Št. 47 (14.463) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
SREDA, 17. FEBRUARJA 1993
__ GORIŠKA BRDA / PETERLE IN COLOMBO ODPRLA MEJNI PREHOD NEBLO
Slovenijo in Italijo povezuje še en mednarodni prehod
Ministra sta se v Gorici pogovarjala o medsebojnem sodelovanju
Trak sta prerezala trak zunanja ministra Italije in Slovenije Colombo in Peterle (Foto: Davorin Križmančič)
GORICA - Zunanja ministra Italije in Slovenije Emilio Colombo in Lojze Peterle sta včeraj odprla nov mednarodni mejni prehod Neblo v Goriških Brdih. Tako se je uresničila dolgoletna Zelja prebivalstva, ki je v mednarodnem prehodu videlo možnost boljšega stika s sosedi, pa tudi smotrnejšega gospodarskega razvoja. Zato ni nič presenetljivega, če so domačini ta dogodek pozdravili s ploskanjem in navdušeno sprejeli oba ministra, Čeprav so morali Co-lomba v nenavadno mr-
zlem vremenu čakati več kot uro. Bilo je tudi nekaj protestov, predvsem s strani italijanskih prodajalcev cigaret, ki v brezcarinski trgovini na slovenski strani novega prehoda vidijo nelojalno konkurenco. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki krajevnih oblasti in gostje, skromna pa je bila prisotnost novogoriške občine, ki menda ni bila vključena ne v priprave na otvoritev in ne v pogovore o možnosti gospodarskega sodelovanja z Italijo prav na ozemlju te občine.
Colombo in Peterle pa sta to otvoritev izkoristila tudi za prvo uradno srečanje, odkar je Peterle zunanji minister.
Pogovor, ki je potekal na goriški prefekturi, je bil dolg in očitno poglobljen, čeprav ministra na tiskovni konferenci nista govorila o konkretnih problemih medsebojnih odnosov. Vendar sta že sinoči sporočila nekatere sklepe. Najpomembnejši je, da se bosta že 23. februarja sestali slovenska in italijanska delegacija, ki bosta začeli razpravljati o
nadgradnji osimskih ■ sporazumov. Italijansko delegacijo bo vodil, kot je potrdil Colombo, veleposlanik Sergio Ber-linguer, italijanski zunanji minister pa je, sklicujoč se na slovenske volitve, dodal, da bo slovenska stran v kratkem sporočila imena sestave svoje delegacije. O tem, kako bodo potekali pogovori in katere so prioritete, ministra nista govorila.
Peterle in Colombo sta se tudi dogovorila o italijanski podpori pogodbi med Slovenijo in Evropsko skupnostjo,
pri čemer ni bilo povsem jasno, ali gre za zgolj načelna vprašanja ali pa že za specifične probleme v zvezi z industrijsko cono, ki jo predvidevajo osimski sporazumi.
Prav ob koncu tiskovne konference je Colombo novinarjem, ki so ga obkrožili, odgovarjal na vprašanje o slovensko italijanski meji. Dejal je, da osimski sporazum ne zadeva meje, da pa o mejah govori helsinška listina, ki določa, da je meje mogoče spreminjati samo sporazumno. (B. S)
TRST / SLOVENŠČINA
Župan Slaffieri naj bi baje dobil sodno obvestilo
Obvestilo noj bi sledilo sedmim prijavam prof. Sama Pahorja
TRST -Kaže, da sedem prijav prof. Sama Pahorja proti tržaškemu županu Giuliu Staffieriju (Foto Sergio Ferrari) zaradi njegovega odklonilnega stališča do slovenščine ni padlo v prazno: Staffieri naj bi bil dobil sodno jamstveno obvestilo zaradi domneve o kaznivem dejanju na podlagi člena 323 kazenskega zakonika (izkoriščanje uradne funkcije v primerih, ki niso izrecno predvideni po zakonu) in naj bi bil že dvakrat zaslišan, prvič pred enim mesecem, zadnjič pa pred enim tednom. Kaj naj bi na teh zaslišanjih govorili, je ovito v preiskovalno tajnost. Včeraj smo tudi zaman iskali Zupana Staffierija. Mudil se je namreč v Rimu, kjer je bil nedosegljiv, a na njegovem domu so povedali, da o kakšnem sodnem obvestilu nič ne vedo.
Giulio Staffieri je prvo nam nenaklonjeno odredbo izdal 30. julija 1988, v njej pa je pisalo, da na Občini sprejemajo samo dopise v italijanskem jeziku ali v tujem jeziku, opremljene z overovljenim prevodom.
Minila so skoraj štiri leta, ko je izredni komisar Sergio Ravalli izdal no-
vo odredbo: 3. marca lani je namreč določil, da na Občini lahko sprejemajo dopise v vseh jezikih, kar pomeni tudi v slovenščini, vlogam v slovenskem jeziku pa morajo odgovarjati v italijanščini s priloženim slovenskim prevodom.
Na Občini so se nekaj časa tega držali, nakar so to prakso opustili. Prof. Pahor pa je vztrajno pisal v slovenščini in Staffieriju sporočil, da bo to počel, dokler velja Ravallijeva odredba. Obenem je na podlagi te odredbe, posebnega statuta, ustave in razsodb ustavnega sodišča vložil omenjenih sedem prijav. Staffieriju je slovenščina očitno trn v peti in tako je 5. oktobra lani izdal novo odredbo, s katero je preklical Ravallijevo in potrdil svoje prvotno stališče.
BIH / TRPLJENJU NI VIDETI KONCA
BLIŽNJI VZHOD / NAPREJ POČASI
Srbi ne dovolijo konvojem v muslimanska mesta
Nočejo da bi OZN oskrbel »sovražnika« v obroču
BEOGRAD - Zapletu z nudenjem humanitarne Pomoči Bosni in Hercegovini ni videti konca. Ljudje, ki jih je včeraj prizadel nov val izredno hladnega vremena, stojič-Uo prenašajo vse tegobe in v glavnem podpirajo sklep bosansko-hercegov-ske vlade o zavračanju humanitarne pomoči, dokler ne bodo Srbi dovolili oskrbe Cerske in drugih obleganih mest v vzhodni Bosni.
Včeraj je iz Beograda odpotoval s 70 tonami hrane in zdravstvenega materiala za oblegane Gorazde nov konvoj visokega komisarjata OZN za begunce (UNHCR) . Bosanski Srbi, ki nadzorujejo prehod pri Malem Zvomiku, so po skrbni in dolgovezni preiskavi dovolili konvoju, da je nadaljeval pot, funkcionarji OZN pa si ne delajo utvar in so prepričani, da se bodo morali vrniti, kot se je to zgodilo že štirikrat.
V Malem Zvorniku je namreč tudi včeraj čakal konvoj, ki bi moral pre-
peljati pomoč oblegani Cerski, kjer tisoči Muslimanov že mesece živijo v srbskem obroču brez hrane in zdravil. Funkcionarji UNHCR so obupani zaradi srbskega in muslimanskega izsiljevanja. Vodja bosansko-herce-govskih Srbov Radovan Karadžič se je obvezal, da bo storil vse za pozitiven razplet celotne zadeve. Druge srbski voditelji pa so drugega mnenja in zadržujejo humanitarne konvoje, ki bi morali »nahraniti sovražnika«.
Glasnica UNHCR v Ženevi Sylvana Foa je včeraj kritizirala sarajevske oblasti, ki so zavrnile mednarodno pomoč, dokler ne bo ta zagotovljena tudi drugim obleganim muslimanskim mestom. Zahodni novinarji pa so včeraj iz Sarajeva poročali, da so ljudje v glavnem za bojkot. Ta predstavlja novo trpljenje za izmučene ljudi, večina pa je prepričanih, da bi morali to storiti že prej. Poleg prostovoljnega gladovanja in
izrednega mraza Sarajevčane pesti tudi stopnjevanje srbske agresije. Radio Sarajevo je včeraj poročal, da je srbsko topništvo ves dan obstreljevalo številna sarajevska naselja vključno z območji ob sarajevskem letališču.
Beograjska agencija Tanjug pa je navajala, da je muslimansko topništvo tolklo srbske položaje pri Raslovcu, Starem Gradu in Vogošči. Ista agencija navaja, da so se ponovno spopadli Hrvati in Muslimani v Gornjem Vakufu in v Busovači.
Vojni spopad pa ne miruje niti na Hrvaškem, zagrebški radio je poročal o hudih bojih v zadrskem zaledju. Krajinski Srbi so silovito napadli hrvaške položaje pri Slivnici in Novigradu, po vsemu sodeč jim ni uspelo prebiti obrambne črte.
Ob vsem tem ni nič čudno, da po Atlantskem zavezništvu tudi Zahodnoevropska unija pripravlja svoj vojaški načrt za poseg v BiH.
VVarren Christopher začenja svojo bližnjevzhodno misijo
VVASHINGTON - »Minimizirati« je skoraj obvezno geslo ameriškega zunanjega ministrstva pred začetkom Christopherjeve misije na Bližnjem vzhodu. Novi šef State Departe-menta ima navsezadnje vso pravico, da ob svojem prvem obisku ne zahteva kvadrature kroga, je ob Ch-ristopherjevem odhodu izjavil neki funkcionar administracije. Novi šef amerške diplomacije bo obiskal kar šest bližnjevzhodnih prestolnic, sam pa je izjavil, da med obiskom ne pričakuje nobenega sporazuma, upa le, da bo lahko po njegovi vrnitvi ponovno stekel bližnjevzhodni mirovni proces. S tako izjavo je Christopher bržkone razočaral, saj so na Bližnjem vzhodu vsi zahtevah večjo ameriško angažiranost. Trenutno je še vedno glavna ovira za obnovitev pogajanj usoda izgnanih palestinskih verskih skrajnežev. Izrael je pripravljen na postopno vrnitev, Palestinci pa se s tem ne strinjajo.
Palestinski izgnanec pod prho v leseni uti na nikogaršnji zemlji (Telefoto AP)
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Ali Amatova vlada
še razpolaga z večino?
Po ponedeljkovih izjavah predsednika KD De Mite, da Italija potrebuje trdnejšo vlado, ki bi slonela na širši koaliciji, so včeraj številni predstavniki sedanje koalicije hiteli zagotavljati, da Amatova vlada še vedno razpolaga z zadostno večino. Dejstvo pa je, da vlado šibijo tudi razne preiskave o podkupninah, saj sta včeraj kar dva njena podtajnika, en demokristjan in en socialist, prejela jamstveni obvestili.
................stran 4 in 5.
Dežela vpletena v stečaj Fintour?
Deželni odbornik Gioacchino Francescutto bo najbrž v petek pojasnil sodnikom sporni deželni prispevek za turistični razvoj Sesljan-skega zaliva. Govori se, da nameravajo sodniki glede stečaja Fintour razposlati nova jamstvena obvestila.
..................stran 5.
Goriški podžupan napovedal odstop
Goriški podžupan Mario Del Ben je sinoči na seji občinske uprave klonil pritisku celotne večinske koalicije in napovedal odstop, potem ko je v prejšnjih dneh prejel sodno obvestilo glede afere Coop. S tem je najbrž mimo nevarnost krize celotne občinske uprave. Sedaj pričakujejo še odstop odbornika Breščaka, ki ga včeraj zaradi službenih obveznosti ni bilo v Gorici. Danes se ponovno sestanejo tajniki strank večinske koalicije, v petek pa občinski svet.
..................stran 8.
Preložili odločitev o preusmeritvi tankerjev
Beneška laguna bo morala na zaprtje za naftni promet počakati še vsaj poldrugi mesec. Na včerajšnjem medministrskem sestanku v Rimu je bil namreč ob nezadovoljstvu ministra za okolje in naravovarstvenikov sprejet sklep, da se dokončna odločitev o tem občutljivem vprašanju, ki zadeva tudi Trst, prenese na 30. marec.
..................stran 6.
Danes
na gospodarski strani
Iz domačega gospodarskega okolja objavljamo danes pogovor s predsednikom Konzorcija za dolinsko obrtno cono Dušanom Pangercem, zraven pa še celo vrsto pomembnih obvestil Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
................stran 10.
Otroci protagonisti Prešernovih proslav
Otroci so bili glavni protagonisti proslav ob Dnevu slovenske kulture, ki so se vrstile po naših šolah in po naših kulturnih društvih v Trstu in v tržaški pokrajini. (Foto Sergio Ferrari)
..............................stran 20......
NOVICE
Kreft
Nostalgija po osemdesetih
LJUBLJANA - Na tradicionalnem večeru v hotelu Lev, ki ga je kot vsak tretji torek doslej pripravil Lev Kreft, je bilo Čutiti nostalgijo po osemdesetih letih. Ta večer je nosil naslov Sem dolgo upal in se bal. . . Kje si ZSMS, K obujanju spominov pa je Lev Kreft povabil Franca Jurija in Jašo Zlobca. Gosta sicer nikoli nista bila člana nekdanje mladinske organiazcije, sta pa sedaj člana LDS, ki je po besedah Franca Jurija podedovala duha, program in nekatere kadre ZSMS. Jurij je svoje obujanje spominov sklenil z vprašanjem, kako bo LDS kot napredna organizacija, ki se je nekdaj borila za napredne ideje, preživela pragmatizem, ki se pojavlja v zadnjem času v Sloveniji. Zlobec pa je ZSMS, kljub temu da je bila politična organizacija, priznal zasluge za širitev svobodnih idej, ki jih je v osemdesetih začela širiti predvsem Mladina, saj brez ZSMS ne bi bilo niti Kučana. Izrazil pa je tudi bojazen, kako bo in LDS in Slovenija sploh preživela v duhovni krizi, v kateri se je znašla tudi zahodna Evropa. (A. Z.)
Rudarji v Vorkuti zasedli rudnik
MOSKVA - Tristo ruskih rudarjev, ki so pred tremi dnevi zasedli rudarsko okno v Vorkuti v severni Rusiji, da bi protestirali proti aretaciji njihovih sindikalnih voditeljev, so se odločili tudi za gladovno stavko, ki se bo začela danes ob 8. uri, če ne oblasti ne bodo odgovorile pozitivno na njihove zahteve. Začeli so protestirati v petek, ker so oddelki posebnih vojaških enot noitranjega ministrstva aretirali Ivana Guridova, ki so ga rudarji izvolili za direktorja rudnika, potem ko so prejšnjega direktorja, protizakjoni-to, pravijo ruske oblasti, zamenjali. Položaj rudarjev v rovih je toliko težji, ker je sneg zamašil zračne dovode.
Krvava državljanska vojna v Angoli
LUANDA - Dve koloni angolskih vladnih sil napredujeta proti mestu Huambo, kjer že dva tedna traja najbrž najbolj krvava bitka v državljanski vojni. V Humabu je bilo v zadnjih tednih vsaj deset tisoč mrtvih, tako je dejal namestnik angolskega zunanjega ministrstva na zasedanju organizacije afriške enotnosti v Adis Abebi, od koder so predstavniki drugih afriških držav naslovili na voditelje UNITA poziv, naj se vrnejo k pogajalni miti.
Atentati v Iranu
TEHERAN - V jugozahodnem Iranu so eksplodirali trije opeklenski stroji, ki so uničili tri petrolejske vrelce. Mrtvih sicer ni bilo, materialna škoda pa je ogromna. Iz poročil v iranskem tisku izhaja, da so storilci neznani, čeprav so si vsi enotni, da gre za teroristični atentat.
Gasilec podtikal požare
BERLIN - Bil je vedno prvi na kraju dogodka in njegova hitrost je na zadnje vzbudila marsikateri sum v preiskovalcih: vpričo zelo zgovornih dokazov je prostovoljni gasilec iz nemškega mesta Gimritz le priznal, da je sam zanetil požare, ki jih je potem pomagal gasiti. Priznal je, da je podtaknil ogenj v treh hlevih, na vprašanje, zakaj je topočel, pa je odgovoril, da mu je šlo za odškodnino, ki jo je potem prejemal. Njegova »gasilska« dejavnost pa je povzročila škode za skoraj milijon mark.
Brezposleni delavci zasedli neapeljsko letališče
RIM - Italija je v primežu hude brezposelnosti. Državo pretresajo stavkovni vali, ki do sedaj še niso zadobili množičnih razsežnosti, ki pa postajo iz dneva v dan bolj ostri. Včeraj so na primer brezposelni delavci zasedli pristajalno stezo na neapeljskem letališču.
Mamila: uspešno rusko ameriško sodelovanje
MOSKVA - Sodelovanje med ruskimi in ameriškim policaji je tokrat bilo nadvse uspešno: razkrinkali so namreč mrežo tihotapcev z mamili, ki tihotapili opij v matrijoškah. Operacija se je začela, ko je ruska policija na zadnji dan starega leta odkrila večjo količino opija v matrijoškah namenjenim na ameriško tržišče. Takoj so obvestili svoje ameriške kolege, ki so pripravili past za tiste, ki so prevzeli mamilo v Združenih državah.
Prva razstava Gregorja Kališnika
LJUBLJANA - Sinoči se je v galeriji SKUC prvikrat samostojno predstavil fotograf Gregor Kališnik, rojen leta 1966. Razstavil je niz črnobelih portretov, v katere posega z razostrevanjem, zabriši, podvojitvami in tako presega prvotnost fotografskega podajanja, upodablja namreč ustvarjajoč novo stvarnost. Obrazi fotografiranih so zanj le gradivo - polje, od katerega se iščoči pogled avtorja odbije na poti h končni sliki. Gregor Kališnik uveljavlja trenutek, v katerem je mogoče ujeti zgolj del istovetnosti portretiranega človeka. Aleš Pavletič-Foto trio(L.B.N.)
ZDA / EKONOMSKI PROGRAM
Gospodarstva ni moč ozdraviti le z novimi davki
Clinton tolaži Američane
VVASHINGTON - Kar oseminpetdeset odstotkov Američanov je pripravljenih plačati 100 dolarjev davkov na leto več, da bi tako pomagati k ozdravitvi gospodarstva. Le štirinajst odstotkov vprašanih pa bi bilo za isti cilj pripravljeno letno odšteti tudi 500 dolarjev, je ugotovila javnomnenjska raziskava New York Timesa. Raziskavo so izvedli ob Clintonovi napovedi o povečanju davkov za državljane, ki na leto zaslužijo 30.000 dolarjev ali več. Ob tem je bil ameriški predsednik prepričan, da bodo Američani pristati na nove davčne obremenitve, ko bodo videti celotni program. Menil je tudi, da no-
vi davki za srednji razred ne bodo pomeniti večje dodatne obremenitve in zmanjšanja življenjske ravni. Vrednost delnic na newyorški borzi je nekoliko padla. Bill Clinton pa je »živčne investitorje« in industrialce skušal pomiriti s trditvijo, da je cena za dolgoročno ozdravitev ameriškega gospodarstva majhna, če jo primerjamo z novimi davčnimi obremenitvami, s katerimi se bo moralo sprijazniti ameriško gospodarstvo. Senator Bob Dole je kritiziral Clintonovo gospodarsko politiko, češ da se preveč zanaša le na povečevanje davkov in premalo na zmanjševanje državne porabe. (Reuter)
IZRAEL / MUSLIMANOM VRAČAJO USLUGO
S toplino dočakali begunce iz BiH
Izraelski Arabci v očitni zadregi in skušajo popraviti prvotno negativno zadržanje
JERUZALEM - Izrael je včeraj prisrčno sprejel skupino 84 bosansko-her-cegovskih Muslimanov, ki jim je jeruzalemska vlada ponudila zatočišče. Iz Zagreba bi moral odleteti 101 begunec, a 17 se jih je odpovedalo odhodu, ker se z njihovim prihodom ne strinjajo izraelski Arabci. Njihov predstavnik Ahmed Tibi je namreč v nedeljo izjavil, da je Izrael sprejel to pobudo, ne da bi se posvetoval z bosansko-her-cegovskimi oblastmi, ker hoče s to gesto popraviti v svetovni javnosti negativno sliko zaradi izgona 400 Palestincev. Izraelski Arabci so bili včeraj v precejšnji zadregi, saj se je podpredsednik BiH Zlatko Lagumdžija v ponedeljkovem pismu francoski židovski skupnosti zahvalil za to človekoljubno pomoč. Dve arabski vasi sta že izrazili pripravljenost, da sprejmejo begunce; vlada v Jeruzalemu pa ima po vsemu sodeč drugačne načrte.
Vsem so dali začasno turistično vizo, a tudi dovoljenje za delo. Nekaj časa bodo živeli v izobraževalnem središču Maagan Michael južno od Haife. Ko se bodo nekoliko vživeli v izraelsko stvarnost, jim bodo izraelske oblasti priskrbe-
le delo, ker hočejo prav z bosansko-hercegovskimi Muslimani svetu dokazati, da vera ne predstavlja nobene ovire za strpno sožitje. Povsem razumljivo so Izraelci dali včerajšnjemu prihodu izreden medijski poudarek. Zidovska država v malem vrača uslugo potomcem tistih Bosancev in Herce-
govcev, ki so odprtih rok pred slabimi 500 leti strpno in omikano sprejeli na svojih tleh španske Žide, ki jih je Izabela Katoliška izgnala po zmagi nad Mavri. Izraelski minister za okolje Josi Sarid jim je ob sprejemu zagotovil, da »jih čaka toplina, prijateljstvo in ljubeznivost«. (voc)
4-letno Sanelo čaka v Izraelu novo življenje (Telefoto AP)
KOMENTAR
Cesta
in
vlak
_________Bojan Brezigar_____
Odprtje novega mednarodnega prehoda na meji, ki je bila, kot je dejal slovenski zunanji minister Lojze Peterle, do nedavnega »sicer najbolj odprta meja od Baltika do Jadrana, a je vendarle delila dva sistema«, je za obe državi znak boljših odnosov, znak medsebojnega razumevanja in razvoja. Lahko bi rekli, da od včeraj povezuje Slovenijo in Italijo nova cesta
Italijani radi povedo, da vse ceste vodijo v Rim. To je bilo razvidno tudi iz besed italijanskega ministra Colomba, ki je na tiskovni konferenci podal rimsko gledanje na odnose s Slovenijo: prihodnji teden začetek dela mešane komisije, nobenega odgovora na vsebinska vprašanja, zahteva po reševanju manjšinskega vprašanja v sodelovanju s Hrvaško, celo, presenetljivo, nobenega stališča o nedotakljivosti meje. Za kulisami pa eno osrednjih vprašanj pogovorov: vračanje lastnine istrskim beguncem. Navidezno vse zelo nedorečeno, a dejansko vse zelo jasno. Biser rimske diplomacije, ki je znana po svoji spretnosti.
Slovensko gledanje na bilateralne odnose včeraj še ni prišlo v celoti do izraza. To je nič kaj diplomatsko nakazal Colombo, ko je ob ugotovitvi, da ne ve, kdo bo vodil slovensko delegacijo v mešani komisiji to povezal s sestavo nove slovenske vlade. Sicer pa je Peterle potrdil, da se proces pogajanj sedaj šele začenja in kot probleme nakazal pogodbo med Slovenijo in ES ter manjšinsko vprašanje. Pre-splošno, da bi lahko ta stališča vsebinsko ocenjevati.
Ni nam bilo dano izvedeti, kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati. Očitno so biti tam dogodki taki, da so utemeljevati optimizem slovenskega zunanjega ministra in njegovo trditev, da se »vlak premika«. Vendar vse te prometne primerjave silijo v razmišljanje. Med cestami in železnicami so lahko velike razlike: če je namreč res, da vse italijanske ceste vodijo v Rim, mora strojevodja zelo paziti, da slovenski vlak ne zastane na slepem tiru.



■
Jelinčič: Ne levo ne desno -
v zapor?
Vlado Miheljak
-j-^kOtem ko je bil Jelin-L/čič nekaj mesecev -L pred volitvami edina resnična novost na političnem prizorišču, je s svojimi neverjetnimi obrati poskrbel, da bo vsaj še nekaj časa po volitvah ostal v samem centru medijskega dogajanja. Javno mnenje in še bolj lastno volilno telo je zmedel z izjavami, ki ga niso več jasno locirale na relacijo levo - desno. No, za to zmedo je v precejšnji meri kriv sam, saj je z izjemno nerodnimi izjavami (»... kar se tiče splava in vračanja gozdov cerkvi, smo levičarji ...«) po nepotrebnem prevzel nase stigmo, na račun katere je lovil zelo širok diapazon votilcev. Liberalen odnos do kontrole rojevanja, ate-
izem ter restriktiven odnos do cerkve in njenega premoženja ni nič specifično levičarskega. Slednje se je, denimo, potrdilo v nič kaj ljubečem odnosu med NSPD in nemškima cerkvama ter ateizmom kot izpričano vrednoto najvišjega funkcionarskega sloja nacionalsocialistov. Zato je Jelinčič - najbrž na instinktivni ravni - vzpostavil konsistenten nazorski in vrednostni sistem laične desnice, ki pa ga nikakor ne gre avtomatsko in nujno enačiti s fašizmom oziroma nacizmom, kot so že poskušati nekateri slovenski družboslovci. Pri Jelinčiču - če je bilo njegovo nastopaštvo pristno -nikakor ni šlo za remake nacizma oziroma fašizma,
za nekakšen neonacizem. Slo je za dokaj tipičnega predstavnika - vzpostavljajočega se z izkušnjo razsute, obubožane, one-čaščene in dejansko eksistenčno ogrožene Vzhodne Evrope - desnoradi-kalne avtoritarne paradigme, ki je eklektični koktajl različnih avtoritarnih, ksenofobih, lumpen-proletarskih, populističnih itd. zastavkov, ki bi jih z eno besedo lahko poimenovati RAUSIZEM.
Kakor koti že. Jelinčič
POGLED
je, hote ati nehote, s svojim protislovnim ali vsaj nepričakovanim salto-mortalnim prevzemom tvorne poslanske vloge in s kar neverjetnim ujemanjem z vladajočo koalicijo in še zlasti z vodilno stranko te koalicije povzročil na desnici učinek, ki bi ga še v kakšnem dobrem vohunskem filmu (a la: vtihotapljeni agent levice destruira skrajno desnico...) težko ujeti. Desnica, zlasti tisti njen del, ki sega proti samemu ro-
bu, je po aferi Jelinčič oziroma izstopu šestih poslancev iz poslanskega kluba SNS ter z nadaljnjim razpletom dogodkov tako razbita na praa-tome in si ob morebitni dokončni diskvalifikaciji Jelinčiča (neugodni izidi številnih obtožnic ter sodni odvzem posesti SNS) zlepa ne bi opomogla. Skupina, ki je uprizorila udar proti Jelinčiču, je naivno verjela, da je bistvo fenomena Jelinčič v strukturno definiranem
mestu (»... zasedli bomo njegovo mesto in žeti njegove uspehe ...«), ne pa v izpričanem medijskem, komunikacijskem in še kakšnem talentu do nedavno ljubljenega vodje. Naivno so tudi verjeti, da stranka z izrazito antide-mokratskim in v nekaterih delih celo antiparla-mentarnim in antipra-vnodržavnim programom lahko shaja z zgledno znotraj strankarsko demokracijo, ki so jo pri Jelinčičevem vodenju stranke menda pogrešali. In nenazadnje, stranke, ki bi pod isto blagovno znamko integrirala radikalne skine, ki bi za zabavo tepli »čifurje«, zafrustrira-ne, a urejene srednjesloj-ne gospe, ki bi vrnile Slovenijo Slovencem, pa vse
do prevladujočih, čisto običajnih, neavtoritarnih
državljanov, ki zgolj želijo, da bo kdo v parlamentu »malo grmel« z desetodstotno volilno inventuro, ne more voditi kdor koli. SNS brez Jelinčiča ne bo kaj »težja« od NDS ali LS, ki si v tem hipu lahko privolita odstotek ati dva.
Kakšna bo usoda SNS in močne laične desnice, je slej ko prej odvisno od, v naslovu zastavljene, levo - desne dileme. Ge bo Jelinčič v sodnih procesih diskvalificiran, bomo v prihodnje lagodno živeti z večjim številom marginalnih desnoradikalmh strank, ki jim preferenčni doseg (1 do 2 odstotka) determinira benigno naravo.
POLEMIKA (1)
Posl mortem o podjetništvu brez aziatstva
g—gospodu Tonetu | Kraševcu se za-Vjhvaljujem za njegove pripombe k moji povolilni analizi. Po nemarnem sem uporabil Marxov tehnični termin »aziati«, saj bi si moral misliti, da bo to v današnjih razmerah izzvalo razpravo o srbskem »aziatstvu«, kot pripominja tudi Neven Bo-rak. Sam sem hotel povedati, da način mišljenja pri nas ne sodi ne sem, ne tja, ne kamorkoli, tako kot aziatski način gospodarstva ne
gre v Marxovo zgodovinsko shemo.
Čeprav se pridevniku aziatski rad odpovem, se s tem ne odpovedujem trditvi, da mnogi slovenski politiki razmišljajo na zelo čuden način. To bom skušal dokazati s tem, kako uporabljajo pojem podjetnik in podjetništvo.
Preden storim to, bi se rad ozrl na naslednji stavek gospoda Kraševca: »Vse krivice z denacionalizacijo ne bodo odpravljene, žal v prvi vrsti ne tiste, ki so bile povzročene z najbolj nehumanimi de-
Ljubo Širc
janji.« S to ugotovitvijo se seveda strinjam. Vrnitev premoženja je sicer tudi poprava krivic, predvsem pa je nujna, če naj gospodarstvo spet zacveti. Mnogih drugih krivic morda sploh ni mogoče popraviti, toda popraviti bi jih bilo treba vsaj do mere, do katere jih more popraviti dodelitev premoženja. Nekaj podobnega je predlagal že Zdenko Zavadlav v odprtem pismu gospodu dr. Drnovšku (Delo, 17. fe-
bruarja 92). V pismu Zavadlav pravi, da večina nekdanjih obsojencev živi v beraških razmerah. Zakaj se za take predloge nihče ne zmeni? Zadnja štiri leta sem se pogosto srečeval z arhitektom Antonom Bokalom, dokler ni januarja umrl. Tonetov primer je bil tipičen za povsem nepotrebno in svojevoljno preganjanje, ki si ga je privoščila v svoji nadutosti nova komunistična oblast in ki jo še da-
nes njeni polpretekli predstavniki ne poskušajo popraviti, temveč brez ponižnosti govore o tem, da je bilo v komunizmu marsikaj dobrega.
Zveza borcev je predlagala, da bi s privatizacijo poskušali popraviti škodo tistim, ki so jih preganjali okupatorji. Seveda sem takoj tudi za to, če se to ne nanaša na take, ki so se borih samo zato, da bi se znašali nad Slovenci. Toda poleg denacionalizacije
je še veliko nujnih zadev, ki sem jih omenil že v Post mortem.
Gospod Kraševec pravi, da brez pridobitve sposobnih menedžerjev za upravljanje denacionaliziranega premoženja ne bo večje učinkovitosti. Ne verjame v gensko podedovano podjetništvo, saj se je tudi sam zanašal bolj na študij, dodatno znanje in prakso. V tej zvezi bi rad omenil izjavo dr. Drnovška v intervjuju za Delo, 30. januarja letos:«Vsaj začeti smo s sanacijo podjetniškega sektorja, kolikor
je pač to mogoče brez privatizacije.«
Le na kaj misli predsednik vlade, ko govori o podjetniškem sektorju? Menda ne na velika družbena podjetja? Njihovi direktorji ali menedžerji niso nikakršni podjetniki. Za podjetnika je predvsem značilno, da odloča o ustanovitvi in vodstvu podjetja in za svoje odločitve odgovarja z vsem svojim premoženjem ati z njegovim delom.
Nadaljevanje jutri

