naslov ali oddaja iz prijaznosti v upravi -»Slov. Na« roda«. _1*70 FRANC FUJAN kritje in poprava vsakovrstnih streh, kakor lesocement- nih itd« LJUBLJANA, Galjevica St« 9 Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR G. PIOOOUUA V LJUBLJANI - se priporoča bledim to slabotnim osebam. Št 9754/33. Razglas MESTNO NAĆELSTVO LJUBLJANSKO razglaša, da je v Ljubljani vsako krošnjarjenje z manufakturnim blagom in tkaninami, izvzemši domače platno, prepovedano. Kdor bi krošnjaril po mestu s takim blagom, bo kaznovan z globo do Din 1500.—, oziroma z zaporom do 30 dni. Za denarno globo jamči blago. Ljubljana, dne 11. marca 1933. Urejuje: Josip Sf—Mfe 2s »Narodno Fran J — Za upravo in ineeratni dei usta ator- Cnnsiol. - Vsi v Ljubljani 19 7970