ŽIVLJENJE METROPOL - LJUBLJANA (2.)
i

■■
Kultura / natura
■
Bratko Bibič
______________RAZSTAVA / LETALCI_______
Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem
Foto: Aleš Pavletič/TRIO
Medtem ko se občinstvo in izvajalci, odtegujoč svoje bivanje posvetnim banalnostim, udeležujemo gledališču, glasbi, filmu lastnih domišljijskih Časov in prostorov, v katerih te banalnosti izkušamo v njihovih antropoloških, metafizičnih in erotičnih koordinatah, preide zunaj ustanov, specializiranih za estetske užitke, Cisto običajen večer v Cisto običajno noC. Glavnina kulturnih dogodkov, Se posebej tistih iz tako imenovane visoke kulture ter kinematografije, se v Ljubljani prične med 20. in 21., konca pa med 22. in 23. uro. Ko potem prestopimo prag, ki loCuje različne doživljajske svetove umetnosti od, denimo, mokrega, noCno razsvetljavo odsevajočega asfalta, se nemalokrat napotimo proti značilnim krajem, ki so na prehodu med različnimi kulturnimi prizorišči v mestnem središču, krajem, ki so (ne) nazadnje tudi kraji prehoda med vsemi temi scenami skupaj in med tisto »drugo sceno«, ki se vsako noC poraja domnevno daleč stran od radovednih oCi (javnosti): intimo doma, postelje, spanja, sanj. Skratka: smo na tem, da se v širšem središču Ljubljane, kjer so nakopičene skoraj vse kulturne ustanove (vključno s kinematografi), napotimo v katerega od po 22. uri še odprtih gostinskih lokalov.
Vse empirične raziskave v Evropi in drugod v tako imenovanem razvitem svetu ugotavljajo, da je med obiskom kulturnih prireditev in obiskom gostinskih lokalov stopnja pozitivne korelacije najvišja med vsemi drugimi s kulturo povezujočimi se deli mestnega življenja. Za marsikoga v Ljubljani pa udeležba v tem mestotvornem javnem omrežju (mi-kro) družbenega občevanja in družabnosti ni tudi praktično preprosta in načelno samoumevna. Pogled iz žabje perspektive uporabnika kaže, da povpraševanje - še posebno ob koncih tedna -krepko presega ponudbo, težavnost zadovoljitve pa povpraše-
vanje zadržuje v izbranih okvirih postopnega oživljanja desetletnega obdobja sociokulturne sanacije gostinskih lokalov in njihovih obratovalnih Časov, ki se je zaCelo v drugi polovici sedemdesetih let. To se dogaja v mestu s 300.000 prebivalci, kjer z malo dobre volje in vpogleda lahko ugotavljamo obstoj velikih skupin prebivalstva, ki jim pomeni udeležba v kulturnem življenju v Širšem, tudi nočno življenje vključujočem pomenu sestavni del trajnega in/ali začasnega življenjskega sloga, njihove sociokulturne identitete. Z vse večjo individualizacijo družbe in tej ustrezno kulturno ra-slojitvijo prebivalstva naraSča tudi splošna potreba po obstoju in dostopnosti različnih mestnih javnosti, med njimi tudi gostinskih lokalov, ki omogočajo prilagodljivo, s formalnimi procedurami in izključno zunanjimi statusnimi znaki (tako imenovana ekonomska semantika) kar se le da neobremenjeno združevanje in komunikacijo posameznikov.
Ce si iz perspektive netopirja ogledamo obratovalne Čase sredi leta 1992 uradno vodenih javnih gostinskih lokalov v občini Center, ugotovimo, da je od 231 lokalov (100 odstotkov) kar 27 (11 odstotkov) takšnih, da bi moral človek potem, ko se prelevi iz uživalca estetskih dobrin v pešca, bicikli-sta ali avtomobilista, naravnost leteti, Ce bi hotel ujeti tisti trenutek pred 23. uro, ko se ti uradno zapro, neuradno pa pol ure prej. Z bolj umirjenim, sprehajalnim korakom, ki včasih v odmevu zvokov in podob pravkar slišanega tudi poplesuje, gre lahko človek po tej uri v enega od 39 (17 odstotkov) po 23. uri Se odprtih lokalov. Toda tudi od teh se jih po polnoči zapre veC kot dobra polovica, to je 21, tako da lahko, Ce mu je Se kaj do tega, pokuka v 10 (4, 3 odstotka) tistih, ki so odprti do prvih jutranjih ur. Ce pa mu to iz kakršnegakoli izmed možnih, verjetnih in resničnih človeških nagibov še ni dovolj,
se bo konCno znašel pred kakšnimi izmed preostalih osmih vrat (7,7%), ki se zapro ob drugi (2), tretji (3) ali Četrti (3) uri zjutraj.
Premosorazmerno z manjšanjem števila po 23. uri odprtih javnih lokalov se zožujejo raznovrstnost ponudbe in različnim tipom lokalov lastne oblike komunikacije, zvišujejo pa se cenovne in druge, nedenarne oblike pogojevanja dostopnosti do njih. Med 39 jih je kar 14 restavracijskega in gostilniškega tipa z obvezno konzumacijo večerje ali jedi po naročilu. Od teh jih deset preneha z delovanjem ob polnoči, štiri pa ob enih zjutraj. V štirih diskotekah, odprtih do tretje in Četrte ure, zahtevajo vstopnino, v nekaterih pa tudi bolj ali manj strogo zadostitev »estetskim« kriterijem (stigma belih superg). Preostale lokale, med katerimi jih je s praviloma nadpovprečno visokimi cenami osem odprtih do polnoči, drugi pa večinoma obratujejo do prve in skoraj noben do druge ure zjutraj, lahko štejemo med tiste, v katerih obstajajo možnosti za prevladujoč način občevanja in druženja, to je kramljanje ob pitju pijaCe. Ker je obvezen konzum zanj cena za uporabo nad-blebetalne infrastrukture, se z višanjem cen viša tudi cena možnosti uresničevanja te pristne človeške dejavnosti, ki postaja Se redkejša dobrina tam in takrat, kjer in ko glasnost v mnogih lokalih predvajane dosega tisto stopnjo, ki jih spreminja v nekakšne diskoteke brez plesišč, nekam Čudno odveC pa postanejo med kričanjem in molčanjem vztrajajoči napisi: Petje prepovedano!
Skoraj natančna polovica vseh lokalov se v srediSCu Ljubljane zapre ob dvaindvajseti uri. To je Časovni prag prehoda veCera v noC in hkrati nastop obdobja vladavine zakona javnega reda in miru. Brezčasna prepoved petja, ki (iz) loCuje kulturo od gostilne na območju gostilne same (tako kot Cankarjev dom, kjer lahko petje poslušamo, ne da bi nas pri tem kaj
motilo, izloči svojo točilno mizo, še preden izzveni zadnji akord), prepevanju potihem dodeljuje status hrupa. Proti hrupu že tradicionalno protestira ena od krajevnih skupnosti v modernističnem srediSCu slovenske prestolnice. Ce je sredi osemdesetih protestirala proti življenjskemu stilu, povezanemu z rockov-sko glasbo, ki ga je označila za fašizem na ulici (slo pa je za klub K 4), je v demokraciji na vrsti nočni hrup mestnih avtobusov na osrednji postaji na Bavarskem dvoru. Vsi od javnega prevoza odvisni pešci iz bolj oddaljenih ljubljanskih krajevnih skupnosti in drugi turisti, ki jih zadnji odhod avtobusa iz mestnega središča ob polnoči odreže od preprosto dostopnega kulturnega nočnega življenja, lahko Štejejo odgovor direktorja mestnega javnega prometa, da spričo nemo-žnosti opravijo zadnjo vožnjo Se pol ure prej (to je ob 23.30), za ci-niCen. Kajti zato, da bi se lahko brezplačno posluževali tiste servisne taksi službe, ki bo prepeljala gosta od vrat njegovega doma do vrat v Club Napoleon (nekdanjo restavracijo Vitez na Bregu) in nazaj, bi morali plačati 3000 nemških mark ali 20.000 slovenskih tolarjev članarine in se tako pridružiti ciljni skupini gostov iz bogatejšega sloja, (domnevnim) tujim in domačim (!) diplomatom, visoki družbi, poslovnežem in tistim, ki si ob hrani ali kozarčku pijaCe želijo - tako kot prebivalci Kozolca! - miru.
Statistika lahko pove o stvarnosti marsikaj, toda noCno življenje hodi svojo pot tudi neodvisno od nje. Tista, na katero smo se opirali mi, ne upošteva vseh tistih niš, ki se jih v srediSCu samem in na njegovih neposrednih robovih obiloma poslužujejo drug drugega laCni in žejni prebivalci Ljubljane. Srečanje s križancem med netopirjem in žabo pomeni samo to, da je tujec v mestu nekaj običajnega, tudi Ce gre pri tem za domnevnega znanca iz sosednje ulice. To pa je dobra stara novica.
Sara Komavec
Muzej novejše zgodovine Ljubljana je v sodelovanju z Občinskim odborom ZZB NOV iz Nove Gorice in Goriškim muzejem pripravil v avli novogoriške Občinske skupščine razstavo o reševanju zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem.
Na začetku so razstavljeni zemljevidi letalske vojne nad Evropo, partizanskih baz in območij, kjer so zavezniki spuSCali pomoC (oblačila, hrana, zdravila, orožje, tehnični material...). To so bila posebna spu-SCališCa, ki so bila v Sloveniji na Dolenjskem (v Loki pri Zužembergu, na Gorjancih, v bližini Črnomlja. . .), na Štajerskem (na Pohorju, nad Vitanjem, pri Gornjem gradu, v bližini Marofa pri Jurkloštru, na Kozjanskem, na Mrzlici pri Radmirju, na Moravskem), na Gorenjskem (na Veliki planini) in na
Posadka letala B 24 (Foto iz kataloga razstave)
Primorskem (Na Lokvah, Cerkljanskem, pri Cepovanu). Sredi leta 1944 je bilo pripravljeno Se letališče Nadlesk v Loški dolini in nato Se večje letališče pri Podzemlju v Beli krajini. S tem so omogočili anglo-ameriškim in sovjetskim letalom, da so pristajala vsako na svoji stezi .
Velik poudarek je na dnevnikih ameriških letalcev, kjer opisujejo, kako so pristali v Sloveniji in kako so jih ljudje sprejeli.
Poleg tega je na ogled kar nekaj pisem, ki jih bivši ameriški vojaki Se danes pišejo v Slovenijo, da bi našli ljudi, ki so jim pomagali med voj-
no.
V času, ko so domobranci izdali povelje, da je potrebno zavezniške letalce ujeti in predati najvišjemu predstavniku SS enot in višjim postajam nemške policije, so jih domačini rešili in jih skrili po lastnih domovih. Od leta 1943 do konca vojne so evakuira-
li kar 303 ameriške, 30 britanskih in nekaj francoskih letalcev, 454 britanskih in 121 ostalih vojnih ujetnikov . Partizani so v svoje vrste sprejeli nad 1000 (predvsem sovjetskih) prebežnikov iz nemških vojaških enot in koncentracijskih taborišč. Letalce, ki jim skok z letala ni uspel, so z vsemi Častmi pokopali.
Razstavljeni so še modeli letal (bombnikov), krilo sestreljenega letala, navodila za reševanje letalcev, žlice, deli orožja, posoda, strojni deli, ki so jih izdelovali v Črnomlju iz letalskih razbitin itd.
Od 5. februarja je razstava na ogled novomeškem Muzeju, izpeljanko te razstave, na kateri bodo poudarili ameriško vlogo in slovenski delež pri reševanju padalcev, pa bodo maja postavili v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani.
Razstavo bodo podarili veteranski zvezi Amerike.
Beneška Slovenija in Trst v ospredju
Petra Svousak
Osrednja slovenska historična revija in obenem glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije (na zadnjem zborovanju Zveze zgodovinskih društev Slovenije v Slovenj Gradcu oktobra 1992 je bilo sklenjeno, da se bo Zveza preimenovala v Zgodovinsko društvo Slovenije) Zgodovinski Časopis tudi v zadnji številki 46.letnika prinaša vrsto zanimivih prispevkov, ki posegajo po raznolikih področjih in obdobjih zgodovinskega raziskovanja. Za bralce Primorskega dnevnika bosta nedvomno zanimivi razpravi Alekseja Kalca in Metke Gombač, ki svojo pozornost usmerjata na Trst in Beneško Slovenijo. Tako je A. Kalc v razpravi »Prekooceansko izseljevanje skozi Trst 1903 - 1914« prikazal migracijske procese skozi tržaško pristaniške in njegovo vlogo pri čezatlantskem preseljevanju iz jugovzhodne in vzhodne Evrope. Avtor se je osredotočil na prvo in najvažnejšo fazo v zgodovini težaškega pristanišča kot migracijskega središča (druga faza zajema obdobje med obema svetovnima vojnama, zadnjo izseljensko fazo pa predstavlja obdobje po drugi svetovni vojni), ko je bilo izseljevanje iz Avstro - Ogrske, iz vzhodne in jugovzhodne Evrope v Novi svet najštevilnejše. Prispevek se omejuje predvsem na kvantitativni oris izseljevanja skozi Trst ter želi nakazati zgodovinski okvir in poglavitne razsežnosti te problematike.
Razprava Metke Gombač »Beneška Slovenija 1945 -1946« osvetljuje dva problema, ki sta izstopala v Beneški Sloveniji po drugi svetovni vojni, in sicer vprašanje italijansko - jugoslovanske državne meje in delovanje italijanskih nacionalistov proti slovenski skupnosti v Benečiji. To področje je bilo po koncu vojne priključeno k videmski pokrajini in zato ni bilo predmet mednarodne arbitraže. Dokumenti iz arhivskega fonda Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje, ki jih je avtorica uporabila, pričajo o raznovrstnih dejavnostih v Benečiji v omenjenem obdobju. Nazadnje je mednarodna razmejitvena komisija sporočila
pariški mirovni konferenci, da Beneška Slovenija ne bo postala dežela s posebnim statutom, ki bi beneškim Slovencem zagotovil status manjšine. Kot ugotavlja avtorica, pa leta napetosti, ki so sledila, niso mogla ustaviti razvoja in so beneški Slovenci napredovali do take stopnje, da lahko sami poskrbijo za narodnostni obstoj in preživetje.
France M. Dolinar je v razpravi »Cerkvena organizacija ob današnji slovensko-avstrij-ski meji od jožefinskih reform do danes« kronološko predstavil spremembe škofijskih meja lavantinske oz. mariborske Škofije. Kot ugotavlja avtor, so bile vse spremembe razen Slomškovih prizadevanj, ki so jih vodili predvsem pastoralni razlogi, prilagajanje političnim spremembam državnih meja med nekdanjo Jugoslavijo in Avstrijo oziroma Madržarsko. Jože Žontar je v prispevku »Zemljiško gospodarstvo Krumperk pri Domžalah v 17. in 18. stoletju« orisal razvoj gospoščine Krumperk, ki so jo imeli večinoma v posesti Ra-spi, ki so v 18. stoletju uvedli dnevno tlako ali znatno denarno nadomestilo zanjo. Od tega Casa dalje so se Raspi tudi preselili v Ljubljano in gospoščina je postala predvsem rodbinski vir dohodkov. Nekoliko drugačen prispevek kot smo jih vajeni v Zgodovinskem časopisu je spis Angela Baša »Posebnosti slovenske in nemške obleke na Slovenskem od začetka 9. stoletja do druge svetovne vojne«, ki govori
predvsem o povezavi slovenske kmečke obleke z narodnim gibanjem. Slovenska kmečka obleka, na katero ni vplivala moda, je Stela za slovenski kulturni element in za eno izmed slovenskih značilnosti. Proti koncu 19. stoletja so jo zato zaceli nositi tudi narodno zavedni meščani, ki so jim sledili posamezni kmetje, ki pa so ob tem ohranjali dotedanjo praznično odevalo. Kot izraz pripadnosti nemštvu in povezanosti s tretjim rajhom so Nemci na Slovenskem med obema vojnama nosili »štajersko nošo«.
»Slovensko in nemško« je tudi predmet razprave Janeza Cvirna »Celjsko nemštvo in problem nacionalne identitete«. Na ideološkem nivoju sta bila kultura in jezik dolgo Casa najpomembnejša elementa nacionalne identitete celjskega nemštva, čeprav z vidika vsakdanjega življenja ne moremo govoriti o obstoju samostojne nemške in slovenske kulture. Vendar pa se je s povečanim občutkom ogroženosti, ki ga je povzročilo spreminjanje razmerij družbene moCi na škodo še vedno prevladujočega nemštva, pa so prihajali vedno bolj v ospredje drugi elementi nacionalne identitete, kot sta izvor in zgodovina. Nadaljuje se tudi razprava Olge Janša -Zorn »Historično društvo za Kranjsko (5. del)«, ki obravnava mesečne sestanke društva v letih 1856 - 1861, na katerih so obravnavali zgodovinske, lite-rarno-zgodovinske in filološke narodopisne probleme ter pi-
našali poročila o historični literaturi ali na novo odkritih virih. Sledi tudi 2. del prispevka Haralda Hap-pnerja »Študenti iz slovenskih dežel na graški univerzi 1884 -1914«, v katerem je avtor prikazal narodnostno in socialno poreklo graških študentov iz slovenskih dežel in ugotovil, da je iz Goriško-Gra-diSčanske kar dve tretjini študentov z ialijanskim materinim jezikom, medtem ko so Slovenci delili preostalo tretjino z Nemci v razmerju 1:3. Med tržaškimi študenti jih je skoraj 75 % navedlo italijanščino kot materni jezik, medtem ko so Nemci (ok. 17 %) prehiteli tržaške Slovence (manj kot 7 %), pri Čemer pa avtor poudarja, da okdli tretjina imen »italijanskih« študentov kaže na očitno slovenski ali nemški izvor. Socialno poreklo študentov iz kronovine Gorisko-GradišCanske in Trsta kaže na to, da so tako slovenski kot italijanski ali nemški študentje izhajali iz višjega oziroma srednjega sloja. Vlasta Stavbar nadaljuje v 2. delu svoje razprave »Izjave v podporo Majniške deklaracije« z analizo popisnih pol v podporo Majniši deklaraciji 30. maja 1917. V tem delu je pozornost namenila Kranjski in posebej opozarja na avstrijsko klavzulo, sicer pa navaja kraje, iz katerih so ohranjene popisne pole, število podpisov, spol podpisnikov in organizacije.
V zapisih sta objavljena zanimiva prispevka o slovenskih doktorjih, promoviranih na Karlovi univerzi v Pragi (1917 - 1939), ki ga je priobčil Peter Ribnikar, ter razmišljanje o delu in preko dela, kot piše Neda Pagon, »Zgodovina žensk na Zahodu«, ki izhaja v Italiji (Storia delle donne in occidente, ur. Gore-ges Duby in Michelle Perrot, Laterza, Roma - Bari 1990). Med poročili in ocenami knjig naj omenim oceno zbornika »Rovte - Kolonkovec« (Trst 1991), ki predstavlja zgodovino tega tržaškega predmestja, njegov vzpon in padec v Časovnem razmaku 100 let, ki pomeni, kot piše poročevalec Boris GombaC, obenem vzpon in degradiranje povsem slovenskih krajev tik pod mestnim obzidjem.
Čedad (Saccomani)
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sreda, 17. februarja 1993
SREČANJE ZUNANJIH MINISTROV COLOMBA IN PETERLETA OB ODPRTJU MEJNEGA PREHODA NEBLO
Dve uri pogovora v Gorici
Prvo srečanje med komisijama, ki se bosta pogovarjali o Osimskih dogovorih, bo 23. februarja
Bogo Samsa
GORICA - Emilio Co-lombo in Lojze Peterle sta se včeraj na goriški prefekturi pogovarjala dobri dve uri. Ob koncu pogovorov sta na tiskovni konferenci seznanila novinarje z njihovo vsebino. Kot je običaj, je o tem obširno govoril gostitelj, to je italijanski zunanji minister. Co-lombo je izhajal iz osebnega prijateljstva s Peterletom, ki je nastalo, ko Peterle Se ni bil minister in to »ker gojita nekatere skupne ideale«. Zato je bil še zlasti vesel tega ponovnega srečanja.
Osrednja informacija, ki jo je Colombo posredoval javnosti, je, da sta se ministra odločila, da se bosta 23. februarja sestali slovenska in italijanska komisija, ki se bosta pogovarjali o nadgradnji osimskega sporazuma. Italijanski minister je povedal, da bo italijansko delegacijo vodil Sergio Berlinguer, sestavo slovenske delegacije pa bo »Slovenija Se ta teden sporočila, ker so bile v Sloveniji volitve in je z njimi prišlo do sprememb«. Sicer pa sta včerajšnjim pogovorom prisostvovala Sergio Berlinguer in sedanji predsednik slovenske delegacije Peter
Toš. Colombo je tudi pojasnil, da bo srečanje v Ljubljani, za Italijo pa se bo ista komisija pogajala tudi s Hrvaško, kajti nit mora biti ista, rešitve morajo imeti isti imenovalec Čeprav so lahko pri tem razlike.
Druga informacija, ki jo je Colombo posredoval, je, da sta na predlog Peterleta ustanovila 10 do 14-clansko komisijo zgodovinarjev, kulturnikov in strokovnjakov, ki naj preuči razloge dosedanjih delitev in ustvari pogoje za »pogled naprej«. Komisija naj bi preučila razlike, ki izhajajo iz nekdanje ideologije in na tem, kar je skupnega, izdelal predloge za bodoče sožitje.
Kar zadeva konkretna vprašanja o temah, ki bodo predmet pogajanj, je Colombo v naprej zavrnil možnost, da bi na to odgovarjal in omenil med temi tematiki zaščite manjšin in odškodnine istrskim beguncem. Ob koncu tiskovne konference je sicer moral odgovoriti na vprašanje dopisnika slovenske televizije o manjšinah in dejal, da se začenjajo pogovori, končali pa naj bi se z dokumentom, ki bo vseboval lahko tudi različne za-
Ministra Colombo in Peterle med tiskovno konferenco v Gorici (foto Studio Reportoge)
ključke, probleme pa je treba obravnavati »logično in ne kronološko«.
Kot smo lahko iz naših virov izvedeli, so manjšinsko vprašanje na pogovorih res obravnavali, skupnega imenovalca pa ni bilo, kajti Peterle je vztrajal pri zahtevi o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, Colombo pa je ponovil italijansko stališče o
enaki zaščiti italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Prav tako smo izvedeli, da je italijanski strani zelo pri srcu vprašanje lastnine istrskih beguncev in da je bilo to vprašanje intenzivno prisotno na včerajšnjih pogovorih.
Colombo je še dejal, da sta se s Peterletom dogovorila o italijanski podpori pogodbi med Slovenijo in Evropsko
skupnostjo, pri Čemer ni bilo povedano, ali gre za splošno vprašanje odnosov z ES ali samo za premestitev osimske proste cone na Goriško ali v videmsko pokrajino.
Slovenski zunanji minister se je v svojem posegu uvodoma navezal na slovesnost ob odprtju prehoda in dejal, da je to sicer majhen a pomemben dosežek, še
zlasti zato, ker ga je prebivalstvo želelo. Dejal je, da je bil od Baltika do Jadrana še pred kratkim samo ta del meje odprt, vendar pa je delil dva sistema in dve miselnosti. Samostojna in demokratična Slovenija ustvarja sedaj drugačne možnosti in deluje v novih pogojih, prizadeva si na prijateljski naCin reševati odprta vprašanja, med katerimi je Peterle izrecno omenil vprašanje manjšin. Dodal je še, da sta se s Co-lombom dogovorila, da bosta sama rešila tista vprašanja, ki bi jim komisiji ne bili kos. Svoj poseg pa je zaključil z besedami »vlak se premika, sem optimist«.
Tako se je tiskovna konferenca in z njo prvo uradno srečanje med Peterletom in Colom-bom tudi končala. Vsaj njen uradni del, kajti novinarji so obkrožili Colomba in mu zastavili zelo enostavno vprašanje: »Govorili ste o reviziji Osima; ali je meja za vas dokončna?«. Odgovor ni bil tako enostaven. Italijanski zunanji minister je dejal, da osimski sporazum ne govori o meji, dodal pa je, da režim meja določa helsinška listina, ki je zelo jasna, saj dopušCa, da se meje spreminjajo, ampak samo sporazumno.
Zadovoljstvo, a tudi protesti ob novem mejnem prehodu
GORICA - Na eni strani prodajalci tobaka, ki so protestirali zaradi dveh novih brezcarinskih trgovin na goriški strani meje (na sliki D. KrižmanCiCa), na drugi strani nezadovoljstvo novogoriške občine, ki ni bila angažirana pri včerajšnji slovesnosti. Poleg tega pa Se strupena burja, ki je kljub sončnemu vremenu premrazila nekaj desetin gostov in domačinov, ki so vsi premraže-ni veC kot uro Čakali na ministra Colomba, ki je zamudo sicer napovedal, Čeprav v zadnjem trenutku. Tako so potekale priprave na včerajšnje odprtje mejnega prehoda Neblo.
Ko je Colombo vendarle prišel, sta se s Peterletom približala meji, vsak s svoje strani, prerezala trak in novi mejni prehod je bil tako uradno odprt.
Svečanost je bila ob mejnem kamnu, ki nosi na eni strani še vedno napis SER Jugoslavija. Godbi sta odigrali državni himni in v nekaj minutah je bilo slovesnosti konec. Ljudje so zaploskali, bili so veseli in nekateri celo ganjeni, saj je za prebivalce tistih krajev nova prometna povezava dejansko velika pridobitev. Nov mednarodni prehod bo ljudi povezoval, omogočal jim bo veC stikov, veC pretoka, veC medsebojnega sodelovanja in konec koncev tudi boljše gospodarske pogoje. Protestna manifestacija prodajalcev tobaka pa je po svoje tudi razumljiva, saj je Slovenija Italijo naravnost obdala z brezcarinskimi trgovinami. Tudi o tem vprašanju bo treba pri gradnji bodočih odnosov očitno razmišljati.
RIM / DELOVNO KOSILO PREMIERA S PREDSTAVNIKI VEČINE
TRST / ZANIMIVA OKROGLA MIZA V SALEŽU NA POBUDO ZELENIH
»Večinska koalicija še obstaja in podpira Amatovo vlado«
Novi jamstveni obvestili za Craxija in Citaristija
Kraški park: soglasje o nujnosti sodelovanja kraškega prebivalstva
Park naj upravlja Kraška gorska skupnost - Nezaupanje v lažne zaščitnike
Vojmir Tavčar
Udeleženci okrogle mize o Kraškem parku (foto Ferrari)
RIM - »Zadovoljni smo predvsem z ugotovitvijo, da bo govoric o usodi vlade konec že ta teden z razpravo o parlamentu.« Tako je izjavil včeraj popoldne podtajnik pri predsedstvu vlade Fabio Fabbri po delovnem kosilu, na katbrem sta se s predsednikom vlade Giu-lianom Amatom srečala z načelniki parlamentarnih skupin vladne koalicije. Ironija usode je hotela, da sta skoraj ob istem Času prispeli dvema podtajnikoma, Lenociju in Bon-signoreju, jamstveni obvestili v zvezi z dvema od tolikih podkupninskih afer, ki pretresajo Italijo.
Sicer pa ta novica (kot tudi ne poznejša o novih jamstvenih obvestilih bivšemu socialističnemu tajniku Bettinu Craxiju in upravnemu tajniku KD Severinu Citaristiju), vsaj po izjavah udeležencev sodec, ni skalila vzdušja na delovnem kosilu. Je pa, kljub demantiju o vpletenosti in presenečenju obeh podtajnikov, zopetni udarec verodostojnosti vlade.
Za včerajšnje srečanje se je Giuliano Amato odločil, da bi preveril, na kolikšno parlamentarno osnovo lahko računa, in da bi se dogovoril o razpravi, ki bo še ta teden v senatu o odstopu pravosodnega ministra Claudia Martellija. Poleg tega pa so med pogovorom, kot je pojasnil podtajnik Fabbri, preučili najnujnejše zakonodajne probleme, o katerih se bo moral izreci parlament.
Iz izjav po srečanju je mogoče sklepati, da med nekaterimi parlamentarnimi skupinami in vodstvi
strank ni pravega sozvočja, razen Ce seveda ne gre za posebno taktiko. In tako je predsednik de-mokršCanskih poslancev Gerardo Bianco v očitni polemiki s strankarskim kolegom in predsednikom dvodomne komisije Ciria-com De Mito, poudaril, da »večina obstaja, da podpora vladi ni v dvomu, kot je dokazalo nedavno glasovanje o nezaupnici«. Dodal je tudi, da doslej ni bilo »konkretnih dejstev, ki bi omogočila razširitev večine, tudi ker stranke, ki želijo preokret, ne povedo jasno, kako in na kakšnih resničnih osnovah se lahko razširi sedanja večina«. Ni izključil sicer iskanja v to smer, vendar
dodal, da si v tej situaciji Italija ne sme dovoliti praznine oblasti. Nasprotne teze pa je v Milanu zagovarjal podpredsednik senata Luigi Granelli (prav tako KD), po katerem si bo mogoCe pridobiti spet zaupanje ljudi samo z vlado resničnega preokreta.
»Vlada,« je Biancu pritegnil načelnik socialdemokratskih poslancev En-rico Ferri, »ne more živeti z Damoklejevim meCem bodoče večine, ki je še ni, ker to le upočasnjuje njeno delo.« In pri tem je ošvrknil tajnika DSL Achil-leja Occhetta, češ da »ima veliko dvomov glede vstopa v vlado, ker se boji konkurence SKP«. Sicer
pa se je načelnik socialdemokratskih poslancev zavzel, da bi bil tudi tajnik KD Mino Martinazzoli jasnejši in bi vendarle povedal, »kdo naj vodi ples, Scalfaro ali Amato«.
Proti razširitvi vladne večine se je izrekel tajnik liberalcev Renato Altissi-mo, ki se je sestal s predsednikom vlade in zahteval »potrditev dogovorjenega programa. Po njegovem mnenju mora KD jasno povedati, ali je za razširitev večine na osnovi dogovorjenega programa, ali pa misli spremeniti strategijo. «KD ima seveda pravico, da se opredeli za tako rešitev, prav tako pa imajo liberalci pravico, da s tem ne soglašajo in ukrepajo temu primemo,« je dejal Altissimo.
Tajnik DSL Achille Oc-chetto, ki se je sinoči srečal z Amatom in zahteval zamrznitev odpustov, pa je spet ponovil pogoje za vstop njegove stranke v vlado: »Obravnavati in rešiti vprašanje zaposlitve. Ce ne bo take obveze bomo branih delovna mesta kot sedaj z opozicijskih klopi.«
Tajnik SKP Sergio Ga-ravini pa je včeraj ostro protestiral pri predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru zaradi izjav predsednika zveze zasebnih industrij cev Lui-gija Abeteja. Abetejevo zahtevo, naj volilno reformo spodbudita vlada in predsednik republike, Ce parlament tega ni sposoben, je Garavini ocenil kot poziv k državnemu udaru. Scalfaru in predsednikoma obeh domov parlamenta pa očital, da na Abetejeve izjave niso primemo reagirali.
Boris Simoneta
TRST - Javni posvet na temo "Osimski sporazumi in Mednarodni kraški park”, ki ga je Zveza zelenih priredila v ponedeljek v kulturnem središču v Saležu, ni toliko obravnaval mednarodne razsežnosti te naravovarstvene zamisli, temveč je bil pravzaprav v celoti posvečen vsebinski analizi upravičenosti in uresničljivosti krajinskega parka na tržaškem Krasu. Od zloglasnega Belcijeve-ga recepta pred dvajsetimi leti, pa do najnovejše inacice zakonskega osnutka, beležimo sicer določeno ublažitev nesmiselne vinkulativne hipoteke nad kraškim teritorijem, pa vendar ostajajo, v politično precej nenaklonjenem okviru, cilji in zasnova krajinske zaščite dokaj megleni in nejasni. V mestoma dokaj živahni in tudi polemični razpravi so se kresala različna mnenja, ki niso bila vsa uglašena na isto valovno dolžino, na dan so prišli utemeljeni dvomi in kontradikcije, razlike med mestnim in ruralnim gledanjem na Kras. Ce že moramo izluščiti osnovno iztočnico in srž tega posveta, se je večina disku-tantov strinjala, da kraški park lahko postane stvarnost le, Ce ga bodo sprejeli avtohtoni prebivalci tega območja in Ce bo v bolj pozitivni logiki postal instrument tako za zaščito okolja pred špekulativnim iznakaženjem, kot tudi vzpodbujevalec razvoja za vsestransko valorizacijo gospodarskih in kulturnih značilnosti Kra-
sa. Dokončno je treba pokopati nacionalističnim krogom tako priljubljen koncept parka kot rezervata, uperjenega proti interesom prebivalcev in predvsem kot sredstva za preganjanje in pritisk nad slovensko narodnostno skupnostjo. Treba je jasno določiti vsebinski koncept, zato naj se najprej projektira in normativno oblikuje kraški park, zatem pa naj se o njem izrečejo politične in družbene sile. Ko bo jasen ta okvir, bo odločilno mnenje neposredno prizadetih prebivalcev, ki morajo odigrati vlogo subjekta in biti tudi neposredno soudeleženi pri upravljanju, ki mora biti zaupano edini legitimni predstavniški ustanovi, Kraški gorski skupnosti.
V razpravi, ki jo je vodila predstavnica Zveze zelenih Donatella Ferran-te, je v izhodiščnem poročilu deželni svetovalec zelenih Andrea VVehren-
fennig soglašal, da park ne sme biti vsiljen z vrha in da na osnovi motiviranega normativa demokratično dozori spoznanje, da je pridobitev za širšo skupnost. Ker se Dežela obotavlja že dve desetletji, naj se vprašanje parka vendarle reši, Ce ne drugače pa z državnim zakonom. Z ekonomskega vidika bo park celo pospešil tradicionalne, pa tudi nove gospodarske dejavnosti. Zgoniški župan in deželni svetovalec DSL Miloš Budin je priporočil, naj park projektira in upravlja KGS, ki edina jamči participacijo domačinov. Potem, ko je opozoril, da Dežela že nekaj let zavira vse projekte na Krasu, je zahteval primerne posege na teritoriju v korist kmetijstva in nakazal možnost tudi eksperimentalnega poseganja v naravo na obširnem območju Volnika, ki ga je pred kratkim odkupila zgoniška občina.
Deželni svetovalec in tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je v duhu pristne ambientalisticne zavesti podprl prizadevanja za aktivno zaščito Krasa in soodločanje krajanov. Zagotoviti je treba tudi primerne podpore in odškodnine, saj danes ljudje le plačujejo vse veCje davščine, v zameno pa ne dobijo ničesar in sleherna razvojna pobuda je že v kali zatrta. Določiti treba standarde zaščite in evidentirati krajinsko zanimiva območja, ki so vredna posebne zaščite. Predstavnik WWF Guido Pesante je naglasil, da morebitnega mednarodnega Kraškega parka ne bi skupaj upravljali, temveč bi odbora dveh držav le usklajevala normativ in posege. Vsekakor je bržkone preuranjeno o tem razmišljati. Nakazal je tak model parka, ki vzpodbuja človeško delo in ščiti interese prebivalstva. Precej pomislekov pa je
Borghini odstopil Milan brez župana
MILAN - Milanski župan Piero Borghini je včeraj formalno odstopil. Njegov odstop je povezan s hudo upravno in politično krizo, ki že dalj Časa pesti glavno mesto Lombardije. Borghini je vodil zelo šibko levosredinsko koalicijo, ki je bila v občinski skupščini dejansko že nekaj mesecev brez prave politične večine. Bivši župan je bil svojCas izvoljen na listi Demokratične stranke levice, ki jo je kasneje zapustil in ustanovil
novo politično gibanje, ki se je v marsičem sklicevalo na politiko socialistične stranke.
V Milanu bodo sedaj skoraj gotovo razpustili občinski svet in sklicali nove volitve. Brez župana so tudi v Rimu, Turinu in Neaplju. Tudi tukaj bodo najbrž v kratkem predčasne občinske volitve. Mnogi upajo, da bo do takrat parlament uzakonil novo volilno reformo in zakon za neposredno izvolitev Zupanov in predsednikov pokrajinskih uprav.
med prisotnimi vzbudila napoved, da bo v prihodnjih dneh WWF pričel z akcijo zbiranja podpisov (želijo si jih vsaj 5.000), da bi prisilili Deželo na takojšnje ukrepanje v zvezi s laaškim parkom, Se preden se Cez tri mesece izteče mandat deželnega sveta. Kot je bilo slišati veC mnenj, bi to pobudo znale strumental-no in v predvolilne namene izkoristiti Slovencem nenaklonjene politične sile. Predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca je še posebej ožigosal poskus Dežele, da razkosa KGS in ji odvzame pristojnost nad kraškim teritorijem. Izgovori o potrebi po racionalizaciji in varčevanju so iz trte izviti, problem je izključno politične narave, zato naj se poišCe in ustvari okoli kraškega parka široko soglasje, da se zajamčijo razvojne možnosti in da se prizna pravnomočnost nad teritorijem.
V razpravo so posegli še številni diskutanti, ki so večinoma ugotavljali, kako ima Dežela mačehovski odnos do kmetijskih pobud na Krasu, o pravi persekuciji s strani gozdnih Čuvajev, o škodi po divjadi, o razprodaji Krasa, o absurdnih vinku-lacijah, o potrebi po inovativnih dejavnostih in podpori agrituristicnim pobudam, skratka po vita-lizaciji kmečkega gospodarstva. Občutiti je bilo tudi dokajšnjo nezaupljivost in skepsko krajanov do Kraškega parka, kar nas ne more presenečati, saj so bili doslej že tolikokrat izzigrani in opeharjeni s strani lažnih zaščitnikov Krasa.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sreda, 17. februarja 1993
______________SESLJANSKI ZALIV / RAZVOJ PREISKAVE___
Stečaj Fintour: sodstvo preverja morebitne odgovornosti Dežele
Odbornik za turizem Francescutto najbrž že v petek pred tržaškimi sodniki
Sandor Tence
Kdaj bo Sesljanski zaliv gospodarsko in turistično res zaživel? (foto Križmančič)
Danes
sklep
o
datumu
volitev
RIM - Poslanska zbornica bo najbrž danes glasovala o zakonskem osnutku, ki predvideva dva letna termina za upravne volitve in sicer med 15. aprilom in 15. junijem za občinske in pokrajinske svete, ki jim mandat zapade v prvem polletju, ter med 15. oktobrom in 15. decembrom za občinske svete, ki jim mandat zapade v drugem polletju.
S tako racionalizacijo volilnih datumov soglašajo vse stranke, velik spor ob tem ukrepu pa je prehodni člen, s katerim so odložene za nekaj mesecev upravne volitve, ki so bile predvidene za 28. marec in ki zadevajo 42 krajevnih uprav, med njimi tudi tržaško pokrajino.
Včeraj je poslanska zbornica zavrnila vse ugovore, s katerimi so SKP, Mreža, Pannel-lovi federalisti in MSI skušali upočasniti parlamentarno pot zakona. Predlog odložitve teh volitev utemeljujejo z dejstvom, da bi nove svete in uprave morah izvoliti po novem volilnem zakonu, ki ga je sprejela zbornica in o katerem sedaj razpravlja senat. (VT)
TRST - Preiskava o stečaju družbe Fintour, ki je načrtovala turistični razvoj Sesljanskega zaliva, bo najbrž prinesla še marsikatero presenečenje. Sodniki so doslej vsekakor že ugotovili, da je Quirino Carda-relli načrtoval pristan, hotele in vse ostale turistične objekte skoraj brez vsakega konkretnega finančnega kritja, tako da je dobršen del (napovedanih) investicij slonel le na bančnih posojilih in jamstvih, na nikoli izpolnjenih oblju-. bah in podobno. Fintour je načrtoval vec kot tristo milijard lir investicij, za sabo je pustil skoraj toliko milijard lir dolgov, ki jih stečajni upravitelj (tržaški odvetnik Guglielmucci) skuša sedaj na nek naCin vsaj delno poravnati. Upniki so namreč vsepovsod. Podjetje Morteo (grupa IRI) Čaka na povrnitev sto milijard lir in je zaradi tega samo na robu stečaja, sloviti genovski arhitekt Renzo Piano, ki je izdelal načrt za Sesljanski zaliv, pa se Čaka na izplačilo honorarja v višini 750 milijonov lir.
V aferi o stečaju Car-darellijeve družbe je sedaj v prvi osebi vpletena tudi deželna uprava.
Predmet sodne preiskave je prispevek 10 milijard lir, ki jih je deželni odbor (tedaj mu je predsedoval Adriano Biasutti) obljubil Fin-touru za gradnjo navtičnega pristanišča v Se-sljanskem zalivu. Prispevek ( na koncu so se v odboru odločili za pet milijard, ostalih pet so začasno zamrznili) so odobrili leta 1987, Dežela pa ga je izplačala leto kasneje. Fintour je dobil ta denar, a ga ni nikoli uporabil za pristan, saj se gradbena dela niso nikoli začela. To predvsem zaradi negativnega mnenja, ki ga je o tem projektu izdalo ministrstvo za trgovsko mornarico. Pet milijard je torej slo za pet let nezna-nokam. Dežela jih je dobila nazaj v začetku letošnjega leta, ker se je ob izplačilu te visoke vsote previdno zavarovala pred morebitnimi nevšečnostmi, ki so se potem (glej stečaj) redno zgodile. Sodniki hočejo sedaj ugotoviti, Cernu pravzaprav ta prispevek, ki je bil že ob odobritvi predmet ostrih političnih polemik. Nekatere stranke (posebno DSL in Zelena lista) so vložile vrsto svetovalskih vprašanj in interpelacij, Svetovni sk-
lad za naravo WWF pa je zadevo tudi prijavil tržaškim sodnikom.
Sodniki Piervalerio Reinotti, Antonio De Ni-colo in Filippo Gulotta, ki skupno preiskujejo steCaj Fintour, so se za pojasnila v zvezi s tem finansiranjem obrnili na deželnega odbornika za turizem Gioacchina Francescutta. Formalno so ga pozvali, naj pride na sodišče kot priča, Čeprav je poziv pravno gledano neke vrste srednja pot med jamst-
venim obvestilom - v katerem ti sodniki sporočajo, da si neposredno vpleten v sodno preiskavo - in vabilom, da sodeluješ le kot priča. Sodniki so včeraj posredno potrdili samo to, o vsem ostalem pa se niso hoteli izjasniti.
Francescutto je trenutno še na Japonskem, kjer se poteguje za skupno kandidaturo Trbiža, Kranjske gore in Beljaka za zimske olimpijske igre, in se bo vrnil domov šele jutri zveCer.
Preko svojih najožjih sodelavcev je dal vedeti, da je pripravljen pojasniti sodnikom vse podrobnosti tega spornega deželnega sklepa in da zavrača vsa namigovanja, ki so se pojavila v tisku, predvsem v zvezi z domnevno goljufijo in s sodelovanjem pri stečaju Fintour. Temu gre še dodati, da je bil v Času odobritve prispevka Cardarelliju Francescutto navadni deželni svetovalec in da je bil takrat odbornik za
turizem njegov socialistični somišljenik Carlo Vespasiano.
V deželnih političnih krogih doslej zelo previdno komentirajo vest o Francescuttovi vpletenosti v preiskavo o krahu Fintour. V pričakovanju jasnejših informacij, ki jih sodniki noCejo ali ne morejo za sedaj posredovati, so mnogi raje izbrali pot molka ali zelo splošnih ocen in komentarjev. To velja tudi za zelene, ki so proti se-sljanskemu načrtu vodili pravo politično vojno ter za kroge socialistične stranke, ki je drugod po Italiji vpletena v razne škandale o korupciji in podobno. V porde-nonski PSI, kjer je bil Francesutto do pred kratkim nesporni voditelj, Čakajo na odbornikov povratek z Japonske.
O tej novi aferi bo gotovo tekla beseda na današnji seji deželnega sveta, ki je sicer posvečena zamenjavi aretiranega odbornika za kmetijstvo Ivana Benve-nutija. Slednji je še vedno v zaporu v TolmeCu. Kandidata za njegovo nasledstvo sta Vi-demcan Paolo Braida in Tržačan Carmelo Calan-druccio. Oba kandidata-podobno kot Benvenuti - pripadata Krščanski demokraciji.
SODNE PREISKAVE O PODKUPNINAH / V TEŽAVAH SE DVA ČLANA AMATOVE VLADE
Jamstveni obvestili podtajnikoma Lenociju (PSI) in Bonsignoriju (KD)
Iz Ženeve po se je zvedelo, do je držovno petrolejsko družbo ENI celih deset let (od 1970 do 1980) redno pločevolo uprovno osebje KD, PSI, PSDI in PRI
Arhivska slika Floria Fiorinija, ki je sodnikom razkril, kako je ENI neposredno financirala večinske stranke (AP)
RIM, TURIN - Preiskave o podkupninah, ki se množijo na vseh koncih italijanskega polotoka, so vCeraj udarile po dveh elanih Amatove vlade, ki sta prejela jamstveni obvestili. Gre' za dva podtajnika, in sicer za podtajnika za notranje zadeve Claudia Le-nocija, ki pripada socialistični stranki, in za podtajnika za proračun Vita Bon-signoreja, demokristjana. Medtem pa se je vCeraj izvedelo nekaj zelo kočljivih podatkov iz zaslišanja Floria Fiorinija v Švici, ki je razkril, da je državna petrolejska družba ENI celih deset let plačevala upravno osebje štirih vladnih strank: KD, PSI, PSDI in PRI.
Podtajniku Lenociju je jamstveno obvestilo poslal sodnik, ki vodi preiskavo o
tako imenovanih programih kooperacije z državami tretjega sveta, v okviru katerih so krožile mastne podkupnine. Lenoci je v preiskavo vpleten zaradi njegovega delovanja, ko je bil podtajnik v zunanjem ministrstvu. Sam lenoci je izjavil, da ni na ministrstvu imel nobenih funkcij, preko katerih bi lahko kakorkoli vplival na usmerjanje in potek kooperacijskih programov.
Podtajniku Bonsignoriju pa so jamstveno obvestilo poslali turinski sodniki, ki vodijo preiskavo o gradnji bolnišnice v Astiju v Piemontu. Boilnišnice, ki bi morala stati 230 milijard lir, niso nikoli dogradili, prav tako so se menda le dogovorih o podkupninah, ki pa jih niso utegnili materialno izplačati. V okviru
te preiskave so že bili aretirani deželni odbornik za zdravstvo Eugenio Maccari (PSI), podpredsednik tu-rinske pokrajine Ezio Asto-re (KD) in njegov osebni tajnik Aldo Genta.
Druga pomembna novost včerajšnjega dne pa je, kot rečeno, pričevanja Floria Fiorinija o »cmih fondih« ENI. Sodnikom, ki so ga zasliševali v Švici, je povedal, da je ENI od leta 1970 vse do leta 1980 redno izplačevala prejemke upravnemu osebju KD, PSI, PSDI in PRI za skupnih milijardo in dvesto milijonov lir letno. Zanikal pa je tudi, da bi bil bivši pravosodni minister Mar-telli kakorkoli povezan s tajnim švicarskim računom »Protezione«, kamor so se stekala protizakonita financiranja za PSI.
RIM / MANIFESTACIJA NOVINARJEV IN SODNIKOV PROTI OMEJEVANJU INFORMACIJE
V obrambo svobode obveščanja
RIM - Bele strani Časopisov in za nekaj Časa ugasnjeni televizijski ekrani: najbrž bi ta istočasna in svojevrstna oblika protesta lahko pomagala ljudem, da razumejo, kaj bi se zgodilo v Italiji, Ce bi parlament sprejel zakon, ki omejuje svobodo obveščanja. Med italijanskimi bralci ne bi nihče vedel za Maria Chie-so, predsednika milanske podporne ustanove, Cigar aretacija je bila uvod v preiskavo o podkupninski aferi, sodnika Antonio Di Pietro in Gherardo Colom-bo ne bi bila poznana, javno mnenje ne bi bilo sploh obveščeno o podkupninski
aferi, ki je do temeljev stresla palačo oblasti.
Tako so posledice morebitnega omejevanja svobode obveščanja, kot so jih vCeraj skupno prikazali sodniki, novinarji in založniki na manifestaciji, ki jo je priredil novinarski sindikat FNSI in ki jo je ironično naslovil Sodniki, novinarji, založniki: molk z vami.
Osnovno izhodišče vseh razmišljanj je bilo, da je svoboda obveščanja temelj zaščite demokracije. Tudi zaradi tega so udeleženci soglasno obsodili vse zakonske predloge, ki so bili vloženi v zadnjih me-
secih in ki bi omejili svobodo obveščanja. Med drugimi je tak predlog pripravil le nekaj dni pred odstopom pravosodni minister Martelli, ki ga je pod plazom kritik umaknil.
In kaj Ce bi parlament kljub vsemu vztrajal z omejevalnim zakonom? »Novinarji si bodo šteli v dolžnost, da ga kršijo in bodo plačali za to vse potrebne cene,« je odgovoril tajnik časnikarskega sindikata Giorgio Santerini. Edina sprejemljiva omejitev, je dejal voditelj novinarskega sindikalnega gibanja, je kodeks, ki si ga novinarji zadajo sami. In
vCeraj je bil predstavljen osnutek tega kodeksa, ki ga je novinarski sindikat pripravil skupno z novinarsko zbornico. Temeljna načela dokumenta poudarjajo, da mora novinar braniti in spoštovati pravico vseh, da so informirani; da objavlja novice, ki so po njegovem mnenju splošnega interesa s spoštovanjem resnice in s skrbnim preverjanjem dogodkov; da mora, kljub vsem morebitnim zaprekam, težiti k objavi vseh tistih javnih aktov, ki služijo ljudem za nadzorstvo nad delom oblasti; da SCiti svoje vire informacije; da spoštuje
dostojanstvo človeka in njegovo pravico do rezerviranosti; da ne sprejme morebitnih honorarnih zadolžitev, ki bi bila v nasprotju z njegovo poklicno dolžnostjo ah bi ga omejevala v njegovi poklicni avtonomiji.
Ob poudarjanju načela o svobodi informiranja je v razpravi prišlo tudi do samokritičnih razmišljanj, ker so bili včasih novinarji močni s šibkimi in šibki z močnimi. Zaradi tega so izgubili na verodostojnosti, ki so jo bodo spet pridobili le, Ce bodo najprej pošteno pometli pred lastnim pragom.
PATRONAT INAC SVETUJE n
Vseobsegajoči
zavarovalni
odpust
Boris Simoneta
Vpr.: »Prav v Vaši rubriki sem bral, da se lahko plaCa z zamudo prispevke s precejšjimi olajšavami. Leta 1986 nisem kot obrtnik plačal davka na zdravje in INPS mi je pred kratkim preko odvetnika poslal sodno obvestilo. Se lahko tudi v mojem primeru poslušim odpusta? E.L.«
Pred nekaj dnevi je zavarovalni zavod INPS v svoji okrožnici dokončno odpravil vse dvome v zvezi z aplikacijsko širino zavarovalnega odpusta, ki bo zapadel 31. marca. Prevladala je najbolj elastična varianta interpretacije, da pridejo v poštev vsi primeri neporavnanih socialnih dajatev zavodom INPS, INAIL in SCAU. Tudi tiste zavarovalne spore, v katere je vpletena inšpekcijska služba ministrstva za delo oziroma zavarovalnega zavoda, ki so bih prvotno izvzeti, lahko zavarovanec dokončno sanira. Odpusta se torej lahko poslužijo tako zavarovanci, ki sami ugotovijo svoj dolg, oziroma prijavijo delovno razmerje, kot tisti, ki so že podvrženi legalnemu postopku oziroma se je preko izterjevalnice začela terjatev nev-placanih dolžnostnih prispevkov. Možnost dokaj ugodne poravnave zadeva vse nezapad-le socialne dajatve z naslednjimi časovnimi omejitvami:
A. Ce gre za novo-prijavljene zavarovance
lahko obrtniki, trgovci, profesionalci, delavci in upokojenci poravnajo prispevke vse do konca 1992, nezavarovani državljani do leta 1991, za delavce pa do februarja 1993;
B. Za dolgove, ki so ugotovljeni oziroma že vpisani, pa za delavce sanacija sega do novembra 1992, za ostale kategorije pa enako kot pod točko A. V poštev za odpust pridejo tudi že opravljena vplačila, vendar po zapadlosti in v tem primeru se aplicirajo ugodnejše zamudne obresti.
Odpust je veljaven, Ce zavarovanec poravna celoten dolg, ki zaobjema tako prispevke, kot 17-odstotne letne obresti, najkasneje do 31. marca in to preden vloži prošnjo. Skupne pasivne obresti pa ne morejo biti višje od 50 odstotov, kar predstavlja olajšavo, predvsem za »starejše« dolgove. Pristojna senatna komisija je prav v teh dneh Črtala vse zavarovalne dolgove, ki ne presegajo 35.000 lir. Ce pa skupni znesek presega 5 milijonov lir, se lahko dolgovani prispevek z obrestmi izjemoma poravna v treh obrokih (31. marca, 31. julija, in 30. novembra), le da se pri drugem in tretjem vplačilu zaračunajo 8-odstotne obresti.
Z zgornjo obširnejšo informacijo smo tako tudi odgovorili našemu bralcu, ki se lahko z odpustom izogne visokim zamudnim obrestim.
NOVICE
Peticija v korist Javnega večnamenskega kulturnega centra v Ronkah
TRST - Predsednik deželnega sveta Nemo Gona-no je včeraj prejel peticijo, s katero 1250 občanov zahteva neposreden in trajen poseg Dežele v korist Javnega večnamenskega kulturnega centra v Ronkah. O, samem delovanju centra sta predsedniku Gonanu in deželnemu svetovalcu VVehrenfennigu poročala Sergio Zilli in Tiziano Pizzamiglio: povedala sta, da je konzorcij ustanovilo devet občin tržoskega okraja ter dober-dobska občina, da te občine financirajo konzorcij s fiksnimi kvotami, ki so sorazmerne s številom prebivalstva, da razpolaga center s knjižnico in fototeko ter se ukvarja z založniško dejavnostjo. Podpisniki peticije predlagajo, da bi tudi dežela prispevala svoj delež k temu delovanju, ki je v korist širokega območja goriške pokrajine. Predsednik Gonano se je obvezal, da bo peticijo posredoval pristojni deželni svetovalski komisiji za kulturo.
V Trstu in Gorici se črpalkarji ne bodo udeležili stavke
TRST - V tržaški in gariski pokrajini bodo bencinske črpalke jutri in pojutrišnjem redno delovale kljub vsedržavni stavki črpalkarjev. Njihovo stanovsko združenje za obe pokrajini je namreC v tiskovni noti sporočilo, da sicer v celoti podpira vsedržavno stavkovno akcijo kolegov, katerim izraža popolno solidarnost, pripominja pa, da obstaja v teh dveh pokrajinah zaradi bližine meje poseben položaj, zaradi katerega bi bila stavka neučinkovita. Poleg tega se pokrajinski združenji Črpalkarjev sklicujeta tudi na gospodarsko krizo, ki pretresa goriško in tržaško pokrajino s hudimi posledicami glede zaposlitve, zaradi Cesar so sklenili, da ne bodo zaprli svojih obratov.
Deželni svetovalci v korist prebivalstva BiH
TRST - Deželni svetovalci Rossi, De Piero Barbi-na, Dominici, Bulfone, Jevnikar, Cavallo in VVehrenfennig so v brzojavki predsedniku deželne vlade Turellu zahtevali, naj se Dežela bolj odločno aktivira v korist prebivalstva Bosne in Hercegovine. V brzojavki poudarjajo, da na stotine otrok umira od mraza in lakote zaradi blokade človečanske pomoči OZN, zato je nujno, da Dežela nastopi na vseh vsedržavnih in mednarodnih forumih, da bi humanitarna pomoč dosegla vse prizadeta območja Bosne in Hercegovine.
O položaju podjetij z državno udeležbo v FJK
TRST - Predstavnik DSL v deželnem svetu Ugo Poli je povabil predsednika deželne vlade Vini-cia Turella, naj svoje letno poročilo o položaju podjetij z državno udeležbo v deželi Furlaniji -Julijski krajini predloži tokrat skupščini, ne pa samo svetovalski komisiji za industrijo, kot je bila to do zdaj ustaljena praksa. Po Polijevem mnenju bi bilo namreC potrebno, da se vsi elani skupščine seznanijo s sedanjim položajem pol-državnih podjetij, ki imajo v naši deželi nenadomestljivo funkcijo, preživljajo pa hudo krizo, katere posledice bi utegnile biti zelo resne za raven zaposlovanja v FJK.
Turello sprejel Cannarozza
TRST - Predsednik deželne vlade Vinicio Turello je vCeraj sprejel na predstavitvenem obisku novega vladnega komisarja in tržaškega prefekta Giovannija Cannarozza, ki ga je spremljal pod-prefekt Luigi Camerlengo. Visokemu vladnemu funkcionarju je Turello zaželel koristno delo v Furlaniji - Julijski krajini.
V soboto v Spilimbergu okrogla miza o referendumih
VIDEM - V študentskem domu v Spilimbergu bo v petek na pobudo Krožka Zannier aktualna okrogla miza, posvečena referendumom, ki se je bo udeležil tudi predsednik deželnega sveta Nemo Gonano. Uvodno poročilo bo imel prof. Adriano Soi z rimske univerze Luiss, ki bo najprej podal nekakšno zgodovinsko sliko inštituta referenduma ter o glavnih referendumih, ki so globoko zaznamovali italijansko družbo, kot na primer o razporoki, o splavu, o jedrski energiji. Drugi del poročila pa bo posvečen najnovejšim referendumom, glede katerih se bodo morali volivci v kratkem izreci.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT
Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
NOVICE
Kako urediti promet v Ul. Marfiri della Liberta
Kako razvozlati prometni vozel v Ul. Martiri della Liberta, kjer prihaja neprestano do zastojev. Tod vozi namreč v eni smeri openski tramvaj, v nasprotni pa avtomobili, ki se zaradi drugih parkiranih vozil običajno s težavo umikajo tramvaju. To povzroča vsak dan zmedo in zamude, tega pa odgovorni dejavniki, kljub nebroju protestov Se niso mogli ali znali rešiti. Včeraj so se s tem v zvezi sestali predsednik glavne skupščine podjetja ACT Gobessi, odbornik za urbanistiko de Comelli in poveljnik mestnih redarjev D’Ambrosi. Gobessi je poveljniku redarjev predlagal stalno nadzorstvo v omenjeni ulici, s čemer se je D’Ambrosi strinjal. Občinski odbornik pa je predlagal namestitev nekakšnega razmejitvenega pločnika, ki bi ločeval tračnice od ostalega dela cestišča, tako da tramvaj in avtomobili voziti vsak po svoji progi. Vso zadevo bodo sedaj Se proučiti. Upati je le, da ta razmislek ne bo trajal predolgo.
Podelili diplome Konzorcija MIB
Podpredsednik deželnega odbora Ferruccio Saro, predsednik in znanstveni ravnatelj Konzorcija MIB Carlo Burgi in Vladimir Nanut ter docent na tržaški univerzi Claudi Sambri so včeraj v Trstu podeliti 40 diplom prav tolikim uslužbencem deželne uprave, ki so obiskovati tečaje finančne analize za industrijska in obrtna podjetja, zadruge in konzorcije. Tečaje za strokovno usposabljanje, ki so jih obiskovali vodilni in funkcionarji pri deželnih ravnateljstvih za industrijo, finance in obrtništvo ter za delo in kooperacijo, je organiziral tržaški Konzorcij MIB (Master in International Business), ki sicer skrbi za postuniverzitetno usposabljanje mladih strokovnjakov iz različnih držav sveta.
Danes ponoči zaprtje Reške ceste
Od 22. ure danes do 6. ure jutri bo Reška cesta zaprta za promet na odseku med križiščem te ceste z odcepom za Trbiško cesto in križiščem Reške ceste s pokrajinsko cesto, ki pelje v Ricmanje. Zaprtje je odredil tržaški župan, da bi omogočil dela na plinskem omrežju na območju Reške ceste.
Ukradel dokumente in nato še izsiljeval
Claudio Fenoli, sicer star znanec tržaške policije, je najprej ukradel dokumente iz avtomobila, last Tržačana D.G., nato pa v zameno Se terjal denar. Večkrat se je oglasil po telefonu in se končno dogovoril, da naj do »zamenjave« pride na Trgu Giober-ti, kjer pa so ga Čakali agenti letečega oddelka. Lastnik je tatvino prijavil, kot tudi to, da ga neznanec izsiljuje. Sedaj je Fenoli v koronejskih zaporih.
_____NAFTNI TANKERJI / VČERAJ SESTANEK V RIMU_
Odločitev preložena na konec marca
Preusmeritev nafte v Trst bi zahtevala nov naftovod
Naftni tanker v tržaškem pristanišču (Foto Ferrari)
Odločitev o preusmeritvi pomorskega naftnega prometa iz beneškega pristanišča Marghera v Trst in Ravenno je bila vCeraj v Rimu preložena na 30. marec. Sklep o tem so sprejeti udeleženci sestanka z.ministri za javna dela Francescom Merlo-nijem, za okolje Carlom Ripo di Meana in za prevoz Giancarlom Tesi-nijem, ki je bil vCeraj popoldne v palači Chigi in na katerem so Furlanijo-Julijsko krajino in Trst zastopali deželna odbornika za okolje Angeli in za načrtovanje Tersar, tržaški župan Staffieri in miljski župan Ulcigrai.
V pričakovanju novega zaključnega sestanka se bo s tehničnimi vidiki vprašanja ukvarjala posebna strokovna komisija, na osnovi njenih zaključkov pa naj bi dokončen sklep sprejeti 30. marca v Benetkah.
Po dosedanjih okvirnih naCrtih naj bi v Ravenno preusmerili tankerje z gorilnim oljem, medtem ko naj bi Trst prevzel promet z nafto, vendar pod pogojem, da dobi nov naftovod. Prav to pa je eden najveCjih problemov vse operacije, saj bi moral nov naftovod potekati po ambientalno izredno občutljivem in torej docela nesprejemljivem območju, kot je Kras, zato strokovnjaki sedaj mrzlično iščejo alterna-
tivne rešitve.
Deželna odbornika FJK Angeli in Tersar sta po sestanku izjavila, da o vlada temeljnem vprašanju, se pravi o zagotovitvi varnosti v vsem Severnem Jadranu, popolno soglasje, bolj podrobno pa bo po njunih besedah treba preučiti posledice oziroma probleme, ki bi jih Trstu in njegovemu obalnemu pasu prineslo povečanje prometa z nafto.
Projekt za zaščito Benetk, ki je sprožil problem preusmeritve pomorskega prometa z nafto in njenimi derivati, je pripravil konzorcij Venezia Nuova oziroma njegov tehnični organ Nomisma. Razdeljen je v več faz, se-
daj pa ga bodo, kot rečeno, preučili na vrsti tehničnih sestankov in opravili delo pred beneškim zaključnim sestankom vseh prizadetih strani. Želimo namreč priti do »premišljenega konsenza« s Cim širšim sodelovanjem vseh prizadetih -je na koncu včerajšnjega sestanka v palači Chigi izjavil minister Merloni -to pa bo hkrati priložnost, da se temeljiteje lotimo tudi splošnejše politične plati severnojadranskega pristaniškega sistema in njegovih razvojnih perspektiv.
V tem okviru se zastavlja tudi nezanemarljivo vprašanje zaposlitve okrog 500 delavcev, ki bi
s preusmeritvijo izgubili delo v pristanišču Marghera.
Večurni rimski sestanek včeraj vsekakot ni potekel brez napetosti, z odložitvijo dokončnega sklepa pa je bil najbolj nezadovoljen minister za okolje Carlo Ripa di Meana, ki je sicer pobudnik projekta za zaščito Benetk. Zgovoren znak njegovega nezadovoljstva je bil že to, da je sestanek zapustil pred koncem. Podobno razočarani so bili tudi predstavniki Svetovnega sklada za naravo (WWF) in še zlasti gibanja Greenpeace, ki so preložitev odločitve označiti za novo potegavščino.
ŠOLSTVO / AKTUALNO VPRAŠANJE
Sindikat slovenske osnovne šole?
Na občnem zboru SSŠ je bila velika večina učiteljev, malo pa profesorjev
Marjan Kemperle
Na ponedeljkovem občnem zboru Sindikata slovenske šole so poročevalci omenili vrsto vprašanj, s katerimi se bo morala slovenska šola spoprijeti v prihodnjih tednih in mesecih. Razpravljavci so se med razpravo dotaknili še drugih, tistih, ki so jim najbolj pri srcu.
Mnoge odprte dileme imajo za sabo pravo zgodovino, ki postaja iz leta v leto vse bolj ogledalo naše nemoči na šolskem področju. Ce se zazremo vanj, lahko uzremo po eni strani celo vrsto poskusov, da bi naši šoli zagotovili avtonomijo, po drugi pa tudi celo vrsto neuspehov. Le-ti so biti dvojne narave, Ce se lahko tako izrazim: tistim, ki so izhajali iz nasprotovanja šolskih oblasti do naše šole, smo pridali še lastne.
Na obenem zboru so se šolniki obregnili ob vprašanje, za katerega bi se lahko izkazalo, da smo v preteklosti zavzeti do njega napačno stališče, Govor je bil o dosedanjem bojkotu volitev v pokrajinski šolski svet. Prav nedavna razprava o racionalizaciji tržaškega šolskega sistema je opozorila na potrebo slovenskega predstavnika v tem šolskem organu. Ce bi i-
meli v njem svojega zastopnika, bi se morda glasovanje o predlogu za združitev nižjih srednjih šol izteklo drugače.
Tesno povezano je tudi nadaljnje vprašanje: kdo naj odloča o zadržanju slovenskih šolskih komponent na volitvah šolskih organov? Na občnem zbora je bilo danih nekaj predlogov: ustanovitev slovenskega šolskega okraja »v senci«; ustanovitev organa, ki naj bi povezoval vse predsednike področnih in zavodskih svetov. Naj bo tako ali drugače, potreba po skupnem in enotnem predstavništvu slovenske šole je velika.
Glavna tajnica Sindikata slovenske šole Živka Marc je v tej zvezi pozvala šolnike in druge komponente, ki delujejo na šolskem področju, k enotnosti. Ta pot je seveda pravilna, nanjo pa bi morali v prvi vrsti zakorakati prav tisti, ki so neposredno vpreženi v zamejski šolski voz, to j§ šolniki.
V ponedeljekje bilo slišati vrsto nasprotujočih si mnenj, stališč, napovedi odstopov in o-nemogočenja odstopov; novi pravilnik se je porodil v krčih popravkov, dopolnil, glasovanj in ponovnih glasovanj. S
tem nočem sindikatu odjedati pravice do tistih procesov, ki so del njegove notranje dialektike. Želel bi le nekoliko več jasnosti.
Na tajničin poziv k e-notnosti bi se morati najprej odzvati prav šolniki. Profesor Samo Pahor je med enim od svojih številnih posegov omenil, da je delovalo pred leti na Tržaškem 600 slovenskih šolnikov. V ponedeljek se jih je zbralo v mali dvorani Kulturnega doma 130. Po šolah so bili takole razporejeni:
Didaktična ravnateljstva: Opčine 10, Nabrežina 6, Sv. Jakob 17, Sv. Ivan 16, Dolina 39.
Nižje srednje šole: Levstik 1, Sv. Ciril in Metod 1, Kosovel 2, Gruden 1, Erjavec 0, Cankar 4, Gregorčič 2.
Višje srednje šole: Prešeren 2. Slomšek 10, Zois 13, Stefan 6.
Iz seznama je razvidno, da je bila velika večina udeležencev učiteljev (88), slaba četrtina (31) je bila profesorjev višjih srednjih šol, slaba desetina (11) pa profesorjev nižjih srednjih šol. Iz take udeležbe se samo po sebi zastavlja vprašanje: ali postaja Sindikat slovenske šole vse bolj Sindikat slovenske osnovne šole?
POLITIKA
NENAVADNA PRIREDITEV
Tržaška KD ima doslej 2.500 članov Sporni vpis Albertinija
Novinarji o lastnih napakah Zlate limone in pomaranče
Med številnimi "nagrajenci" tudi Primorski dnevnik
_____ŠOLSTVO / OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE_
Na poklicem zavodu Stefan o vojni vihri in miru v Bosni
Pretresljivo pričevanje mladega begunca iz Sarajeva
Tržaška Krščanska demokracija nadaljuje z akcijo včlanjevanja, ki se bo zaključila 28. februarja. Politični manifest ”nove“ KD, ki ga je oblikoval vsedržavni tajnik Mino Martinazzoli, je doslej podpisalo 2.500 ljudi, ki so tako postali polnopravni elani stranke.
Pokrajinski voditelji KD so zmerno zadovoljni s potekom včlanjevanja. Nekaj preglavic so jim doslej povzročili elani tajnih fr amazonskih lož in pa nacionalistični odvetnik Sardos Albertini, ki se sicer ima za privrženca "reformatorjev" poslanca Maria Segnija. O njegovem (spornem) vpisu bo v kratkem odločalo strankino vsedržavno razsodišče.
EGIONAU
E LIMONE D ORO
febbra
Novinarji se znajo (kdaj pa kdaj) nasmehniti tudi ob lastnih napakah in pomanjkljivostih. Lahko se zgodi - zgodilo se je našemu dnevniku - da objaviš sliko papeža, ki zadovoljno blagoslavlja sedež Stranke komunistične prenove. Novinarski sindikat, zbornica in Združenje športnih novinarjev so za takšne in podobne novinarske spodrsljaje in tudi vrtine podelili "zlate limone" in "zlate pomaranče".
Prvega je dobil sen. Ca-stiglione. ki je predlagal kazni za "radovedne" novinarje, drugo pa Goffre-do de Banfield, ki je do njih zelo prijazen. Posebno "nagrado" je, podobno kot vsi deželni dnevniki, dobil tudi naš dnevnik (na stiki D. Križmanciča).
Poklicni zavod Stefan: resni obrazi ob resnih vprašanjih (foto Ferrari)
SSK / SREČANJE V DOLINI
Zahteva po skupnem nastopu vseh Slovencev
Na ponedeljkovem širšem srečanju članov in somišljenikov SSk v Dolini so njeni vodilni predstavniki prikazati najbolj aktualne probleme, s katerimi se stranka v tem Času ukvarja tako na deželni kot krajevni ravni.
Volivci SSk so soglašati s pobudo stranke za e-notno nastopanje vseh Slovencev in izrekli začudenje nad odklonilnim stališčem, ki so ga vodstva dragih strank, v katere so včlanjeni Slovenci, zavzela do predloga o e-notnem nastopu na bližnjih deželnih volitvah. S tem v zvezi so udeleženci
srečanja potrdili prepričanje, da so naši ljudje v veliki večini naklonjeni skupnemu nastopu, odklanjajo pa ga njihova vodstva v okviru vsedržavnih strank.
Spričo tega menijo, da SSk ne preostaja dragega, kot da na deželnih volitvah nastopi samostojno z lastnim znakom. Prav tako so udeleženci pozvali strankino vodstvo, naj v parlamentu Cimprej predloži predloge zaščitnega zakona, Ce ne pride med slovenskimi manjšinskimi komponentami do soglasja o skupnem zakonskem predlogu.
TrZaška kriza: deželna vlada tarča kritik voditeljev DSL
Pokrajinska tajnica Demokratične stranke levice Per-la Luša in načelnik občinske svetovalske skupine Roberto Treu sta vCeraj ostro kritizirala . deželno vlado, češ da kaže premalo pozornosti do hude gospodarske krize, ki pesti našo pokrajinsko stvarnost. Dežela je po njunem mnenju premalo glasna in odločna pri rimski vladi. Kritike so padle tudi na tržaško občino.
DSI / PREDAVANJE DR. ANDREJA VOVKA
Pomen iz zasluge Družbe sv. Cirila in Metoda
Samo na Tržaškem je Družba vodila 13 vrtcev in 5 osnovnih šolna Goriškem pa 4 vrtce in dve osnovni šoli
Helena Jovanovič

Dr. Andrej Vovko
Gost Društva slovenskih izobražencev v Trstu je bil v ponedeljek dr. Andrej Vovko, sodelavec Inštituta za izseljenska vprašanja na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Govoril je o temi, ki jo že več let raziskuje - o zgodovini šolske narodnoobrambne organizacije Dražbe sv. Cirila in Metoda. Uraden datum njenega nastanka je leto 1885, ustanovljena pa je bila z namenom, da "vsestransko podpira in pospešuje slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi” na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Pri-
morskem. Predavatelj je natančno opisal razne faze delovanja Dražbe. Po letu 1907, je dejal, se začne tudi najbolj delovno obdobje, saj v tem času organizacija nakupi posestva za gradnjo bodočih zavodov tudi v Trstu in Gorici.
Bogata in razvejana dejavnost se je nekoliko upočasnila v obdobju prve svetovne vojne zaradi hude finančne krize. Stanje se je kasneje nekoliko izboljšalo, poslabšalo pa spet v prvem obdobju novonastale jugoslovanske
države, ko je, kot je dejal dr. Vovko, "Družba precej Časa iskala svoj "smisel življenja” v novi državi, medtem ko je morala med zamejskimi Slovenci v Italiji in Avstriji prenehati delovati”.
Družba sv. Cirila in Metoda je samo na Tržaškem vodila 5 osnovnih šol in 13 vrtcev, na Goriškem pa 2 osnovni šoli in 4 vrtce. Ze po prvi vojni pa v Trstu ni smela več javno delovati. Slovenci so zato ustanovili Konzorcij za slovensko šolo v Trstu, ki
ga je vodil dr. Abram. Konzorcij je prevzel šolo Družbe pri Sv. Jakobu in jo odprl 17. decembra 1918, vendar pa je italijanska oblast šolo zaprla in jo nato namenila italijanskim učencem.
Predavatelj je ob koncu poudaril, da raziskovalci še danes ne vedo, kdaj je Družba prenehala obstajati tudi pravno, je še dejal dr. Vovko. Z delovanjem je dejansko prekinila leta 1951, vendar so jo ponekod še skoraj dve dese-tletji umetno ohranjali pri življenju, predvsem zaradi lastnine številnih nepremičnin.
Včerajšnji dan slovenske kulture na poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan je potekal v znamenju boja. Na srečanju o vojni na Balkanu, aktualnem evropskem, če že ne svetovnem vprašanju, sta se spopadli kultura smrti in kultura življenja, ali kultura miru, kot ji še pravimo.
Kultura smrti je prišla do izraza iz pričevanja televizijskega novinarja Aleksandra MlaCa, ki je zavzetemu dijaštvu orisal vzroke konfliktov v Bosni, iznesel nekatera pričevanja o srhljivih dogodkih z bojišč, ki nimajo nic skupnega s človeškim in s Človeštvom, in nazadnje tudi nakazal nekatere možne rešitve za pomiritev vojne. Kultura mira je izzvenela iz pretresljivih besed mladega Sarajevčana, ki živi od maja v izgnanstvu pri sorodnikih. Odločil se je, da postane begunec, ker bi moral sicer streljati na tiste, ki so bili še do predvčerajšnjim njegovi prijatelji in znanci.
Ob kulturi smrti in kulturi miru je spregovorila tudi kultura upanja. Operater tržaške psihiatrične bolnišnice in medicine za mir Gabriele Marucelli je nakazal nekaj možnosti, ki jih imajo šole, da se vključijo v solidarnostne akcije v pomoč prebivalstvu, o-menil pa je tudi povezovanje tukajšnjih krajev s kraji na vojnem območju, da bi na ta način, z nekakšnimi pobratenji, konkretno pomagali ljudem, ki so že poldrugo leto izpostavljeni vojni vihri.
POMEMBNO RAZISKOVALNO DELO TANJE SMOTLAK
S tezo o psihoanalizi v slovenski kulturi do Tončičeve nagrade
O tej temi doslej ni bilo še objavljenih raziskav
Breda Pahor
Preko filozofije si lahko ustvariš lastno mre-žo presojanja: v tem Prepričanju se je Tanja Smotlak odločila za študij filozofije, predvsem sodobnih avtorjev, u-verjena v to posreduje svoje znanje oziroma možnost, da se s filozofskega vidika mladi ustrezno opremijo, ko predava filozofijo na slovenskem znanstvenem in klasičnem liceju Prešeren. Za svojo disertacijo "Sprejetje psihoanalize v slovenski kulturi" je Tanja Smotlak pred dnevi prejela Nagrado Frane TonCiC 1992. V utemeljitvi je komisija med drugim zapisala, da je "teza zelo zanimiva, ker ni bilo doslej objavljenih raziskav na to temo. Avtorica je zbrala izčrpne podatke, ki so v znatni meri še nedostopni javnosti, in jih je nanizala iznajdljivo in strokovno temeljito. Posamezni podatki so pravilno o-vrednoteni in smiselno razporejeni." Nagrade je bila Tanja Smotlak, ki je v pripravo in izdelavo teze vložila veliko truda in veC kot poldrugo leto dela, zelo zadovoljna, prav tako pa je bila zadovoljna nad utemeljitvijo, kajti iz kratkih, jasno zastavljenih stav-
kov je bilo očitno razvidno, da je komisija v celoti dojela izbiro in težnje študentke, ko se je odločala najprej za izbiro teme, nato pa še za način, kako bi delo nastavila.
Izbrati temo, ki še ni bila temeljito obdelana -to je bil namreč nasvet prof. Pier Alda Rovat-tija, profesorja zgodovine sodobne filozofije na tržaški univerzi ki je bil tudi njen mentor, Tanji Smotlak, ko se je morala odločiti za toCno opredeljeno vsebino teze. V izbrani temi pa je bilo poleg novosti oz. nesporne note neobičajnosti še veliko veC, saj so bili zbrani številni privlačni elementi: psihoanaliza, Trst, slovenska kultura, sodobnost. Novost je Tanjo Smotlak spodbudila k raziskavi, naprej pa jo je gnala radovednost: odkrivati nove in nove elemente, prebijati se do težko slutenih spoznanj, razporejati in povezovati dobljene podatke. Prav ta omamna igra, ki pa lahko postane tudi nevarna, nizanja in povezovanja posameznih podatkov, je bila Tanji še posebej v zabavo, tudi ker jo jo je popeljala v še malo raziskani svet psihoanali-
ze in slovenske kulture v obdobju 1920-80. Vrtanje v to tematsko in zgodovinsko obdobje ji je po eni strani z druge plati razkrilo Trst in Slovence, po drugi pa ji je glede Slovenije prineslo odkritje slovenskih Lacanovcev. Ker je novost sama na sebi privlačna, ker so Lacanovci bili in so še podjetni pri raziskovanju in objavljanju svojih del, bi se lahko Tanjina teza v danem trenutku preveč prevesila v "Lacanovo" smer. Velja še omeniti, da je za bibliografijo o tej slovenski veji psiho-
analize Tanja Smotlak intervjuvala Mladena Dolarja, medtem ko ji je slične podatke za Trst posredoval Pavel Fonda. Za prvo obdobje, ki ga je vzela v poštev, pa je morala podatke Črpati iz katalogov NSK v Trstu in ljubljanske NUK.
Teza je Tanji Smotlak, ki jo je zagovarjala junija ’91, prinesla sreCo: najprej si je z njo pridobila odliko, kmalu nato pa je dobila celoletno imenovanje za poučevanje na liceju Prešeren (imenovanje je dobila tudi za letošnje šolsko leto) in konCno
GLASBA / V GLEDALIŠČU MIELA
je prejela še TonCiCevo nagrado. Poučevanje filozofije je bilo za Tanjo nekakšno "naravno" nadaljevanje študija, saj lahko skozi dojemanje mladih precej težkega predmeta kot je filozofija, spoznava nove razsežnosti Človeškega mišljenja.
Istočasno pa mlade spodbuja k osebnemu in izvirnemu razmišljanju, kar je dandanes še kako pomembno. Čeprav se višješolci tega zmeraj ne zavedajo, pa si lahko s spoznavanjem filozofije ustvarijo lasten pogled na svet in postanejo samostojni pri razmišljanju. Tanja Smotlak ne bi izbrala in napisale teze, ki jo je, če ne bi bila razmišljujoCe strpna: zato je ne Čudi in ne razburja preveč odpor, ki ga vCasih študentje kažejo do njenega predmeta, kjer "ni nic zaključenega" in zato traja vec Časa, da se nekateri privadijo na to novost. Mladim in vsem ostalim pa priporoča, da bi vsaj malo prebrali Heraklita, Pascala, Heideggerja, Nietzscheja in avtorje psihoanalize, da bi se preko "šibke misli" dokopali do marsikaterega spoznanja: lahko bi npr. razumeli današnjo stvarnost z vsemi senenimi platmi in ne bi samo - brezplodno - nergali Čeznjo.
Juhi koncert Glasbene matice $ triom Cesar - Marcossi ■ Urdan
Ob posebni komorni zasedbi inštrumentov tudi zanimiv repertoar
Luisa Antoni
Gost jutrijšnjega koncerta GM bo trio Marcos-si-Urdan-Cesar, ki je zelo zanimiv tudi zaradi posebnosti komorne zasedbe inštrumentov, sestavljajo jo namreč flavta, klarinet in fagot. Do izbire pihalnih inštrumentov je prišlo slučajno, ko sta Vojko Cesar (fagot) in Lino Urdan (klarinet) poskusila skupno igranje z drugimi kolegi in se pri tem zabavala, da sta se odločila za nadaljnjo dejavnost. Nato je pristopil tudi Giorgio Marcossi (flavta). Sicer so vsi trije uveljavljeni glasbeniki. Marcossi je po diplomi nadaljeval študije z Milo-slavom Klementom in Severinom Gazzelloni-jem na chigianski Akademiji v Sieni. Ob tem je seveda mnogo koncertiral kot solist. Klarinetist Urdan je, kot tudi Marcossi, zaključil študij na Konservatoriju »Tomadi-ni« v Vidmu. Izpopolnjeval se je pod mentorstvom Giuseppeja Garbari-nija in sledil tečajem na chigianski Akademiji. Sodeloval je na raznih mednarodnih festivalih bodisi kot solist, bodisi v komornih ansamblih. Fagotist Cesar, pedagog na tržaškem Konservatoriju »Tartini«, je najstarejši Član Tria, saj je tudi prisostvoval kot komisar za diplome obeh. Ima za sabo že tridesetletno koncertno kariero, bodisi solistično, bodisi kot elan najrazličnejših glasbenih skupin: igral je v duu s flavtisti, klarinetisti, Čelisti in pianisti, sodeloval je pri orkestrih (Gleda-
lišča »Verdi, »La Penice« v Benetkah in milanskem Angelicum) ter v solističnih nastopih z Ljubljansko Filharmonijo.
Trio je nastal 1. 1987 in mnogo koncertiral po Italiji, na Češkem in Madžarskem. Večkrat so tudi snemali za RAL Njihov repertoar odpira zelo zanimive perspektive, ki zaobjamejo Časovno dobo od XVIII. stol. do današnjih dni.
Zgodovinsko gledano, lahko reCemo, da se pav-zaprav v XVIII. stol. razvijejo instrumenti, od katerih neposredno izvirajo glasbila kot jih danes poznamo, prvi klarinet je iz konca XVII. stol., flavta pa dobi svoje mesto v glasbeni literaturi šele na začetku XVIII. stol., Čeprav je v najrazličnejših verzijah eden med najstarejšimi poznanimi inštrumenti. Fagot je sicer nekoliko starejše pihalo, njegov izvor lahko postavimo v XVI. stol., vendar doseže v XVIII. stol. veliki pomen kot solistični instrument. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da Trio Marcossi-Urdan-Cesar lahko igra repertoar, ki gre od XVIII. stol. dalje. Zanimiva pa je njihova pozornost za sodobne skladatelje. Seveda lahko zastavljajo sodobne skladbe težko rešljive probleme tako s tehničnega kot izvajalskega vidika. Kljub temu je fagotist Cesar, v imenu Tria, izrazil mnenje, da je mogoče biti sodobni glasbenik brez poznavanja in igranja sodobne glasbe.
Od leve: Giorgio Marcossi (flavta), Lino Urdan (klarinet) in Vojko Cesar (fagot)
__________SMRTNA KOSA__________
V Vrtojbi so se poslovili od tržaškega rojaka Josipa ■ Dušana Cerkveniča
Pred dnevi so v Vrtojbi na Goriškem pokopali Josipa-Dušana Cerkveniča, po rodu iz Trsta, kjer se je rodil leta 1910 v okraju Marije Magdalene Zgornje in tu bival vse do leta 1946, ko se je preselil v Slovenijo, kjer je delal v raznih podjetjih, od Ajdovščine do Nove Gorice v funkcijah komercialista, namestnika direktorja in v.d. direktorja.
Starejša generacija iz Kolonkovca in okraja, kjer se je rodil, se ga dobro spominja, saj se je zaCel s politiko in družbenimi dejavnostmi uk-
varjati že v svoji rani mladosti. Bil je aktiven v raznih slovenskih kulturnih in športnih organizacijah, zaradi Cesar je bil tudi zaprt, pod policijskim nadzorstvom in nato poslan tudi v taborišče v Italijo.
Od leta 1941 do 1945 je pokojni Cerkvenic opravljal številne pomembne funkcije v o-svobodilnem gibanju, kjer je bil med drugim referent za kulturo okraja Kolonkovec, elan okrajnega odbora OF, ustanovitelj 5. razreda slovenske osnovne šole v Rovtah, ki je tedaj štela
122 učenčev. Bil pa je tudi sekretar Narodnoosvobodilnega sveta za rajon Trst in nato, do maja 1946, elan tajništva KP za Julijsko krajino, nato pa tudi tajnik Prosvetnega društva "France Prešeren”, ki je takrat delovalo pri M. Magdaleni Spodnji; vec člankov je, kot dopisnik, objavil tudi v našem dnevniku.
Pogreba v Vrtojbi so se udeležili številni sorodniki, pa tudi njegovi prijatelji in znanci s Tržaškega, ki ga bodo o-hranili v najlepšem spominu. (N.L.)
GLASBENA
MATICA
TRST
KONCERTNA ABONMAJSKA SEZONA 1992/93
jutri, 18. februarja, ob 20.30
v gledališču Miela v Trstu Trg Duca degli Abruzzi 3
»SODOBNI DEŽELNI SKLADATELJI IN PIHALNI TRIO« Giorgio Marcossi - flavta □ Lino Urdan - klarinet Vojko Cesar - fagot
Vidali, Sofianopulo, Coral, Merku, Dieder, Bilucaglia, Dominutti in Zanehovich. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM
prireja v počastitev Prešernovega dneva predavanje
prof. dr. Borisa Paternuja
»PODOBA ŽENSKE V PREŠERNOVI POEZIJI«
danes, 17. t.m., ob 18. uri
v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
Vljudno vabljeni.
POGOVOR O
PRIMORSKEM DNEVNIKU
v BORŠTU:
danes, 17. t.m., ob 20.30 v Srenjski hiši. Prisotna bosta predstavnik založniškega upravnega odbora DUŠAN UDOVIČ in novinar IVAN FISCHER.
VABLJENI VSI NAROČNIKI IN BRALCI PRIMORSKEGA DNEVNIKA.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.25, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardo-lino, i. VVhoopi Goldberg.
EXCELSIOR - 17.15, 19.40, 22.00 »Luna di fie-le« r. Roman Polanski, i. Emanuelle Seigner.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.45, 22.00 »I signori della truffa«, i. Robert Redford, Dan Ayk-royd, Ben Kingsley.
NAZIONALE I - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trap-pola in alto mare», i. Števen Seagal.
NAZIONALE II - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Teso-ro, mi si e’ allargato il ra-gazzino«. Walt Disney. NAZIONALE III -
15.45,	22.15 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston.
NAZIONALE IV -
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »Singles, 1’amore e’ un gioco«, i. Bridget Fonda, Campbell Scott, Matt Dil-lon.
GRATTACIELO - 17.30
19.45,	22.00 »Dracula«, r. Francis Ford Coppola.
MIGNON -16.30, 18.25,
20.20,	22.15 »Inserzione pericolosa«, r. Barber Schoeder, i. Bridget Fonda, Jennifer Jason Leigh.
EDEN - 15.30 - 22.10 »Lo voglio tutto dentro«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.00,
17.30,	19.00, 20.30, 22.10 »La bella e la bestia«. Walt Disney.
LUMIERE -	16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »La storia di Qiu Ju», r. Zhang Yimou.
ALCIONE -	16.00,
18.30,	21.00 »La conqui-sta del paradiso«, r. Rid-ley Scott, i. Gerard Depar-dieu, Sigourney VVeaver, Fernando Rey.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Telefone rosso number 2«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VČERAJ-DANES
Danes, SREDA,
17.	februarja 1993
SILVIN
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.34 - Dolžina dneva 10.30 - Luna vzide ob 4.34 in zatone ob 13.47.
Jutri, ČETRTEK,
18.	februarja 1993
FLAVIJAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1027,4 mb pada, veter 11 km na uro vzhodnik severovzhodnik, barja s sunki do 39 km na uro, vlaga 42-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicola Bertossi, Michelangelo Lapi, Massimiliano Gomi-scech.
UMRLI SO: 80-letna Antonia Cusma, 78-letni Agostino Sain, 73-letni Bortolo Fornasaro, 80-let-
ni Giuseppe Rovatti, 98-letna Olga Ličen, 102-let-ni Lodovico Chinetti, 85-letna Caterina Bubola, 86-letni Giusto Marchi, 80-letni Silvestre Baston, 88-letni Giuseppe Godiani, 81-letna Maria Prodan, 85-letni Luigi Tomaž, 83-letna Emilia Steffš, 84-let-ni Giovanni Robba, 78-Iet-na Costanza Cherubini, 77-letni Egone Mauri, 72-letna Lidia Pajvod, 81-letna Remigia Saccheri.
C I LEKARNE
Od ponedeljka, 15. do
nedelje, 21. februarja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. F. Severo 112 (tel. 571088).
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Fa-bio Severo 112, Ul. Ginna-stica 6.
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.
- tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
4 PRIREDITVE
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na predstavitev nove knjige prof. Fe-dore Ferluga Petronio »Cultura classica e italia-na nel dalmata Ante Tre-siC-PaviCič (1867-1949), ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu v Četrtek, 18. t.m., ob 18. uri. Delo bo v hrvaščini predstavil zagrebški literarni zgodovinar dr. Mirko Tomasovič; povzetek v slovenščini. Vljudno vabljeni.
GLASBENA MATICA -Trst Sola »M. Kogoj« vabi na interni nastop gojencev trobilnega oddelka s sodelovanjem glasbene sole Piran, ki bo danes, ob 17. uri na sedežu na sedežu, Ul. R. Manna 29 in na KONCERTNO ABONMAJSKO SEZONO 92/93, v četrtek, 18. t.m. v gledališču Miela v Trstu, Trg Duca degli Abruzzi 3 »Sodobni deželni skladatelji in pihalni trio« Nastopajo: Giorgio Marcossi
- flavta, Lino Urdan - klarinet, Vojko Cesar - fagot. Vabljeni.
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi na pustno srečanje, ki bo , ob 16. uri v Ul Doni-zetti 3.
NABREZINSKA GODBA NA PIHALA bo ob pustu obiskala naslednje vasi: v soboto, 20. t.m. popoldne Medjo vas; v nedeljo, 21. t.m. Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Sempolaj in Praprot. V ponedeljek 22. in v torek 23. t.m. Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino.
PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA - Osnovni seminar po nizozemski metodi, ki sta jo v Sloveniji uvedla zakonca Dolinšek. Seminar bo potekal 5.,6. in 7. marca t.l. v Gregorčičevi dvorani (Ul, S. Francesco 20. - II. nadstropje). Namenjen je strokovnim delavcem s pedagoškega področja, socialnega skrbstva in vsem, ki komunicirajo z ljudmi. Za podrobnejša pojasnila oz. prijave lahko interesenti tlefonirajo vsak dan, razen ob sobotah, na ZSKD - tel. tel. 635626 ob uradnih urah ali na st. 214893 (od 13. do 15. ure). Rok za prijave : petek, 26. februarja.
ZA MALE MASKERE
bo v KD Slavko Škamperle na Stadionu 1. maj VESELO PUSTOVANJE v soboto, 20. t.m., od 16.30 do
19.	ure.
V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU se bodo na PUSTNO SOBOTO od 18. do 22. ure zabavali nižjeSolke in nižjeSolci. na PUSTNI TOREK pa bo od 15. do 18. ure tradicionalno otroško rajanje za pustne Seme in najmanjše Se-mice. Prisoten bo priljubljen čarodej. Tako lepo bo kot Se nikoli. Čakamo vas!
□ OBVESTILA
VII. ZIMSKE IGRE -
Sklada »M. Cuk« bodo v nedeljo, 28. februarja na Črnem vrhu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul.126 vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Informacije po telefonu 212289.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa, da bo danes fobjavljena na oglasni deski DEŽELNEGA ŠOLSKEGA URADA (trg Sv.Antona Novega 6 v Trstu) lestvica učnega osebja, ki je doseglo usposobljenost za poučevanje literarnih predmetov na slovenskih višjih srednjih šolah.
E3	ČESTITKE
Gospe	MINKI
PAHORJEVI čestitamo ob prejemu lepega priznanja za njeno požrtvovalno delo s Šolsko mladino, Mara in vsa krajevna skupnost Gropada.
Draga TONČKA, za vas rojstni dan vam Zeli mnogo zdravja in Se mnogo let Zveza Zena od Banov, posebno pa Avgusta.
SKD GRAD od Banov vosci SKD Taboru z Opčin ob 25 letnici delovanja se veliko uspehov in plodnega dela.
MALI OGLASI
OSMICO sta odprla v SaleZu Silva in Maurizio.
OSMICO je odprl Edi Glavina v Lonjerju. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Žbogar - Samatorca 47.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medji vasi St. 7.
PRODAM avtomobil A 112, oktober ’86, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Telefon 040/391124 ob večernih urah
PRODAM stroj za molžnjo krav. Telefon 327240.
PRODAM avtomobil Fiat 131 supermirafiori, cena 1.500.000 lir. Tel. ob uri kosila (0481) 391338.
HIŠICO Z VRTOM (80 kvm) pri sv. Ivanu dajem v najem s kratkotrajno pogodbo. Tel. 575145
ODDAJAMO V NAJEM na zahodnem Krasu popolnoma obnovljeno stanovanje veliko 115 kvm; prednost nebivajoči. Dve spalnici, dnevna, kuhinja, kopalnica in klet. Telefon 040-220300.
AVTOMOBIL NIVA 4 x
4 bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, cena 9 milijonov + 500.000 lir super kolek. Draga 31 - tel. 040/228932.
V NAJEM dajemo trgovski prostor, 35 kvm v srediscu Nabrežine primeren tudi za ambulanto ali pisarno. Tel. 040/212735 od 16. do 18. ure.
IŠČEMO posamez-nika(co) ali mlajši par z manjšim kapitalom za vključitev v trgovsko dejavnost (tab. XII - XIII) v prodajnih prostorih pred skorajšnjim odprtjem. Zagotovljen zaslužek. Tel. (0481) 82770.
KOZJI in konjski gnoj primeren za vrtnarstvo prodaja kozjereja Žbogar -Samatorca 47.
PRODAJAM med - domač pridelek po ugodni ceni. Ul. Brigata Etna 4 -Gorica, tel. (0481) 81314 NUJNO iscem delo kot skladiščnik. Tel. (481) 78188 v večernih urah.
GUME v dobrem stanju za avtomobil Fiat Ritmo prodam. Tel. ob večernih urah (0481) 78188.
IZGUBIL se je v nedeljo pri Gabrjah kodrast ovčar, ki sliši na ime Cu-po. Poštenemu najditelju lepa nagrada. Tel. v večernih urah na St (0481) 535894.
CITROEN BX turbo diesel, 1800 cc, v zelo dobrem stanju, en sam lastnik, cena 6.300.000 lir. Tel. zvečer (040) 941527.
FIAT 127, letnik 80 z opravljeno revizijo prodam najboljšemu ponudniku. - Tel. (040) 395709 MOŠKI SREDNJIH LET Zeli spoznati žensko 35 -43 let (tudi z otrokom), ki bi prsla k njemu na dom z namenom, da si skupaj ustvarita lepšo prihodnost. Ponudbe poslati na Pu-bliest - Ul. dei Montecchi 6 šifra »lastovka«.
ZENSKA 40 letna isce delo kot Šivilja ali kot hišna pomočnica dvakrat tedensko v okolici Opčin -Telefonirati ob jutranjih urah (040) 225973.
AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. 420604 po 20. uri RANGE ROVER v zelo dobrem stanju prodamo po ugodniceni. Telefon 420604 po 20. uri.
PRODAJAM Y 10 letnik 90, prevoženih 49000 km, bele barve - 8200. Tel.(040)229126
V NAJEM dajem 3-sobno stanovanje (novejša zgradba) v strogem centru mesta, primerno za urade ali am-bulno. Tel. (040)396502 v uradnih urah.
POŠTENA gospa srednjih let, z veliko volje do dela, nudi pomoč družini ali osamljeni osebi; urnik in plača po dogovoru. Tel. 828251
ZELO prijazen kmečki delavec, veSC obrezovanja in vezanja trt ter drugih poljskih del isce delo. Tel. 828251.
PRISPEVKI
V	počastitev spomina oCeta Antona Dolgana ob 60. obletnici smrti darujeta Neva in Marjan 30.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Ilonko Co-rosez darujejo prijatelji iz Skednja 500.000 lir za ŽPZ Ivan Grbec.
V	spomin na oCeta Josipa Pockarja ter na teti Sabino in Lojzko daruje Rožica 30.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
t
Nenadoma nas je zapustil nas dragi
Rudi Ivančič
(mesar iz Gabrovca)
Datum in uro pogreba bomo javili naknadno.
Žalostno vest sporočajo hčeri Miranda in Vera z družinama, vnuki in sorodniki.
Gabrovec, Brisciki, 17.2.1993
17.2.1976	17.2.1993
Ob 17. obletnici smrti dragega
Marčela Siege
se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi
Trst, 17.2.1993
NOVICE
Projekt Pokrajine za zbiranje papirja
Pokrajinska uprava je v sodelovanju z nekaterimi Solarni, Goriško hranilnico, zadrugo Arcobaleno in Centrom za predelavo papirja v Vidmu pripravila Projekt za ločeno nabiranje, predelavo in ponovno uporabo papirja. Kot je pojasnila odbornica za okolje Roosaria Di Dato, bodo projekt začeli izvajati se pred koncem tega tedna. Dijaki zavodov Calilei in Cossar v Gorici, Einaudi v Starancanu in kmetijskega zavoda v Gradišču bodo zbirali papir, ki ga bodo nato delavci zadruge Arcobaleno posredovali centru za predelavo. Iz odpadnega bodo pridobivati nov, reciklažni papir, ki ga bodo brezplačno spet nudili solarn. Načrt finančno podpira Goriška hranilnica, organizacijsko pa ga usklajuje pokrajinska uprava. Odbornica Di Dato pri tem poudarja, da sodi projekt za papir v poskusno izvajanje pokrajinskega načrta za odpadke, ki bo temeljil na ločenem nabiranju in predelavi različnih odpadnih snovi. S tem in z vzgojo občanov, ki je tudi med cilji projekta v Štirih šolah, naj bi bistveno zmanjšati količino 50 tisoč ton odpadkov, ki jih letno uničujemo v upepelje-valnikih ati z njimi polnimo odlagališča.
Seja gostincev SGZ
Prejšnje dni so se sestati na redni seji člani gostinske sekcije Slovenskega gospodarskega zduženja Gorica. Predsednik Avguštin Devetak je poročal o spremembah v okviru SGZ in o ustanovitvi servisne družbe Goservis ter podčrtal važnost teh novosti za slovensko goriško gospodarstvo. V nadaljevanju je direktor Igor Orel predaval o novih predpisih v zvezi s takoimeno-vano minimum tax in o ostalih novih fiskalnih predpisih. Govor je bil tudi o zahtevah SGZ, da dobi svojega predstavnika v komisiji za gostinstvo na pokrajini. Člani gostinske sekcije so še govorili o organizaciji strokovnega izleta v Toskano, ki je predviden konec marca, ter o pripravah na občni zbor sekcije.
Renato Keber med enologi
Renato Keber s Ceglega v krminski občini, sicer znan vinogradnik, je bil skupaj z Brunom Pitta-rom in Albertom Caporalom izvoljen v upravni odbor združenja Assoenologi, ki združuje nad dvesto enologov iz FJK. Skupščina združenja je bila te dni v Vidmu, kjer so za predsednika potrdili Alvara Morealeja. Renato Keber vodi znano in uveljavljeno vinogradniško družinsko podjetje. Na sliki: Renato Keber med očetom Miroslavom (levo) in stricem Romanom.
Predstavitev zbirke pesmi
V Katoliški knjigarni bodo danes predstavili knjigo Na Sveti gori zvon zvoni. O zbirki pesmi bosta spregovorila prof. Lojzka Bratuž in Vinko Paljk. Predstavitev bo ob 17.30 v razstavnih prostorih nad knjigarno.
Financerji pri Tržiču prijeli tihotapca z umetninami
Finančni stražniki iz Tržiča so na avtocesti na Moščenicah zaplenili pravcati zaklad, ki je bil skrbno skrit tik ob motorju volksvvagna hrvaškega državljana. Med pregledovanjem vozil so financarji ustaviti tudi VW passat. V prtljažniku niso našli ničesar, ko pa so vozniku veleli, naj odpre še motor, jih je čakalo presenečenje. Našli so kar zavidljivo zbirko umetnin: pet ikon, šest lesenih umetniško izdelanih razpel, dve sliki, tri umetniške mošnje za strelivo in 25 različnih dragocenih predmetov ob prstanov in zapestnic do uhanov in sponk. Domnevajo, da gre za blago velike ne le materialne, temveč tudi zgodovinske in umetniške vrednosti. Po vsej verjetnosti gre za eno od pošiljk umetnin, ki jih zahodni zbiratelji s pomočjo bolj ali manj priložnostnih tihotapcev plenijo po vzhodnih državah. Imena voznika, ki so ga aretirali, niso javili, pač pa se preiskava nadaljuje, da bi izsledili ljudi, ki jim je bila pošiljka umetnin namenjena.
OBČINA / NAMESTO KRIZE MORDA LE ZAMENJAVI
Podžupan Del Ben napovedal odstop
Lažje na pokrajini: Panzera namesto Bombijeve
Podžupan Mario Del Ben je sinoči po dolgem prigovarjanju na seji občinskega odbora napovedal, da bo odstopil s svojega mesta v občinski upravi. S tem bo zadostil pogoju, ki so ga predsi-noči postavili tajniki strank večinske koalicije za obstoj uprave. V nasprotnem primeru bi namreč moral odstopiti župan Tuzzi z vsem odborom, kar bi na občini odprlo krizo zaskrbljujočih razsežnosti.
Del Ben je utemeljil, da odstopa iz spošto-• vanja do inštitucij in župana, zato da prepreči skrajne posledice, tj. odstop celotne uprave, do katerih bi privedlo vztrajanje pri prvotnem do ostavke odklonilnem stališču. Odstop je sicer le napovedal: če ga bo formalno predložil vsaj do četrtka, bo o zamenjavi govor že v petek na seji občinskega sveta.
Po Del Benovem odstopu ostaja še odprto vprašanje zadržanja odbornika Breščaka, ki je prav tako'prejel sodno obvestilo glede zadeve Coop. Breščaka včeraj ni bilo na seji občinskega odbora, ker je službeno v Rimu, kjer ga je mestni tajnik SSk Brešan zaman iskal, da bi ga seznanil z najnovejšimi razpleti. Sekcija in pokrajinsko tajništvo SSk sta se sestala sinoči, da bi po-
Marko Marinčič
novno preučili kočljivo zadevo, potem ko je Breščak v prvem trenutku izrazil pripravljenost na odstop, stranka pa ga je nato pozvala, naj ga zamrzne. SSk z drugimi partnerji sicer ni podpisala poziva k odstopu dveh odbornikov, saj je tajnik Brešan hotel počakati na sinočnje zasedanje vodstva stranke. Brešan nam je povedal, da je »SSk vsekakor proti odprtju krize«. Po sinočnji napovedi odstopa Del Bena je zato pričakovati tudi Breščakov formalni odstop, brž ko ga bodo
lahko obvestili o novostih.
Danes se bodo spet sestali tajniki strank koalicije. Najbrž bodo govorili tudi o možnosti, da bi v občinsko upravo vstopila kot odbornika dva “tehnika” brez strankarske izkaznice.
Na pokrajini, ki jo je afera Coop le oplazila, je stanje enostavnejše. Odbornica za javna dela in promet Marilisa Bombi je takoj po prejemu sodnega obvestila podala ostavko. Jutri ob 16. uri se bo sestal pokrajinski svet, da izvoli njenega namestnika. Skoraj goto-
vo bo to Giovanni Batti-sta Panzera, ki je kot Bombijeva iz vrst KD. Edini problem utegne biti v zahtevi Panzere, naj bi mu dodelili odbor-ništvo za kulturo, ki ga je vodil do lanskega leta, ko je ob razširitvi koalicije moral zapustiti odbor. To odborništvo vodi sedaj Bergamin (KD), tako da je morebitna zamenjava resorjev le stvar dogovora v stranki. Na jutrišnji seji pokrajinskega sveta naj bi tudi nadomestili svetovalca Renata Fiorellija s prvim neizvoljenim na listi zelenih. Fiorelli je odstopil, ker je - sicer zaman -kandidiral za predsednika APT.
Goriško županstvo, kjer potekajo te dni vroče razprave (foto Studio Reportage)
SOVOPNJE / PRIREDITEV OD DNEVU KULTURjU
Kultura in znanje kot vodilo mladim
Govor Karla Devetaka, nastop gojencev šole GM in igralke Nevenke Vrančič
Alenka Florenin
V Sovodnjah so v nedeljo počastili dan slovenske kulture in se poklonili spominu Franceta Prešerna. Proslavo Pesnikova podoba, ki si jo je zamislilo KD So-vodnje so oblikovali dramska igralka Nevenka Vrančič in gojenci Glasbene matice iz Gorice Martina Gereon, Nataša Magajne in France-sco Muscau. Skratka nekoliko drugačna prireditev, saj ima v Sovodnjah največkrat glavno besedo’zborovsko petje.
Prvi sta nastopili Martina Gereon in Nataša Magajne, ki sta predstavili tri skladbe. Zatem je stopil na oder predsednik goriške SKGZ Karlo Devetak, ki je spregovoril o pomenu kulture za obstoj našega naroda in o vlogi, ki jo danes imajo naša društva po vaseh. Pri tem se je še posebej zaustavil ob vprašanju, kako se mlajši človek vključuje v družbo. »Prisotnost v krajevnem kulturnem življenju ima pomembno vlogo. Mladega najbolj neposredno nauči spoštovati in ceniti kulturo, torej znanje, študij in vse, kar je s tem povezano. Takšno zanimanje je najtrdnejša podlaga, da si mlad človek zaželi novih razsež-
Igralka Nevenka Vrančič (foto Studio Reportage)
nosti tudi v poglabljanju svojega šolskega znanja in si tako ustvarja dobro podlago za kasnejši prehod na tržišče delovne sile«. Obenem je Devetak izrazil potrebo po ovrednotenju naših društev, ki so»odlični povezovalci vsakega od nas z izročilom, navadami in celotnim kulturnim bogastvom, ki so ga v stoletjih nakopičili naši predniki v teh krajih«. Zato je treba izboljšati pogoje za ohranjevanje naših tradicij, od zborovskega petja do gledaliških skupin. Devetak je govor sklenil z mislijo»da se še naprej obdržimo na tej zemlji ob sotočju Soče in Vipa-
KZE / NOBENIH NOVOSTI GLEDE OBRAZCEV
Do konca meseca izjave za zdravniško oskrbo
Brezplačna oskrba le po izjavi o dohodkih
Najprej priporočilo, nič razburjanja. Birokracija deluje pač po svojih ritmih, ne glede na potrebe občanov. Včeraj je začelo veljati določilo o posebnih nalepkah za oprostitev plačevanja ticketa ob nakupu zdravil. Do prvega marca pa naj bi občani, ki izpolnjujejo pogoje za oprostitev enkratnega plačila v znesku 85 tisoč -lir (zato da bodo lahko še naprej imeli brezplačno zdravniško oskrbo) na podlagi posebne izjave - prošnje, uredili to zadevo.
Prejšnji teden so pri Goriški KZE sklicali sestanek, kjer so občinskim uradnikom in članom patronatov obrazložili celoten postopek in jih prosili za sodelo-
vanje. Iz tega pa zaenkrat ni bilo nič, kajti obrazcev, ki naj bi jih začeli deliti na občinah, v ambulantah KZE, preko časopisnih hiš in celo na železniških postajah, še ni na razpolago in jih predvidoma ne bo še nekaj dni.
V Rimu je bil včeraj sestanek na Ministrstvu za zdravstvo, kjer naj bi odpravili številne dvome in pomisleke in dali točna navodila predstavnikom dežel, kako naj ravnajo.
Nimamo nobenih novih navodil, so nam povedali v uradu za stike z javnostjo pri goriški KZE. Z Dežele so jim sporočili le, naj potrpijo in de se bo zadeva razjasnila v zelo kratkem roku. Svoj status bodo
uredili, ko bodo iz Rima oziroma iz Trsta prišla jasna navodila.
Kaj pa je treba zapisati na obrazec, ki je menda že natisnjen, ki pa ga še niso razdelili? Predvsem gre za podpisano izjavo zavarovanca, da izpolnjuje pogoje (glede dohodkov), predvidene v zakonu 438/92 glede oprostitve plačevanja enkratnega prispevka za zdravniško oskrbo.
S podpisom zavarovanec jamči za verodostojnost navedbe in si prevzema odgovornost, tudi kazensko, za neresnične izjave. Nerodno je to, da je osnutek obrazca, vsaj tisti, za katerega je javnost izvedela, precej pomanjkljiv. Tudi zato bi kazalo zares počakati.
COLOMBO / NA PREFEKTURI IN ŽUPANSTVU
Poleg mednarodnih razsežnosti pozornost do krajevne stvarnosti
Vlado Klemse
Nekaj minut pred 18. uro je minister Emilio Colombo zaključil enodnevni obisk na Goriškem, ki se je začel, kakor poročamo na drugem mestu, z odprtjem mednarodnega mejnega prehoda pri Neblem in s srečanjem s slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Nasploh pa velja zabeležiti, da je Colombovo delovanje v svojstvu ministra, v odnosih z Gorico vezano na mednarodno vlogo Gorice. Colombo je namreč pred dvanajstimi leti odprl mednarodni mejni prehod Standrež-Vertojba.
Včerajšnji obisk uglednega predstavnika
vlade, je poleg mednarodne razsežnosti, pomemben tudi zaradi stikov in srečanj na krajevni ravni. Najprej obisk na županstvu v Dolenjah, potem pa srečanji in pogovor na Prefekturi in na županstvu v Gorici. Na Prefekturi se je minister Colombo srečal s Predsednikom Trgovinske zbornice dr. Bevilacquo ter sodelavci, ki so mu predstavili gospodarsko problematiko Goriške in posebej pojasnili vlogo za katero si Gorica prizadeva v novih mednarodnih okoliščinah. Povedano zelo neposredno: Gorica zahteva, da sodeluje pri napoveda-
PISMO UREDNIŠTVU
0 zbornikih z raziskovalnih taborov
Vprašljivo je govoriti o publikacijah NŠK, ki ne sodeluje več pri iniciativi
Spoštovani,
v torek 2.2.1993 je bil na strani 8 Primorskega dnevnika objavljen članek Izdali priročni slovar bančnega poslovanja, izpod peresa Al-da Rupla. Članek nas je na eni strani navdal z zadovoljstvom, po drugi pa prav neprijetno presenetil.
1.	Zadovoljni smo, ko lahko preberemo vesti, ki prinašajo rezultate dela in raziskav ustanove Slovenski raziskovalni inštitut. Veselimo se z njimi, ko se lahko ponašajo z opravljenim delom.
2.	Novice, ki se nanašajo na mladinske raziskovalne tabore pa so pomanjkljive in lahko bralca zavedejo.
2.1. Od leta 1981 dalje so bili prireditelji mladinskih raziskovalnih taborov med Slovenci v
Italiji: Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev Tone Penko, Slovenski raziskovalni inštitut. Leta 1984 se jim je pridružilo novonastalo Društvo mladih raziskovalcev, ki se je porodilo prav na izkušnji taborov. Do leta 1990 so navedene ustanove in društva skupaj vztrajale in delale. Porazdelile so si zadolžitve organizacijskega, vsebinskega in finančnega značaja.
2.2. Od leta 1991 dalje so prireditelji ostati trije: Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov, Društvo mladih raziskovalcev. Finančno breme pa je prešlo popolnoma v sklop Narodne in študijske knjiž-
nice, ker so medtem odpadle nekatere dotacije.
2.3.	Vse dosedanje publikacije o taborih (Doberdob 82, Kanalska dolina 86, Devin 87, Brda 88, Rezija 89, Repentabor 90) so izšle pod dvojno oznako: NSK in SLO-RI. Torej ni govora o publikaciji NSK ati SLORI, ampak za skupen dvojni podpis.
Na vsak način je 5 zbornikov izšlo TUDI zaradi trmaste volje urednika Alda Rupla, ki je znal zadevo privesti do konca.
2.4.	Ker od leta 1991 dalje SLORI ne sodeluje več pri iniciativi, je zelo vprašljivo govoriti o možnih publikacijah Laško 91 in Bar do 92 z oznako SLORI. Lep pozdrav,
Milan Pahor, ravnatelj NSK, predsednik DMR
GOSPODARSTVO / OBETA SE POZITIVEN RAZPLET
Kupec za Filaturo di Gorizia
Podgorsko tovarno naj bi prevzela družba Sintesis
Po nekamesečni krizi v podgorski tekstilni tovarni Filatura di Gorizia, se zdaj odpirajo možnosti za ugoden razplet. V Vidmu je bilo v ponedeljek, v prisotnosti deželnega odbornika za industrijo Sara, srečanje med predstavniki družbe Sintesis in sindikatov.
Družba Sintesis je pripravljena vzeti v najem proizvodne prostore, stroje in tudi zaposliti delavce in, v perspektivi, najeti tudi dodatno delovno silo. Ne namerava pa prevzeti finančnih bremen (dolgov) Fi-
lature. Teh naj bi bilo za nekaj milijard lir.
Na ponedeljkovem srečanju so tudi nakazali način, kako bi z uprav-no-legalnega vidika uresničili ta predlog. Družba Sintesis bi ustanovila novo podjetje, ki bi vzelo v najem hale, stroje in opremo ter zaposlilo delavce in bi takoj pognalo proizvodnjo.
Možna rešitev je bila torej nakazana, nadaljnji razplet pa je zdaj odvisen od vodstva Filature di Gorizia, to je, če bo znalo in hotelo izpeljati pobudo do konca. Stečaj podjetja bi utegnil načrt
povsem onemogočiti ali vsaj znatno zakasniti. Posredno smo sicer izvedeli, da se pri Filaturi na vsak način skušajo ogniti takemu ukrepu in bodo upnikom ponudili izvensodno poravnavo obveznosti. Slišati je, da je podjetje vendarle prišlo do precejšnje likvidnosti in da je pripravljeno ponuditi kritje dolgov največjim upnikom. Tak korak bi prav gotovo olajšal vstop Sintesisa.
Treba bo vsekakor ukrepati hitro, kajti morebitni stečaj Filature di Gorizia bi izničil nakazano možnost.
nih pogajanjih s Slovenijo in tudi pri sprejemanju odločitev, ki jo tako ali drugače zadevajo v mednarodnih odnosih. Bevilacqua je ministru izročil tudi izčrpno dokumentacijo in skupni dokument, ki so ga te dni izdelali na pobudo Trgovinske zbornice.
Med kratkim obiskom na županstvu je Colomba sprejel Erminio Tuzzi s člani odbora ter mu izročil srednjeveški pečat mesta s posvetilom. Zunanji minister je goriškim upraviteljem izrekel priznanje za konstruktivni pristop v politiki ob meji. Pred odhodom se je še podpisal v knjigo častnih gostov.
PRIREDITVE
KD A. PAGLAVEC v
Podgori vabi petek, 19. t.m., ob 20. uri na Prešernovo proslavo. Govoril bo Sten Vilar, recitirala bo igralka PD G Nevenka Vrančič, pela bosta zbora A. Paglavec in Soča.
KD BRIŠKI GRIČ prireja v soboto, 20. t.m., ob 20.30 proslavo dneva slovenske kulture. Nastopajo pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža, slovensko društvo Bazovica z Reke s komedijo Glej, kako lepo začenja dan in Oder mladih iz Steverjana z recitalom.
SD SOVODNJE priredi 20. februarja pustovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ples z ansamblom Biljard. Vabila pri Davorinu, Lucijanu, Gian-niju, Miriti in Mirjam.
ve in še naprej s ponosom gledamo vsakemu v oči kot pošteni državljani, ki hočejo ohraniti svoj jezik in svojo tradicijo, se moramo še bolj strniti okrog naših društev in jim pomagati, da bodo naši domovi čim-večrat odprti in polni. To je glavno poslanstvo, ki ga velja potrditi ob prazniku slovenske kulture«.
Po govoru je nastopil violončelist Francesco
Muscau, ki je zaigral tri stavke iz Bachovega suita za violončelo. Osrednja točka proslave je bil recital Prešernovih poezij, ki ga je predstavila dramska igralka iz Nove Gorice Nevenka Vrančič.
H3 OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
sporoča vozni red avtobusov na pustovanje 20. t.m.: prvi avtobus ob 15.15 s Travnika, gost. Primožič, v Podgoro in Standrež, drugi ob 15.30 iz Sovodenj v Standrež.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da je na oglasni deski razgrnjen pravilnik Kraške gorske skupnosti za dodeljevanje prispevkov kmetom, v smislu dež. zakona št. 16/92. Pravilnik si interesenti lahko preučijo med uradnimi urami.
KINO
GORICA
VITTORIA 20.00-22.00 »II danno«. Režija L. Malle, i. Jeremy Irons in Juliette Binoche.
CORSO 17.00-19.30-22.00 »Luna di Fiele«. (Samo Se danes).
VERDI 18.00-20.00-22.00 »Trappola in alto mare«.
TRZIC
EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 17.00-22.00 »II buchetto e 1’estasi«. Prep. ml. pod 18. letom.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO - ul. Car-ducci 40 - tel. 530268
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA ST. 2 - ul.
A. Manlio - tel. 480405.
POGREBI
Danes ob 10.10 Giovanni Colautti iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 10.25 Franco Stelio iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 10.45 Anna Bernes iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, ob 11. uri Antonio Ersettis iz splošne bolnišnice v Ločnik, ob 12.10 Romolo Scoch iz splošne bolnišnice v Tržič.
Radi bi piknik ”Spet v moji deželi"
Mateja Godejsa
POSTOJNA - Odločitev o tem, kje bo letos potekalo srečanje slovenskih izseljencev - izseljeniški piknik - se ni znana. Na arazpis za organizacijo te prireditve se je prijavila tudi Postojna (natančnejše: Turistično društvo), včeraj pa so se o tem pogovarjali tudi turističnih in drugih organizacij.
Sodijo, da bi gostovanje naših izseljencev, ki bo letos potekalo pod nazivom Srečanje v moji deželi 93, resna mo-žnostpromocije kraja kot celote. Postojnski turizem je bil doslej namreC v domeni Postojnske jame. Kar je bilo vredno pgleda je bila jama. Mesto ob njej je bilo turistično mrtvo. Dokaz za to je, da Postojna kot mesto ni predstavljena v nobeni brošuri ali prospektu.
Pogovarjali so se še o sodelovanju ob-Cine na 32. sejmu Alpe-Adria, kjer nameravajo predstavili turistično ponudbo Ljubljane in širše okolice, tudi Postojne.
PREVOZNIŠTVO / V PROMETU (KAZE) DA NE BODO OB DIREKTORJA
"Naše zahteve niso naperjene proti direktorju Marku Hvali"
Ta še premišlja in postavlja pogoje. Pogajanja s sindikatom tečejo, posli so dobri in jih ne manjka; škoda bi jih bilo izgubiti zaradi notranjih težav
Roman Bric
Marko Hvala, direktor da ali ne? (Foto: R. Bric)
IDRIJA - Poročali smo že o zapletih v idrijskem prevozniškem podjetju Promet, kjer je organ upravljanja po sporu s sindikatom razrešil direktorja Marka Hvala, za v.d. direktorja pa začasno imenoval komercialista Marka Kogeja. Sindikat je bivšemu direktorju postavil veC zahtev, med drugim odstavitev direktorja komercialno tehničnega sektorja Alojza Veharja, pravočasno in normalno izplačilo plač (zaposleni že veC mesecev zapored z zamudo prejemajo plače, ki so ob vsem samo 80-odstotne) in zahtevo po reviziji poslovanja, kar je direktor razumel kot grobo vmešavanje v vodenje in nezaupnico njegovemu vodenju. Delavci pa tudi sindikat sedaj pravi, da njihove zahteve niso bile naperjene proti direktorju in da niti najmanj niso zahtevali njegovega odstopa. No, to je zdaj že "zgodovina" za podjetje in za neposredne udeležence v tej zgodbi. Zadeve se vrtijo hitro in znova in znova dobivajo drugačne podobe in rešitve.
Z razrešitvijo direktorja (ki je bila kot kaže prenagljena) pa je nastopil Cas umirjanja in treznejše presoje razmer. Sindikalisti so minuli petek sporočili, da ne
želijo njegovega odstopa, organu upravljanja pa naj bi pradlagali, da preklice sklep o njegovi razrešitvi. Tako po sicer formalnih spremembah v vodstvu podjetja ustreznega' sklepa še niso izdali ne novoimenovanemu in ne razrešenemu direktorju. “Vse točke spora z direktorjem se v bistvu navezujejo na zahtevo po razrešitvi komercialno-tehničnega direktorja Alojza Veharja, ki je najbolj sporna osebnost v Prometu«trdi predsednik sindikata, šofer Veri Krajnik.»Njegov odnos do podrejenih je nekulturen, večina zaposlenih ga ne mara in meni da svojemu delu niti strokovno niti po svojih sposobnostih ni kos. Od direktorja smo zahtevali, da ga razreši, kar pa je razumel kot osebni napad nanj in nezaupnico njegovemu delu.«
Podjetje Promet s 135 zaposlenimi se je v lanskem letu reorganiziralo v holding, ki združuje podjetja Ydra (prevozi), Repro (mehanična delavnica) in Avtocenter (servisna dejavnost). Promet bremenijo še zaostali banCni dolgovi nekdanjih Avtoprevozo-vih poslov v Iraku, ki naj bi v tem Času narastli na
približno 4 milijone mark, ki jih podjetje s tekočim poslovanjem ni sposobno odplačati. Zato so v tem času stekli dogovori z banko o prevzemu solastništva nad delom Prometovega premoženja, s čimer bi se otresli teh bremen.
»Početje sindikata je nedopustno vmešavanje v moje vodenje, na katero ne pristajam, pravi razrešeni direktor Marko Hvala.»Vse sindikalne pogoje smo v skladu z možnostmi izpolnjevali, dokaj redno zagotavljali plače zaposlenim, Čeprav z zamudo, paC v
IDRIJA - Dosedanji direktor Prometa Marko Hvala, ki so mu v podjetju zopet ponudili direktorsko mesto, je včeraj povedal, da ne mara prevzeti odgovornosti za izgubo, ki je nastala v Času pretresov v podjetju. Tudi ni še povedal vsak svojih pogojev, pogajanja s sindikatom namreC že (se) tečejo. Se je pa že priključil ekipi, ki urejuje posle. »Najpomembneje je to, da je delo, »komentira dogodke Marko Hvala.
okviru danih možnosti, za katere so vedeli vsi. Vsi računi so Cisti. Imamo delo, saj je pogodbeno zasedenih 60 odstotkov naših zmogljivosti, v prosti ponudbi pa še preostalih 40. Zaceli smo posodabljati vozni park in smo koncem lanskega leta nabavili 5 novih vozil. Skratka, začelo se je premikati. Do konca februarja bi morali z banko rešiti še najtežji problem bančnih dolgov. Pogajanja so bila trda, vendar je banka pokazala velik interes, da sedanje dolžniško razmerje rešimo v obojestransko korist.«
V tem Času je šoferjem prekipelo. Naveličali so se obljub, zapoznelih plač, zalaganja firme in prevoznih stroškov z la-
stnim denarjem, prekipelo jim je ob neinformiranosti o dogajanju v firmi in kadrovskih kombinacijah gospodovalnega direktorja Veharja...»Tudi zadevo s spornim direktorjem Veharjem, katerega delo je bilo, trdim za podjetje pomembno in potrebno, bi se na človeški in za vse spre-jemljv naCin dalo rešiti. Toda ne na ultimat sindikata! »vztraja direktor Hvala.
Pogajanja še niso zaključena. Minuli ponedeljek so se na zboru delavcev sešli vsi zaposleni in razširili pogajalsko skupino, ki naj bi z odstavljenim direktorjem in vodstvom v interesu vseh vendarle skušala doseči smiseln in trezen kompromis.
Obalni
načrt:
letos
24
nalog
Franc Orešnik
KOPER - Skupnost obalnih občin in Gospodarska zbornica bosta v petek, v Kopru pripravila posvet o dosedanjem in bodočem raziskovalnem delu na Obali.
Izsledke prvih šestih let raziskovanja kulture narodnostno mešanega ozemlja Slovenske Istre bodo objavili v posebnem zborniku. Sest let tudi preizkušajo in preučujejo pridelavo zgodnjih vrtnin in različne načine gnojenja. Decembra je skupnost objavila razpis in dobila 12 prijav za nove raziskave. Omenimo u-Cinke hrvaško-slo-venske meje, ki jih bosta v naslednjih treh letih proučevala geografa dr. Vladimir Klemenčič in dr. Anton Gosar. Obmejna območja preučujeta že dve desetletji in sta med drugim izdala tudi dvojezično knjižico "Tromeja, obmejna regija Furlani je-Juli j ske krajine, Koroške in Slovenije". Zdaj bosta pozornost usmerila v novo danost.
Letošnji seznam raziskav ima 24 naslovov.
PESNIKU V SPOMIN / DOGODEK NA KROMBERŠKEM GRADU
Retrospektivna razstava Milka Bambiča in violinski solo koncert
Roka Klopčiča
Marijana Remuaš, Ivan Sme
"NARAVNE ZAMENJAVE” /
Trenta kot naselje vikendic
Miran Mihelič
NOVA GORICA -Osrednjo proslavo ob letošnjem kulturnem prazniku so Novogoričani imeli na Kromberškem gradu, kjer je dr. Pater Krečič, direktor Arhitekturnega muzeja v Ljubljani in nekdanji kustos
v Goriškem muzeju, ki domuje v kromberškem gradu, predstavil podobo in dela tržaškega avantgardista Milka Bambiča.
Milko Bambič (1905 -
1991) je bil TržaCan. V prvi vrsti pa je bil Slovenec, ki je poleg temeljnega poklica opravljal še vrsto drugih del zato, da je lahko preživel v za
Slovence tako posebnem mestnem okolju. Življenje zanj je bilo vse prej kot ugodno in lagodno. Milko Bambič je bil ne le umetnik in kronist svoje dobe in svojega mesta, pač pa tudi izumitelj, kritik, oblikovalec plakatov, pravljičar in poliglot v najbolj širokem pomenu te besede. Njegovo ustvarjanje in delo sta pogojena z obdobjem, v katerem je živel in ki spričo dveh svetovnih vojn in političnih premikov ni ostalo v njegovem življenju nepomembno.
Dobršen del umetnin Milka Bambiča (1905 -1991) se do konca marca na gradu predstavlja z veC kot 90 orginalnimi slikami, risbami, skicami in ilustracijami, ki so odraz odzivanja na različne ustvarjalne naloge in hkrati predanost tehnološkim novostim. Poznamo ga kot izumitelja v večbarvnem tisku in kot avtorja še danes uporabljenega logotipa za Radensko s tremi srci. Njegovo delo je tudi pionirsko, saj se je v Trstu proslavil s prvim slovenskim stripom Buči Bu.
Knjiga, o življenju in delu tržaškega umetnika in pregledna razstava na gradu Kromberk naj bi opozorila slovensko u-metnostno zgodovino in kritiko o neustreznem vrednotenju lika človeka, ki je, kot je zapisal Marko Vuk»opravil neverjetno obsežno in pomenljivo delo, ki predstavlja enega vogelnih kamnov slovenske kulture na Primorskem in v našem stoletju.«
TRENTA - "Novi minister za kulturo se je izkazal najprej na Primorskem, od koder prihaja, “ jezno pripominjajo v Trenti. Spregledali so tudi medlo politiko TNP, ki se javno opredeljuje proti omejevanju gradnje, dvomijo pa, da je tako tudi v pogovorih z ministrstvom. V tem vidijo razlago za zdajšnjo prekinitev gradnje za eno leto, kar smatrajo za najbolj neodgovoren poseg v še zadnje upanje ljudi v Trenti. Po zmotnem mnenju, prihaja v Trenti do nekakšne “naravne zamenjave" prebivalstva. To je posledica razmer,
M' jih država v tej dolini dopušča ali ustvarja. V Trenti se namreC že vse od vojne sem ustvarjajo pogoji, ki dopuščajo “preživetje" le tistim, ki pridejo sem Cez vikend. NamreC tam, kjer beseda kaj zaleže, imajo domačini vedno manj besede. Tako se Trenta pogreza vedno bolj iz naravne v umetno revščino idej njenih zaščitnikov, ki nekateri od njih Kraj-carice še videli niso. Se nobene doline ali kraja na svetu doslej niso uničili domačini. To počnejo drugi, ki jih tako "ljubijo", da za domačine sčasoma ni veC prostora.
FOTOGRAFIJA
Spodbudna priznanja fotografom iz domovine in tujine
Zdenka Tomulic
NOVA GORICA - Foto kino klub ima v slovenskem prostoru vidno mesto. Ne le dolgoletna tradicija (ustanovljen je bil pred 25 leti) tudi izrazita ustvarjalnost ga uvršCa med najmočnejše tovrstne klube pri nas. Med 30 elani jih je veC kot deset zelo aktivnih, kar pomeni, da se primorski fotografski izraz pojavlja na domačih in tujih razstavah. Tam niso izostala ne priznanja ne nagrade. Januarja sta Marjan Bažato in dr. Rafael Podobnik (oba sta elana novogoriškega kluba) kot prva v samostojni Sloveniji prejela laskavi naziv "mojstra Mednarodne zveze za fotografsko umetnost" (Artist FIAP). Visoko mednarodno priznanje bosta ustvarjalca prejela konec maja, ko bo na Nizozemskem kongres Mednarodne fotografske zveze in ko bo Slovenija tudi uradno sprejeta med njene polnopravne Članice.
V novogoriški Foto kino klub prihajajo vesele vesti tudi iz domačih logov. Umetnostni svet Fotografske zveze Slovenije je pod vodstvom mojstra fotografije Tihomirja Pinterja promoviral v fotografa prvega razreda šest kandidatov, med njimi tudi Marjana Humarja in Mojmirja Maraža iz novogoriškega kluba, v mojstra fotografije pa sta napredovala Dušan Miška in Marjan Bažato. Pot do takega naziva in sploh priznanj, pa ni ne enostavna ne lahka.
Z retrospektivne razatsve del Milka Bambiča v Goriškem muzeju (Foto: 0'Hara)
NOVA GORICA - V počastitev kulturnega praznika je na priložnostnem koncertu nastopil violinist Rok Klopčič. O njem moram takoj reci, da ni izkazoval ničesar priložnostnega v negativnem smislu, temveč nasprotno. Bil je dobro pripravljen in umetniško kakovosten recital s pretehtano zbranim sporedom iz del za solo violino. Za ta veCer je Rok Klopčič izbral dela Tartinija (Sonati v e-molu in d-molu), A. Srebotnjaka (zelo zanimivo in svojstveno napisano Inprovisation after Tartini) in J. S. Bacha (Ciaccona).
Mislim, da je večina poslušalcev prvič prisostvovala celovečernemu sporedu del, ki so namenjena samo za violino. Prav zato je bil ta recital toliko bolj zanimiv. Vsekakor pa za izvajalca zelo zahteven, ker terja izredno popolno, intonančno Cisto in rit-
mično zanesljivo igro ter dovolj notranje ustvarjalne moči, ki naj bi dogajalno napetost vzdržala do kraja. Pravzaprav nas je Rok Klopčič v tem presenetil. Poznali smo njegovo violinsko spretnost in tudi prepričljivost oblikovalnega procesa, vendar tako sproščenega in pristnemu občutju predanega muziciranja, ki je višek svoje odmevnosti doseglo pri Bachovi Ciacconi, ne doživimo zlepa, niti ne vselej pri umetnikih velikega slovesa; so to paC trenutki posebnega navdiha in ustvarjalne zanositosti, ki so se tudi tokrat sprostili v muzikalno učinkovit doživljaj. Sicer pa naj še dodam, da je premišljeno sestavljen spored že sam po sebi nudil določeno odmevno stopnjevanje, ki je vzporedno rastlo še z napetostjo osmišljenega oblikovanja interpretatorja.
DELOVNA MESTA / GRE BOLJE
V TIKU upajo, da si bodo kmalu oddahnili
KOBARID - Delavci Tovarne igel Kobarid iz tedna v teden zaskrbljeno čakajo na bolj spodbudno vest o usodi vprašljivih delovnih mest. Doslej je med trajne presežke šlo kar 160 delavcev, toda tudi preostalih 300 si še vedno ni oddahnilo od negotovosti.Sedaj upajo , da bodo delo vendarle dobili. Dolgo Časa že potekajo pogovori z italijanskimi partnerji in kot kaže bodo še. Uvajajo nove programe, ki jih pripravljajo skupaj s tujim partnerjem. Te dni bodo uvedli v ta proces zaenkrat Sele 8 delavcev. Računajo, da jih bodo potrebovali najmanj 30.
Za obrat v Breginju še niso prišli tako daleC in rešitve šele iščejo. Kako se bodo razmere odvijale dalje, je odvisno tudi, kako bodo speljali sodelovanje z razvojnim skladom. Prav od rezultatov bližnjih pogajanj z njim in z banko je odvisno, Ce bo banka šla v reprogramiranje njihovih dolgov. Ce bo to opravljeno, bo tudi njihovo sodelovanje s tujimi partnerji potekalo iz ustrezno ugodnejših pozicij, saj že zdaj pod okriljem sklada bistveno lažje premagujejo sicer trenutno nepremostljive težave.
NOVICE
TPO Batuje gre v stečaj
NOVA GORICA - Pred tukajšnjim sodiščem je bilo vCeraj sklenjeno, da se uvede stečajni postopek za Tovarno poljedelskega orodja (TPO) Batuje. Začetek stečaja za podjetje, ki mu gre že dalj Časa slabo in je tudi v okrilju Sklada za razvoj, je zahtevala njegova glavna upnica Ljubljanska banka Komercialna banka iz Nove Gorice. Čeprav so delavci, ki jim ni vseeno, kaj se bo z njihovo firmo zgodilo, napovedovali protes pš-red sodiščem, se to vCeraj ni zgodilo. Naroka se je udeležil predstavnik njihovega sindikata, ki bo danes pojasnil kaj lahko sindikat v tem primem naredi.
Soglasje za Radio K3
AJDOVŠČINA - Izvršni svet je sklepal o formalnem soglasju k ustanovitvi Radia K3, ki ima sedež v nekdanjih tankovskih garažah med Vipavo in Podnanosom. Iz že opremljenega studia bo radijska postaja zaCela poskusno oddajati lastni program že v nedeljo (21. februarja) od 10.30 do dvanajste ure in popoldan od 17. ure dalje. Program bodo po pridobitvi frekvence - oddajati želi preko frekvence 90, 8 Mhz - oddajah tako po obsegu kot po “jedilnem listu" prispevkov. Radio K3 je strankarsko in politično neodvisen, soustvarjala pa ga bo vrsta sodelavcev iz Vipavske doline in od drugod. V programu bo dajal poudarek neposrednemu povezovanju z zamejstvom preko sodelovanja z Radiom Opčine. Povezoval pa se bo tudi z drugimi regionalnimi postajami. V kratkem naj bi bila avdicija, s katero bodo okrepili dosedanjo ekipo sodelavcev. (AL)
Razstava še do konca maja
SOLKAN - Etnološka razstava Skedenjska krušari-ca, ki so jo odprli jeseni v vili de Bartolomei bo tam še do konca maja letos. Potem se bo po vsej verjetnosti selila v Ljubljano. Na upravi Goriškega muzja so nam povedali, da jo obiskujejo predvsem skupine šolskih otrok in tudi nekaj slovenskih društev iz zamejstva. Posamičnih oblikovalcev pa da ni veliko. (VC)
Rekonstrukcija objektov za TNP
TOLMIN - Izvršni svet soglaša s programi in prenosom pravic do uporabe nekaterih objektov v Trenti na TNP Bled. TNP izvaja na Logu v Trenti v območju nekdanje vojašnice obsežno rekonstrukcijo bivših kasamiških objektov v okviru projekta Celoviti razvoj Trente. Ta naj bi bila osrednje informacijsko ZarišCe parka, ki bi bilo bistvenega pomena za razvoj kvalitetnega turizma v dolini Trente, pa tudi širšega območja. V bivši konjušnici bodo uredili gostinske in servisne dejavnosti, prostore za šolo ter predavanja. Bivše skladišče bi premedili v rekonstruiran objekt z apartmaji; bivša depandansa bi služila mladinskemu domu, manjšim lokalom in trgovini. Počitniški dom Alpkomerca Tolmin naj bi pozidali in medili v pritličju lokale. Zunanje površine bi bile mej ene v prireditveno ploščad in parkirne prostore. Kot je povedal namestnik direktorja Mladen Berginc, je namen TNP-ja pripeljati v Trento nekaj novih prijemov, ki bodo v korist domačinom. Toda stvari se bodo razvile, Ce bo občina stala za njimi. (MM)
Na seznamu je še 600 beguncev
IZOLA - Ker bodo po dogovoru z republiškim RdeCim križem na občinski odbor RK blago za begunce dobavljali zgolj enkrat mesečno in ne več tedensko kot doslej, ga bodo tako tudi debli: prvič spet med 22. in 24. februarjem. Kot je povedal tajnik Anton Juriševic, imajo trenutno v svojih kartotekah evidentiranih 600 beguncev (s statusom jih je 415), pretežno državljanov BiH, nekaj pa tudi hrvaških. Po lanskem 10. avgustu beguncev sicer ne bi smeli sprejemati, vendar se v imenu humanosti ne ozirajo preveč na določila, ki so daleC od življenja. Pomagajo vsakomur, ki se pri njih prijavi. Pri vsem ne pozabljajo na domaCe socialne ogrožence. Nedavno so razdelili živež med 80 delavcev IRISa. (AN)
Dokončna odločitev o prostorih galerije odložena
AJDOVŠČINA - Občinski IS je tudi na tokratni seji imel premalo elementov, na osnovi katerih bi se lahko nedvoumno odločil, ah namesto odškodnine za razlaščeno pritličje Pilonove galerije dodeli pravnim naslednikom podstrešje v isti zgradbi. Kot je poudaril zastopnik pravnih naslednic LenšCak-Pilon Grozdan Šinigoj, so trenutno v podstrešnih prostorih pisarne, in torej ne služijo neposredno kulturni dejavnosti. Gre predvsem za politično plat in gesto, saj so pravno stvari Ciste. Občina je sicer nameravala na izpraznjenem podstrešju urediti muzejsko zbirko, vendar je izvršni svet zaradi WS - ter še nerešenih problemov glede lastništva sosednjih zgradb (dohodi do podstrešnih prostorov) in ostalega sklenil z dokončnim sklepanjem počakati. Vse vloge namreC še niso vložene. (AL)
Namestili tri ulične kondomate
KOPER- Na pobudo Referata za zdravstveno vzgojo in zdravstvenega doma Koper so vCeraj tu namestiti tri avtomate s kondomi, takoimenovane kondomate. Namestiti so jih v toaletnih prostorih diskoteke Garnel, dijaškega doma in Mladinskega kulturnega centra MKC. Kondome je mogoCe nabaviti s pomočjo B telefonskih žetonov, ki so na voljo v vsaki trafiki. Denar za nakup kondomatov sta oiga-nizatorja dobila iz občinskega proračuna. (ED)
Idejni načrt za knjižnico narejen
NOVA GORICA - Včeraj je vodstvo Goriške knjižnice na novinarski konferenci seznanilo javnost s prizadevanji za gradnjo sodobne in uporabne mestne knjižnice. Ravnatelj Rajko Slokar je povedal, da so idejni načrti - izdelala sta jih arhitekta Vojteh Ravnikar inMaruša Zorec - nared. Po njih naj bi nova zgradba knjižnice, ki bo postavljena med že zgrajeno novo stavbo Primorskega dramskega gle-datiša in občino zrasla, ko bo paC denar. Imela naj bi tri etaže in zavzemala površino štirih tisoč kvadratnih metrov. Z njo bi zadostiti dolgoročnim potrebam mknjižnice in mesta. (VC)
NOVICE
Mednarodni sejem gospodinjske opreme
KOLN - Včeraj so na ledinskem sejmišču odprli sejem gospodinjske opreme Domotechnika. To je eden najvecih svetovnih sejmov proizvajalcev gospodinjskih naprav. Letos se predstavlja 1065 razstavljalcev iz 46 držav. Med njimi sta tudi hrvaški Rade Končar in slovensko Gorenje. Najmočneje je zastopana Nemčija s 347 razstavljal-ci, na drugem mestu je Italija z 227, na tretjem pa Velika Birtanija, od koder je le 75 razstavljalcev. Zaradi visokih najemnin za razstavne prostore in relativno stabilnega razvoja bele tehnike so se najmočnejši proizvajalci odločili, da bodo na Domotechniki razstavljali le vsako drugo le-toTej odločitvi se je pridružilo tudi Gorenje, ki samo v Nemčiji proda od 450 do 500 tisoč aparatov, kar predstavlja 2 odstotka celotne prodaje na nemškem tržišču. Na velikem razstavnem prostoru, ki ga je oblikoval Harold Drašbachler iz Studia Breg in ki po svoji domiselnosti‘in prijetni domačnosti moCno odstopa od že dolgočasno tradicionalnih razstavljalcev (Bosch, Miele, Elextrolux), so predstavili tudi nekatere novosti. Najpomembnejši je tridelni hladilnik: zgoraj, je zamrzovalnik, v sredini navadni hladilnik in spodaj tako imenovana klet, prostor za vina in zelenjavo, v katerem temperatura vedno znaša 5 stopinj Celzija.Na predstavitvi svojih proizvodnih dosežkov so predstavniki Gorenja poudarili, da večine razvojnih sredstev ne vlagajo v lastno tehnologijo, temveč s kratkim zamikom sledijo tehnološkim in ekološkim izboljšavam večjih proizvajalcev. Pomembnejše se jim zdi oblikovanje izdelkov ali, kot je dejal Franjo Bobinac, direktor trženja: »Tako lepo perico boste na tem sejmu našli le pri nas«. Da bi bili njihovi izdelki res vrhunsko oblikovani, so se povezali tudi z italijanskim oblikovalcem Paninfarino (bolj znan je bil njegov oce, ki se je ukvarjal z oblikovanjem avtomobilov, sodeloval pa je s Ferrari-jem, Renaultom in Alfa Romeom). Skupaj so izdelali pecico, ki je oblikovana v zelo futurističnem slogu. Na sejmu so jo predstavili na vrtljivem stebru, ki je visel s stropa. (A. K.)
Dušan Šešok na čelu Iskre
LJUBLJANA- Upravni odbor Iskre Holding d.d. je danes imenoval Dušana Sešoka za predsednika poslovnega odbora. Dušan Sešok, diplomirani ekonomist, nekdanji direktor Julona, finančni minister oziroma minister za industrijo v vladi Republike Slovenije, bo nastopil novo dolžnost 1. marca. Dosedanji predsednik Janez Vipotnik bo tega dne prevzel dolžnost direktorja v Iskrinem holdinškem podjetju Cra-nex v Ziirichu. Upravni odbor je dosedanjemu predsedniku izrekel priznanje za uspešno delo v težkem obdobju, ko se je Iskra prestrukturirala. (STA)
KAKOVOST / NACIONALNI PROGRAM
Do leta 2000 evropska kakovost
Več kot 150 strokovnjakov je sedem mesecev pripravljalo nacionalni program
Mile Čuk
ADMINISTRATIVNO DO PROZNIH MEHANIZMOV,
Vlada razmišlja o naših plačah
GZS naj bi do petka skupaj s sindikati sprejela aneks, vlada pa pripravlja intervencijski zakon
Alenka L. Jakomin, Borut Meško
Eden od ključnih ciljev nacionalnega programa kakovosti Slovenije je, da do leta 2000 izpolnimo pogoje za članstvo v Evropski skupnosti in da, kar zadeva kakovost, v evropskih razmerjih postanemo primerljiva država. To je na včerajšnji predstavitvi tega programa poudaril vodja projekta Mitja Borko. Pod okriljem republiškega ministrstva za znanost in tehnologijo in na pobudo GZS je v minulih sedmih mesecih s sodelovanjem veC kot 150 strokovnjakov iz cele Slovenije potekala priprava projekta Nacionalni program kakovosti RS. Na drugi stopnji naj bi do leta 2010 dosegli konkurenčno in kompetitivno kakovost, do leta 2020 pa odlično kakovost. Po besedah Mitje Borka je to program, ki naj ne bi pomagal vsakomur, temveč le sposobnim oziroma perspektivnim programom. Izpeljava projekta je doslej stala 12 milijonov tolarjev. Borko meni, da moramo postati prepoznavni, nacionalni program kakovosti pa doloCa ključna področja dejavnosti, v katera bi veljalo prvenstveno vlagati. Pri tem je zelo pomemben nacionalni konsenz, saj nacionalne strategije kakovosti še nimamo. O usodi tega
programa bo odloCal slo-venskegi parlament, izvajati pa bi ga lahko zaceli v drugi polovici letošnjega leta. Projekt ni zamišljen tako, da bi ga podpirala velika denarna sredstva, pomagal pa naj bi le sposobnim, je dejal Borko in poudaril, da Slovenija pravzaprav nima druge alternative kot - kakovost. Zato je nacionalni program »obsojen« na uspeh.
Predsednik projektnega sveta Jožko Cuk je na predstavitvi programa poudaril, da so se pri nas zgodile spremembe, ki bodo prispevale k dvigu kakovosti. Ponudba proizvodov in storitev se je povečala in presega povpraševanje, kar je po mnenju Cuka prvi pogoj za uresničevanje kakovosti. Tudi novi lastninski zakon je z vidika kakovosti izredno pomemben, ker opredeljuje odgovornost poslovnih subjektov. Pomembna je tudi »eksplozije« majhnih podjetij, ki navadno delujejo bolj racionalno kot velika. Kljub temu je po Čukovem mnenju nacionalni projekt kakovosti potreben, saj tržno gospodarstvo ne more opraviti vsega. Dobrodošel predvsem majhnim podjetjem, pri tem pa je pomembno, da se filozofija kakovosti uveljavi v storitveni dejavnosti, saj
so doslej to poskušah storiti le v proizvodnem delu. To je projekt, ki zahteva celosten pristop, zelo pomembno pa je, da se naravoslovje in družboslovje pri tem združita, meni Cuk in poudarja, da je kakovost v bistvu stanje duha. Nacionalni program, kakršnega se do zdaj še nismo lotih, pa zahteva ravno spremembo tega duha. Peter Palma, direktor Urada za standardizacijo in meroslovje pri ministrstvu za znanost in tehnologijo, je povedal, da je poleg spremembe zakonodaje, tehničnih predpisov in standardov najpomembneje spremeniti naše mišljenje in v praksi, začenši od vrtca, zaCeti uveljavljati kakovost v najširšem pomenu besede. Pobudniki projekta, ki ga bodo podrobno predstavili 18. februarja, poudarjajo, da ni mogoče spregledati pomena kakovosti slovenskih izdelkov in storitev za gospodarsko uspešnost države, pa tudi ne vloge, ki jo ima kakovost pri oblikovanju predstave o Sloveniji ter pri utrjevanju slovenske identitete in prepoznavnosti. Kakovost slovenskih proizvodov naj bi postala kljuCna sestavina pri oblikovanju pozitivne celostne podobe o Sloveniji.
Bodo
davek
sploh
uvedli?
Sporočilo
MZF
LJUBLJANA- Pristojna ministrstva in GZS so predlagala 10-odstotno stopnjo posebne takse na uvožene avtomobile, in ne 15-odstotne, je včeraj sporočilo ministrstvo za finance. Ali bodo posebno takso za uvoz avtomobilov uvedli s 1. aprilom ah ne oziroma ali jo bodo sploh uvedli, je vprašanje, na katerega za zdaj še ni mogoče odgovoriti. Obravnava ukrepa o posebni uvozni dajatvi na uvoz avtomobilov še ni končana, zato lahko pričakujemo tudi še dodatne spremembe predpisa, ki bo obravnaval ta ukrep. S posebno uvo-zo takso na uvoz tujih avtomobilov bi spodbudili tuje avtomobilske koncerne, da bi v svoje produkejske verige vključili slovenske proizvajalce avtomobilskih sklopov, delov in opreme ali pa jih vsaj zadržali, piše ministrstvo za finance.
Tako uvozniki kot proizvajalci se ne strinjajo s tem, kdaj naj bi ukrep začel veljati, prav tako pa tudi ne s predvideno višino takse, še piše v sporočilu ministrstva za finance.
LJUBLJANA - Kljub temu da je Gospodarska zbornica Slovenije tik pred tem, da s sindikati sklene sporazum in sprejme aneks h kolektivni pogodbi za gospodarstvo, ki ponuja petmesečno, približno 15-odstotno zadrževanje rasti plač, pa ministrstvo za delo pripravlja interventni zakon o zamrznitvi plaC, ki naj bi ga prihodnji teden po hitrem postopku uvrstili na dnevni red seje državnega zbora. Plače naj bi bile zamrznjene kar do konca leta, in sicer naj bi bile enake povprečnemu izplačilu v obdobju med septembrom in novembrom leta 1992, z omejeno eskalacijsko lestvico, ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov.
Zakonsko omejevanje rasti plaC je pravzaprav izhod v sili. Junija lani je vlada v svoji zasnovi ekonomske politike med drugim zapisala, da bo ostalo v veljavi uravnavanje plaC prek kolektivnih pogodb, pri katerih bo treba mehanizem izhodiščne plaCe in eskalacijskih klavzul uskladiti tako, da pretekle inflacije ne bi prenašali naprej. V svojem pregledu delovanja gospodarskega dela vlade med majem in decembrom leta 1992 vlada priznava, da s sindikati še vedno ni uspela določiti novih izhodiščnih plaC.
Zaradi omejenega obsega proračunskih sredstev je vlada v istem obdobju skupščini predlagala sprejem zakona o začasnem določanju izhodiščnih plaC za dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna, vendar skupščina zakona ni sprejela. Ker pogajanja s
sindikati niso uspela, je vlada odpovedala staro kolektivno pogodbo in konec oktobra leta 1992 sklenila novo, ki je niso podpisali sindikati, pac pa republiški odbori sindikatov. Med svoje pomembnejše programske usmeritve je dr. Janez Drnovšek pred približno mesecem dni zapisal, da bo vlada največ pozornosti namenila prav politiki dohodka. »Uvajali bomo učinkovite in prožne mehanizme uravnavanja
plaC, ki bodo plačna in cenovna gibanja prenesla v gibanja vseh drugih prejemkov. Sedanje razmere ne zadovoljujejo, dohodkovne politike nimamo. Oblikovali in vodili bomo politiko, ki bo upoštevala preoblikovanje lastninskih razmerij in preprečevala,
da bi neupravičena globalna plačna gibanja vplivala na ohranjanje recesije in večanje brezposelnosti,« je še zapisal dr. Drnovšek v svojih gospodarskih usmeritvah. Po vsem tem se lahko upravičeno vprašamo: bomo prožne mehanizme pri uravnavanju plaC res lahko določali administrativno in s tem nadomestili manjkajočo dohodkovno politiko, preprečili večanje brezposelnosti in rast inflacije?
V Zvezi svobodnih sindikatov opozarjajo, da bi enostranski ukrep vlade pred podpisom aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo pomenil razveljavitev doseženega dogovora. Napovedi o interventnem zakonu, ki bi pomenil zamrznitev plač, v sindikatu Pergam jemljejo resno. Ze na pogajanjih o aneksu so bili sindikalisti pod pritiskom vlade, da morajo do konca februarja pristati na dogovor o vsebini pogodbe in jo tudi podpisati. Ce bo vlada pri izvajanju gospodarske politike v letošnjem letu posegla po tem instrumentu, bi vsi sindikati prav gotovo našli skupni jezik, kar pomeni napoved splošne stavke.V tem primeru sindikat Neodvisnost ne izključuje možnosti ustanovitve skupnega stavkovnega odbora vseh slovenskih sindikatov. Ukrep vlade bi pomenil marginalizacijo sindikatov v primerjavi z go^ spodarsko zbornico in vlado. Kljub temu v Neodvisnosti menijo, da ne obstaja verjetnost, da bi vlada zamrznila plače Se pred podpisom aneksa k splošni kolektivni pogodbi, saj so sindikati na pogajanjih pristali, da se bodo plaCe v gospodarstvu realno zmanjšale.
SDGZ / POMEMBNO OPOZORILO ZA GOSPODARSTVENIKE
NAŠ POGOVOR / PREDSEDNIK KONZORCIJA ZA OBRTNO CONO V DOLINI DUŠAN PANGERC
Do konca meseca prijaviti odpadke iz lanskega leta
Letos vrsta novosti - Združenje ponuja strokovno pomoč
Odrekanje, tveganje in vztrajnost stalni spremljevalci obrtniškega dela
Podjetni slovenski gradbenik je močno angažiran tudi v vrstah SDGZ
Bliža se 28. februar, ko bo zapadel rok za prijavo odpadkov, ki so jih podjetja proizvedla v letu 1992. Do tega datuma morajo namreč vsi obrtniki, gostinci, ambulante in seveda industrijska podjetja posredovati prijavo na Deželo. Obveznost, s katero se naši podjetniki soočajo že od leta 1989, vnaša letos vrsto novosti.
V prvi vrsti so novi obrazci, ki pristojnim nadzornim organom omogočajo elektronsko obdelavo podatov. Dolgo pričakovana novost so tudi poenostavljeni obrazci za dejavnosti, ki ne proizvajajo tim. strupenih in torej škodljivih posebnih odpadkov. Naslednja pomembna novost je paralelna prijava, ki jo morajo vsi
Bo večji red v prijavljanju odpadkov prispeval k odpravi takih prizorov? (Foto KriZmančič) posestniki posebnih
upravnih dovoljenj (za skladiščenje strupenih škodljivih odpadkov, za prevoz odpadkov na odlagališča ipd.) predstaviti Deželi, obenem pa poslati kopije tudi Pokrajini in občini, v kateri opravljajo dejavnost.
Interesente opozarjamo, da je minilo obdobje, ko je bila verjetnost kontrol skladiščenja, posesti, izpolnjevanja registrov in podobno zelo majhna. V Venetu so namreč že lani obsodili na visoke denarne kazni in celo na zapor nekaj frizerk, ki niso imele pravilno urejenih registrov. Vse, ki teh obveznosti še niso opravili seveda pozivamo, naj to storijo Cimprej. Združenje je svojim elanom na razpolago za izpolnjevanje obrazcev za prijave, in sicer do vključno 25.t.m., po predhodnem telefonskem dogovoru (tel. 362925 in 362949).
IZ URADOV ZDRUŽENJA
Novosti in obveznosti
Oprostitev minimum taxa
Obrtniki in trgovci, ki vodijo manjša podjetja brez uslužbencev, ter profesionalci se izjemoma lahko izognejo avtomatičnemu apliciranju minimum taxa, torej na papirju določenega najnižjega podjetniškega dohodka, ki pride v poštev tako za davčno prijavo kot za socialne dajatve. Do 28. februarja oziroma zaradi prazničnega dne do ponedeljka, 1. marca, lahko interesenti, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje, naslovijo zadevno prošnjo na posebno pokrajinsko komisijo, ki bo sklepala po preverjanju realnega stanja. Prošnji je treba priložiti podrobno dokumentacijo, ki jo morajo z izjavo potrditi izvedenci. Podrobna pojasnila prejmete v uradih SDGZ.
Davčni odpust
Najnovejša različica davčnega odpusta daje možnost podjetnikom, ki imajo neporavnane račune z državno upravo, da dokončno sanirajo svoje dolgove. Do 31. marca 1993 lahko pod ugodnimi pogoji uredijo svoje fiskalne obveznosti tako davkoplačevalci, ki se junija 1992 niso poslužili te možnosti, kot tisti, ki so že lani odaali dopolnilno davčno prijavo. Izrecno je predvidena tudi možnost, da podjetnik spremeni prejšnjo dopolnilno prijavo v »grobno»prijavo, se pravi, da dokončno »postavi kamen« na svojo davčno pozicijo.
Plačilo premije INAIL
Bližnjega 20. februarja zapade rok za plačilo letne premije INAIL. Izpolnitev obračuna premije na posebnih obrazcih je obvezna tudi za podjetja, ki nimajo odvisnih delavcev. (B.S.)
Boris Simoneta
V ožji krog najbolj uspešnih in iznajdljivih zamejskih gospodarstve-.nikov lahko brez oklevanja uvrstimo Dušana Pangerca, uveljavljenega obrtnika iz dolinske občine. Posebno v tem zadnjem desetletju je znal dati duška prirojeni podjetniški žilici in v okviru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja postal prava gonilna sila. pri prizadevanjih za okrepitev in uveljavitev velikega obrtniškega potenciala kot temelja naše mikrogospo-darske danosti. Svojo delovno pot je izbral že kot mladenič, ko se je izšolal za industrijskega izvedenca in specifično poglobil tehniko gradbeništva. V zadnjem Času se je v celoti posvetil svojemu gradbenemu podjetju, je lastnik družbe, ki izdeluje železo za gradbene strukture iz armiranega betona, obenem pa je tudi predsednik Konzorcija za obrtno cono v dolinski občini.
Pogovor je seveda najprej nanesel na trenutni trend v gradbeništvu.
»V zasebnem sektorju je kljub težkim Časom precej povpraševanja po gradbenih storitvah. Povečale pa so se žal birokratske težave pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, ker postaja normativ vse strožji, to pa ima za posledico večje zamude pri izdajanju licenc. Glede javnih del pa smo priča občutenemu zastoju. Zaradi znanih škandalov so vidno zamrli gradbeni posegi,
medtem ko so javne uprave zelo previdne pri oddajanju del na javnih dražbah.«
Vodite pravzaprav dve podjetji, saj ste si pred kratkim omislili izvirno proizvodno dejavnost.
»Moj glavni adut je gradbeno podjetje, v katerem je zaposlenih deset oseb in tudi v sodelovanju z drugimi obrtniki oziroma konzorcijem Gradis opravljamo vsa dela, od zidave do zasteklitve in instalacij. Kot gradbenik sem moral po naročilu uvažati železo za armirani beton iz Vidma ali Chioggie, kar je povzročalo dokajšnje zamude pri dobavljanju in višji strošek za prevoz. Zato sem se odločil, da ustanovim specializirano družbo Betonfer, ki po naročilu in naCrtu odjemalcev izdeluje železo vseh oblik in velikosti za armirani beton. Ta pobuda se je dobro obnesla in danes oskrbujem praktično vsa podjetja oziroma posameznike iz tržaške pokrajine. Naročila mi pošljejo kar po faxu in do naslednjega jutra je železo že pripravljeno.«
Sicer pa ste tudi predsednik Konzorcija za obrtno cono v Dolini, ki ob maksimalni angažiranosti vseh dejavnikov s hitrimi koraki postaja stvarnost. Kje je skrivnost za tako tekoče uresničevanje razvojnega programa proizvodne dejavnosti?
»Dvaindvajset obrtnikov je pred desetimi leti združilo svoje moCi, da bi si pridobili ustrezne
delovne prostore za najrazličnejše oblike storitvenih dejavnosti. Pobuda je naletela na velik posluh pri dolinskih občinskih upraviteljih in tako je bila v regulacijskem načrtu začrtana primerna lokacija za obrtno cono. Tvorno sodelovanje omogoča optimalno reševanje tehničnih problemov, kar se obrestuje pri zbiranju potrebne dokumentacije in botruje ažurnemu izdajanju raznih dovoljenj. Konzorcij je kot pravna oseba odkupil zemljišče od podjetja SIOT in dobil soglasje ustanove EZIT, ki je pristojna za tovrstne posege.Ob strokovni pomoti SDGZ smo kot Konzorcij urbanizirali obrtno cono in zgradili na zunaj povsem enake proizvodne hale, ki smo jih nato odstopili posameznim elanom, ki so postali lastniki. V novih prostorih sedaj že obratuje šest obrtnih podjetij, v prihodnjih mesecih pa bo zaživelo še preostalih 16 obratov.«
Tako obširna gospodarska iniciativa terja seveda veliko finančnih sredstev. Kako je bilo s kreditiranjem te naložbe? Ste dobili pomoč iz javnih virov?
»Kot Konzorcij smo dobili prispevek od Sklada za Trst, s katerim smo v celoti krili stroške za vsa urbanizacijska dela. Obrtniki, ki so odkupili posamezne deleže, pa si na osnovi deželne zakonodaje lahko zagotoyijo dokaj ugodna posojila in tako vsaj delno amortizirajo stroške za veliko in-
vesticijo.«
Povprečna starost obrtnikov, ki si urejujejo obrtne delavnice v Dolini, je sorazmerno nizka. Iz tega lahko sklepamo, da se mladi usmerjajo in verjamejo v samostojno dejavnost. Katere so po vaših izkušnjah, gospod Pangerc, kvalitete, ki jih mora imeti sodoben obrtnik?
»Osnova za uspešno poslovanje sta znanje in strokovnost. Vendar to še ni dovolj. Obrtnik mora biti zelo iznajdljiv in vztrajen. Ce popuščaš, ne prideš nikamor. Veliko moraš žrtvovati, da se prebiješ na zeleno vejo! Nihče ti ničesar ne poklanja: sestavne primesi našega podjetniškega pristopa so tudi odrekanje, tveganje, žrtve vseh vrst, predvsem pa je treba vložiti veliko energij, denarja in seveda Časa.«
Ob prijavi davka IVA izrazimo tudi opcijo
Prihodnjega 5. marca bo zapadel običajni rok za oddajo letne prijave davka IVA za leto 1992. Manjša podjetja, ki bi želela ohraniti dosedanji režim trimesečnega plačevanje davka IVA, morajo na letni prijavi izraziti posebno opcijo in nato doplačati 1,5-odstotne obresti. Kdor se ne bo odločil za to opcijo, bo moral po novem zakonu davek IVA poravnavati sproti vsak mesec.
GOSPODARSTVO
Sreda, 17. februarja 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
16. februar 1993
.menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A Banka	62,00	62,75	8,69	8,85	6,54	6,69
AMTK plus	61,95	62,60	8,65	8,85	6,40	6,90
Avtohlša Ljubljana*	61,90	62,35	8,70	8,83	6,55	6,72
						
Banka Vipa	61,77	62,66	8,70	8,84	6,40	6,66
Bobr Fužine	62,30	62,60	8,75	8,88	6,55	6,80
Bobr Trzin	62,30	62,60	8,75	8,88	6,55	6,80
Brdar Koper*	61,90	62,50	8,69	8,80	6,45	6,75
BTC terminal Sežana	61,80	62,50	8,72	8,85	6,55	6,67
BTC d.d. Ljubljana	61,70	62,70	8,70	8,90	6,30	6,60
Burin Center*	62,20	62,75	8,70	8,95	6,60	6,85
Burin Moste*	62,10	62,60	8,68	8,85	6,55	6,75
						
Come 2 Us*	62,00	62,60	8,75	8,90	6,50	6,80
Creditanstalt - Nova banka	61,90	62,50	8,75	8,90	6,50	6,80
						
Dom na trgu Dom Kaffe Domžale*	62,10	62,39	8,79	8,86	6,61	6,69
	62,30	62,60	8,82	8,88	6,55	6,70
Dom Kaffe Kranjska gora*	61,90	62,50	8,76	8,88	6,50	6,70
						
Emona Globtour	61,70	62,50	8,72	8,89	6,30	6,60
Eros Ljubljana*	62,20	62,60	8,78	8,85	6,60	6,70
Eros Kranj* Eurotours International*	62,20	62,60	8,78	8,85	6,60	6,70
	62,10	62,/b	8,75	8,90	6,65	6,85
Euroservis Sežana	61,95	62,30	8,70	8,80	6,61	6,67
						
Feniks Markovec Koper	61,90	62,33	8,68	8,86	6,40	6,62
Feniks Koper	61,89	62,32	8,68	8,88	6,40	6,62
Feniks Portorož	61,85	62,39	8,71	8,88	6,40	6,75
Fiba d.o.o. Koper	61,88	62,38	8,67	8,87	6,40	6,69
Firadas	61,80	62,78	8,70	8,84	6,45	6,70
						
Golfturist Ljubljana	61,90	62,70	8,73	8,88	6,45	6,80
Golfturist Domžale	62,10	62,60	8,65	8,85	6,50	6,80
					6,62	6,68
Hida	62,30	62,45	8,82	8,86		
Hipotekarna banka Koper*	62,00	62,60	8,72	8,85	6,55	6,80
Hranilno kreditna služba	61,80	62,70	8,73	8,89	6,48	6,80
Hram Rožice Mengeš	62,30	62,60	8,80	8,95	6,60	6,70
						
Idila Sečovlje*	62,00	62,55	8,70	8,90	6,55	6,75
llirika Ilirska Bistrica	61,87	62,62	8,69	8,83	6,38	6,64
llirika Slovenj Gradec	62,07	62,60	8,73	8,83	6,55	6,68
llirika Postojna	61,95	62,62	8,67	8,83	6,57	6,69
llirika Sežana Italdesign Nova Gorica*	62,10	62,63	8,73	8,83	6,62	6,67
	61,85	62,40	8,75	8,85	6,61	6,68
						6,80
Klub Slovenijales	62,15	62,50	8,78	8,88	6,65	
Komercialna banka Triglav	61,70	62,60	8,70	8,90	6,50	6,75
Kompas Hertz Celje*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Velenje*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Idrija*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Tolmin*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Krško*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Bled*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Fintrade	62,15	62,80	8,60	8,85	6,50	6,85
Kompas Holidays	62,20	62,70	8,75	8,90	6,60	6,90
Ljubljanska banka d.d. Lj.	61,70					
		62,90	8,72	8,93	6,49	6,72
LB Banka Zasavje Trbovlje	61,50	62,80	8,74	8,93	6,50	6,80
LB Dolenjska banka N.M.	62,00	62,85	8,78	8,90	6,55	6,72
LB Komercialna banka N.G.	61,51	62,70	8,65	8,95	6,36	6,67
LB Kreditna banka Mb. d.d.*	61,60	62,98	8,75	8,97	6,30	6,90
LB Splošna banka Celje d.d. LB Splošna banka Koper d.d.*	61,90 61,61	62,85 62,72	8,80 8,62	8,93 8,84	6,40 6,30	6,80 6,64
Libertas Koper*	61,95	62,35	8,67	8,82	6,55	6,73
						
MA Vir	62,20	62,60	8,70	8,90	6,bU	6,85
Madai Nova Gorica*	62,00	62,50	8,70	8,80	6,60	6,67
Medla*	62,20	62,60	8,75	8,85	6,60	6,80
						
Otok Bled	61,81	62,37	8,72	8,83	6,61	6,83
						
Panna	62,10	62,60	8,72	8,88	6,60	6,80
Petrol	62,20	62,50	8,70	8,85	6,50	6,75
Pigal Solkan Nova Gorica*	61,80	62,40	8,75	8,82	6,59	6,68
Pigal Kobarid*	61,70	62,60	8,72	8,90	6,57	6,73
Pigal Obufek*	61,70	62,60	8,72	8,90	6,57	6,73
Pigal Diskont*	61,70	62,60	8,82	8,90	6,57	6,73
Poštna banka Slovenije	61,40	62,39	8,50	8,84	6,00	6,67
Probanka d.d. Maribor	61,70	62,90	8,73	8,94	6,55	6,80
Publikum Ljubljana	62,10	62,49	8,75	8,89	6,55	6,79
Publikum Celje	62,12	62,39	8,77	8,84	6,45	6,67
Publikum Dobova Publikum Kostanjevica	61,90 61,90	62,50 62,50	8,52 8,52	8,87 8,87	6,35 6,35	6,85 6,85
Publikum Krško	61,90	62,50	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Maribor	62,20	62,39	8,80	8,83	6,28	6,69
Publikum Metlika	62,10	62,70	8,70	8,85	6,30	6,70
Publikum Mozirje	61,50	62,48	8,75	8,81	> 6,30	6,70
Publikum Novo Mesto	62,15	62,70	8,70	8,90	6,50	6,75
Publikum Piran	61,65	62,55	8,66	8,81	6,34	6,60
Publikum Ptuj	61,80	62,35	8,77	8,83	6,30	6,70
Publikum Sevnica	62,00	62,60	8,65	8,85	6,45	6,79
Publikum Šentilj	62,20	62,39	8,80	8,83	6,28	6,69
Publikum Šentjur pri Celju	62,05	62,39	8,78	8,86	6,48	6,68
Publikum Trebnje	62,00	62,60	8,69	8,84	6,40	6,75
Publikum Zagorje	62,10	62,49	8,77	8,89	6,58	6,78
Publikum Žalec	62,10	62,39	8,77	8,84	6,50	6,66
						
Roja	61,90	62,50	8,75	8,85	6,50	6,75
						
SIT - ON Ljubljana*	62,15	62,95	8,70	8,90	6,40	6,70
SKB banka d.d. Ljubljana**	62,15	62,19	8,83	8,83	6,62	6,65
Slovenijaturist Jesenice	62,00	62,60	8,70	8,82	6,53	6,73
Slovenijaturist Ljubljana	62,16	62,60	8,80	8,90	6,55	6,70
Slovenijaturist žel. postaja Lj.*	62,12	62,57	8,65	8,83	6,50	6,75
Slovenijaturist žel. postaja Mb.	62,00	62,95	8,75	8,90	6,20	6,70
Slovenska hran. in pos. Kranj	62,10	62,45	8,73	8,84	6,40	6,80
Slovenska investicijska banka*	62,10	62,80	8,70	8,83	6,35	6,80
Sonce	62,20	62,60	8,72	8,90	6,54	6,76
SZKB d.d. Ljubljana	61,80	62,70	8,73	8,89	6,48	6,80
						
Tartarus Postojna	61,72	62,58	8,64	8,79	6,50	6,67
Tentours Domžale	62,30	62,70	8,70	8,85	6,55	6,90
Tori	62,20	62,50	8,75	8,90	6,62	6,90
Tourist Service	62,00	62,25	8,70	8,90	6,50	6,75
Trias*	62,00	62,40	8,70	8,90	6,50	6,80
						
Upimo	62,25	62,30	8,77	8,85	6,60	6,70
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: "
MENJALNICA II IDA
Pokrita tržnica ljubljana
MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 32 z dne 16. februarja — Tečaji veljajo od 17. 2. 1993 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	69,4057	69,6145	69,8233
Avstrija	040	šiling	100	875,9692	878,6050	881,2408
Belgija	056	frank	100	298,7912	299,6903	300,5894
Kanada	124	dolar	1	80,9824	81,2261	81,4698
Danska	208	krona	100	1606,1491	1610,9820	1615,8149
Finska	246	marka	100	1720,4997	1725,6767	1730,8537
Francija	250	frank	100	1820,6720	1826,1510	1831,6290
Nemčija	280	marka	100	6164,4560	6183,0050	6201,5540
Grčija	300	drahma	100	—	46,1438	46,2822
Irska	372	funt	1	—	150,8035	151,2559
Italija	380	lira	100	6,5590	6,5787	6,5984
Rep. Hrvaška	385	‘ hrv. dinar	100	—	9,0000	—
Japonska	392	jen	100	84,4839	84,7381	84,9923
Nizozemska	528	gulden	100	5474,3451	5490,8176	5507,2901
Norveška	578	krona	100	1448,3389	1452,6970	1457,0551
Portugalska	620	escudo	100	67,4392	67,6421	67,8450
Švedska	752	krona	100	1358,6461	1362,7343	1366,8225
Švica	756	frank	100	6654,5302	6674,5539	6694,5776
Velika Britanija	826	funt šterling	1	145,6045	146,0426	146,4807
ZDA	840	dolar	1	101,4361	101,7413	102,0465
Evropska Skupnost	955	ECU	1	119,7816	120,1420	120,5024
Španija	995	peseta	100	86,2407	86,5002	86,7597
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 17. FEBRUARJA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski . del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993:				1.000,000	612,587	614,920	1,227,507
26		122,5174%	122,9840% 122,7507%	100,000	61,259	61,492	122,751
Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992							
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
16. FEBRUAR 1993	vSLTzalOO HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Burin Center*	7,00	9,80
Eros Ljubljana	8,00	11,00
Feniks Koper*	7,50	10,52
Fiba	7,80	11,80
Hida	7,00	10,00
Hipotekarna banka Koper	7,00	11,00
llirika Ilirska Bistrica	8,00	10,90
MA - Vir	7,00	11,00
Sonce	8,00	11,00
Tentours Domžale	7,00	12,00
Tori	7,00	10,00
Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo		
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
16. FEBRUAR 1993	V URAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1520,00	1565,00
nemška marka	925,00	944,00
francoski frank	273,00	282,00
holandski gulden	820,00	845,00
belgijski frank	44,75	46,10
funt šterling	2175,00	2242,00
irski šterling	2250,00	2320,00
danska krona	240,50	248,00
grška drahma	6,40	7,50
kanadski dolar	1210,00	1250,00
japonski jen	11,80	13,20
švicarski frank	999,00	1020,00
avstrijski šiling	131,00	I3b,2b
norveška krona	217,00	224,00
švedska krona	203,50	210,00
portugalski escudo	9,50	10,75
španska pezeta	12,50	13,50
avstralski dolar	1030,00	1060,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	1,00	1,75
		
		
16. FEBRUAR 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	11,4000	11,9000
kanadski dolar	9,1000	9,5000
britanski funt	16,3000	17,1000
švicarski frank	743,0000	773,0000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	204,0000	212,0000
holandski gulden	612,0000	636,0000
nemška marka	689,7000	715,7000
italijanska lira	0,7270	0,7670
danska krona	179,0000	186,0000
norveška krona	161,0000	168,0000
švedska krona	151,0000	158,0000
finska marka	190,0000	200,0000
portugalski escudo	7,6000	8,0000
španska peseta	9,6500	10,1500
japonski jen	•	9,4000	9,8000
slovenski tolar	10,7000	11,5000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	pa za 1 enoto v	0,0850 alute.
		
16. FEBRUAR 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1525,00	1570,00
nemška marka	930,00	950,00
francoski frank	273,00	284,00
holandski gulden	819,00	839,00
belgijski frank	44,50	46,00
funt šterling	2175,00	2225,00
irski šterling	2250,00	2300,00
danska krona	240,00	250,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1212,00	1252,00
švicarski frank	1000,00	1020,00
avstrijski šiling	131,00	135,00
slovenski tolar	14,80	15,30
	1		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 1Z februarja 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	|	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija Francija	šiling frank	100 100	891,8196 1853,6166	894,6616 1859,5236
Nemčija	marka	100	6276,0000	6296,0000
Italija	lira	100	6,6777	6,6989
V.Britanlja	funt	1	148,2391	148,7115
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pr; tečaje na	1 i konkre trgu de	103,2716 stnih poslih je mo; iviz oz. poseben c	103,6007 !no odstopanje logovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	62,45	62,70
SKB Banka d.d.	DEM	62,76	62,96
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 17. februarja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt-Nova banka	DEM	62,60	62,80
Bank Austria	DEM	62,63	62,83
UBK banka	DEM	62,48	62,68
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM tF so dolo niči Banke lije poveč ‘Ijajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e.	62,60 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	62,80 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
16. FEBRUAR 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	HHHi	1546,740	—
ECU	—	1828,250	—
nemška marka	HHHH	939,920	—
francoski frank	—	277,670	— '
funt šterling	flHHH	2220,350	
holandski gulden	—	834,720	—
belgijski frank	MHHH	45,580	—
španska pezeta	—	13,141	—
danska krona	—	244,990	BHHN
irski šterling	—	2292,270	—
grška drahma	mam	7,006	
portugalski escudo	—	10,286	—
kanadski dolar	HHHM	1235,220	HBHMI
japonski jen	—	12,873	—
švicarski frank	mm	1015,590	■mm
avstrijski šiling	—	133,590	—
norveška krona		220,770	BHHH
švedska krona	—	207,140	—
finska marka	—	262,520	—
avstralski dolar (*) indikativne kotaciie zave	Dda Banca d'l	1058,280 talia	
			
16. FEBRUAR 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	HHHI	1,645	HHHHI
			
francoski frank	-	29,535	■m
			
nizozemski gulden	-	88,805	-
			
belgijski frank	HHHI	4,847	mHHH
			
španska peseta	-	1,399	-
			
danska krona	-	26,055	
			
kanadski dolar	HHHHI	1,313	-
			
japonski jen	-	1,370	MH
			
švicarski frank	■HHH	107,950	waam
			
avstrijski šiling	■M	14,210	-
			
italijanska lira	■HM	1,064	mmHHI
			
švedska krona		22,040	
			
					
| 17. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	9450,6998	9479,1372	9507,5746
Kanada	dolar	1	873,7422	876,3713	879,0004
Francija	frank	100	19646,6640	19705,7813	19764,8986
Nemčija	marka	100	66499,9000	66700,0000	66900,1000
Italija	lira	100	70,7559	70,9688	71,1817
Japonska	jen	100	909,3861	912,1225	914,8589
Švica	frank	100	71714,8222	71930,6140	72146,4058
Velika Britanija	funt	1	1565,8731	1570,5849	1575,2967
Slovenija	tolar	100	hhmmi	1080,0000	-
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar >račun carir	.1 Tin starege	1094,6549 i deviznega varče	1097,9487 ivanja.	1101,2425
			
16. FEBRUAR 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,70	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,25	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,70	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	11,00	11,80
			
Italija ,	Kmečka banka Gorica	14,80	15,30
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
L			
DEVIZNI TRG BEOGRAD
					
| 15. DECEMBER 1992			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10727,05	10759,33	10791,60
Kanada	dolar	1	915,53	918,28	921,04
Francija	frank	100	22185,44	22252,20	22318,95
Nemčija	marka	100	75473,52	75700,63	75927,73
Italija	lira	100	85,96	86,22	86,47
Švica	frank	100	84303,84	84557,52	84811,19
R. Hrvaška	dinar	100	HHHHHI	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	115,00	■— '
R. Slovenija	tolar	100	hhmmi	1231,45	HMHHBHI
ZDA	dolar	1	1177,38	1180,92	1184,47
16. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6406,0683	6425,3443	6444,6203
Francija	frank	100	13305,1300	13345,1650	13385,2010
Nemčija	marka	100	45009,8300	45145,2660	45280,7020
Italija	lira	100	48,2418	48,3870	48,5332
Švica	frank	100	48366,6440	48512,1800	48657,7170
ZDA	dolar	1	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanlja	funt	1	1058,8116	1061,9976	1065,1836
Opomba: povzeto po Reuterju.					
NOVICE
RUSIJA / POLITIČNI SPOPADI
PORTUGALSKA / ES _____
Nesoglasja o ureditvi JAR
JOHANNESBURG - V Johannesburgu se je sestal izvršni odbor vladajoče burske Nacionalne stranke. Po mnenju opazovalcev bo zasedanje v znamenju hudih spopadov med nasprotniki in zagovorniki pogajanj med vlado predsednika De Klerka in Afriškim nacionalnim kongresom Nelsona Mandele. Pogajanja so že obsodili predstavniki Panafriškega kongresa, zulujske stranke Inkhata in nekatere belske skrajno desne stranke. Po besedah generalnega sekretarja Panafriškega kongresa Aleksandra Bennyja lahko pogajanja rodijo le neokolonialisti-Crio suženjstvo za Cmo večino v državi. (Reuter)
Predvolilna kampanja v Avstraliji
MELBOURNE - Avstralskemu ministrskemu predsedniku Paulu Keatingu je po zadnjih raziskavah javnega mnenja nekoliko upadla priljubljenost. Parlamentarne volitve v Avstraliji bodo sicer 11. marca letos. Opozicijski voditelj John Hevvson je na predvolilnem zborovanju v severnem Queenslandu izjavil, da sedanja vlada ni sposobna izvajati učinkovite gospodarske politike. Po njegovih besedah bi morala vlada predvsem zaščititi domačo avtomobilsko industrijo in narediti celovit načrt zaposlovalne politike. (Reuter)
Kandidati za nove ministre
BUDIMPEŠTA - Madžarski premier Josef Antall je objavil seznam petih ministrskih kandidatov. Vsi ministrski kandidati so elani Antallovega Madžarskega demokratičnega foruma, razen kandidata za kmetijskega ministra Janosa Szaboja, ki je elan.-koalicijske Stranke malih kmetov. V prihodnjih dneh bodo kandidati zaslišani pred ustreznimi parlamentarnimi komisijami. (STA)
Kuba se ne bo vmešavala
LIZBONA - Kubanski uradni viri so sporočiti, da se Kuba ne bo vmešavala v oborožene spopade med vladnimi Četami in pripadniki uporniškega gibanja Unita. Kuba ne bo veC pošiljala Cet v Angolo, saj so kubanske oblasti mnenja, da se morajo sprte angolske strani same sporazumeti o prenehanju spopadov. (P. B.)
Francoska letala najpopularnejša
ABU DABI - Francoska letalska družba Dassault je prejela naročilo za okoli sto novih vojaških letal mirage 2000-5, ki bodo izdelani šele leta 1996, je sporočil predstavnik družbe. Kupec je neka azijska država na Daljnem Vzhodu, katere imena niso hoteti razkriti. Omenjena letalska družba, ki trenutno na mednarodnem salonu za oborožitev v Abu Da-biju razstavlja nova letala tipa mirage, je januarja letos prodala že 60 bojnih letal mirage Tajvanu, 37 letal pa domači armadi. NajveCji Dassaultov kupec so Združeni arabski emirati, ki so v zadnjih petih letih kupiti njihove »izdelke« v vrednosti 2, 3 milijard dolarjev. (AFP, STA)
Jelcin in Hasbulatov sta se sporazumela
Predsednik in parlament naj bi pustila vladi proste roke
Obolelo
gospodarstvo
Različni recepti za ozdravitev, prva transfuzija šele marca
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin in predsednik ruskega parlamenta Ruslan Hasbulatov sta se včeraj sestala, da bi se dogovorila o rešitvi hude ustavne krize, ki pretresa državo. Kot poročajo tiskovne agencije sta se dogovorila o delitvi pristojnosti med zakonodajno in izvršno oblastjo. Ruski predsednik je predlagal, da parlament v začetku marca potrdi omenjeni ustavni sporazum. Jelcin in Hasbulatov se razhajata predvsem glede referenduma, ki naj bi bil 11. aprila letos.
Predsednik parlamenta hoCe namreč v referendum vključiti tudi vprašanje o zaupnici šefu države. Jelcin naj bi Hasbu-latovu, ki je njegov najmočnejši politični tekmec in neuradni voditelj nacionalne boljševi-ške opozicije, predlagal moratorij na pooblastila šefa države in parlamenta, tako da bi imela vlada premiera Cernomirdina proste roke pri izvedbi gospodarskih reform, saj je trenuten gospodarski položaj v Rusiji katastrofalen. Neimenovani elan Jelcinove ekipe je tudi izjavil, da bo Jelcin Has-bulatovu predlagal naCrt o ustavnem sporazumu v štirih točkah. Porok in nadzornik izvajanja tega sporazuma naj bi bilo ustavno sodišče skupaj z
voditelji avtonomnih republik Ruske federacije. NaCrt predvideva začasno zamrznitev nekaterih pooblastil predsednika države in predsednika parlamenta, ni pa še jasno, katera pooblastila naj bi mu odvzeli. V primeru sklenitve sporazuma ideja o referendumu ne bo veC aktualna in parlament naj bi jo na svoji prvi seji preklical. Spopad med nosilci zakonodajne in izvršne oblasti traja v Rusiji že dalj Časa, predvsem zato, ker v parlamentu prevladuje konservativna opozicija, ki nasprotuje reformam, ki jih skuša z Jelcinovo podporo izvajati ruska vlada. Nasprotja so se še posebej zaostrila, potem ko je parlament izglasoval nezaupnico reformsko usmerjeni vladi premiera Gajda-rja.
Ruski ministrski predsednik Viktor Černomir-din je na srečanju s sibirskimi gospodarstveniki v Tomsku izjavil, da osrednja vlada v Moskvi ne bo dopustila, da bi Rusija razpadla kot Sovjetska zveza. Po njegovem mnenju si sibirski politični voditelji prizadevajo za Cim veCjo avtonomijo od Moskve, kar pa je nesprejemljivo, saj država potrebuje moCno osrednjo vlado. Cemomirdin je Sibir-ce pozval, naj v ruskem preporodu odigrajo aktivno vlogo. (Reuter, STA)
Dragisa Popovič Baldani / Lizbona
LIZBONA - »Evropske gospodarske tokove je napadla bolezen! Kar najhitreje se bo treba potruditi, da bi prebroditi težave zlasti v tistih državah, katerih razvoj je v zaostanku,« je izjavil portugalski finančni minister Braga de Masedo, ki je vodil portugalsko delegacijo na srečanju v Bruslju.
Prva »transfuzija« je preložena na letošnji marec, ko bodo proučevali trenutni položaj vsake od Članic dvanajsterice ES in se lotiti ukrepov za hitro ozdravitev gospodarskih gibanj.
Portugalski finančni minister je poudaril, da je že znani »zdravniški konzilij« - Svet ministrov za finance držav ES (ECOFIN), ki je določil paket ukrepov za ozdravitev vseh težav v posameznih državah skupnost, kjer so ti problemi najbolj žgoči, in pri tem seveda vključil Portugalsko.
Na pravkar končanem srečanju so potrditi pripravljenost bogatejših v družini, ki bodo z uporabo običajnih sotidanostnih potez pomagati k ozdravitvi vseh tistih, ki so jih doletele težave.
O nedavnem sestanku v Bruslju je znano, da bodo vse države s stabilnimi gospodarskimi tokovi pomagale manjšini tistih, ki so v težavah, vzpostaviti ravno-
težje in v hitrejšem ritmu okrepiti razvoj prometne infrastrukture, mreže energetskih virov in telekomunikacij na različnih področjih. Projekti so določeni, ni pa dovolj pobud in želja še nekaterih Članic dvanajsterice.
Ena od držav, ki nedvomno pričakuje finančno pomoC, je Portugalska, ki verjame v krepitev denarnega združenja, ki bi pospešilo gospodarsko rast že začetih projektov.
Portugalski finančni minister Braga de Masedo je v intervjuju za vodilni lizbonski časopis Diario de noticias izjavil, da so ministri ES zadovoljni, ker se je Portugalski posrečilo zadržati ritem inflacije pri 9, 8 odstotka, hkrati pa tudi finančno razvnotežje kljub očitno znižani stopnji rasti v minulem letu.
ES je pred nekaj dnevi ugotovila, kot je povedal portugalski finančni minister, da obstajajo težave v boju zoper recesijo in brezposelnost, naraščanje katerih je resno pretreslo gospodarske tokove posameznih držav članic.
Z ugotovitvijo, da bo »bolnik hitro zdrav«, je Braga de Masedo poudaril, da bodo »maastrichtska načela okrepila monetarno sodelovanje in pospešila gospodarsko rast«.
_________________AZIJA (2) / KITAJSKA___________
Velik uspeh poskusnih območij ruši kitajsko komunistično oblast
Podjetniška miselnost je tiho prestopila meje »omejenega kapitalizma«
Miloš Ekar
Ko opazujemo kazalce gospodarske rasti azijskih držav, še posebej najveCje med njimi - Kitajske (lani so zabeležili 11,3-odsto-tno rast bruto družbenega proizvoda, letos pa načrtujejo, da bo znašala 12,2 odstotka pri nekoliko višji inflaciji; lani je bila inflacija na Kitajskem 5,5-odstotna, letos pa naj bi bila 12-od-stotna), se nam nehote vsiljuje kruto vprašanje: je bil pokol demonstrantov na trgu Nebeškega miru v Pekingu pred štirimi leti nujen korak Kitajske na poti postopnega spreminjanja najbolj zadrtih komunisti-
čnih držav v sodobno tržno gospodarstvo? Vprašanje ni tako neumno, kot se morda zdi na prvi pogled. Kdaj že so Kitajski partijski voditelji rekli, da ruske poti preobrazbe ne mislijo ponavljati. Tako kot so nekoč vestno proučevali jugoslovanski samoupravni socializem in na koncu ugotoviti, da je še najbolje, Ce ostanejo pri sistemu, ki so si ga zamislili, tako. so se po padcu komunizma v nekdanji SZ vestno lotili proučevanja svojih izku-
šenj in prišli do spoznanja, da bi bilo prehitro uvajanje sprememb za Kitajsko lahko usodno. Ne smemo dovoliti, da bi uvajanje tržnega gospodarstva pomenilo hkratno zniževanje osebnega in družbenega standarda, so si rekli in tako krenili na pot sprememb z uvajanjem poskusnih gospodarskih otokov, v katerih veljajo skoraj vsi tržni gospodarski zakoni. Če se bodo zadeve obnesle, in vse kaže, da se bodo, bomo pozitivne izkušnje po-
skusnih zajčkov uporabiti tudi drugod, so si rekli partijski voditelji.
Kitajska je danes ena izmed naglo rastočih gospodarskih sil in vse kaže, da bi do leta 2020 utegnila postati vodilna svetovna gospodarska sila. Zaradi cenene in disciplinirane delovne sile se tuji kapital nekaterih manj zahtevnih industrijskih panog, kot je na primer obutvena industrija, že seti iz držav, kakršna je Južna Koreja, na Kitajsko. In kako se tudi ne bi. Tovarne Nike, Reebok, Adidas in podobne postavljajo obrate raje na Kitajskem, saj kitajski delavec stane le 34 centov na uro, južnokorejski pa že 3, 4 dolarje. Kakovost njunega dela pa se ne razlikuje bistveno. Kitajsko vodstvo je ZDA, s katero ima država tudi neverjeten trgovinski presežek (18 milijard dolarjev), obljubila večje odpiranje trga za ameriške izdelke, za protiuslugo pa naj bi Američani Kitajski omogočili vstop v GATT (splošni sporazum o trgovini in carinah), združenje, v katerem so vsa pomembna svetovna gospodariva. A tudi kitajska prizadevanja za uvoz zahtevnejših tehnoloških proizvajalcev niso ostala brez uspeha. McDonnell Douglas je v tovarni v Šanghaju že izdelal 35 potniških letal MD-80, letos načrtujejo izdelavo naslednjih štiridesetih letal tega tipa. Na tesnejše sodelovanje se pripravljata avtomobilska giganta General Motors in Ford, po vsej Kitajski rastejo kot gobe po dežju tovarnice za fotokopirne
stroje, računalnike in industrijsko opremo. Marsikateri gospodarski strokovnjak v ZDA, Evropi in celo na Japonskem je že zelo zaskrbljen zaradi tako hitre in uspešne kitajske gospodarske rasti.
Seveda pa ima zgodba tudi temnejšo plat. Prihod tujega kapitala v državo in cvetenje zasebne poslovne pobude je povzročilo doslej neopazno razslojevanje. Razlike med tistimi, ki si lahko privoščijo potrošniške dobrine, in tistimi, ki se morajo iz meseca v mesec prebijati v potu svojega obraza, so iz dneva v dan večje.
Tudi komunistična partija še ni sestopila z oblasti in njeni predstavniki se marsikje obnašajo kot mafijski šefi, zahtevajoč zase del dobička, Ce naj uredijo kakšno birokratsko podrobnost, ki je brez njihove pomoči nikakor ne bi bilo mogoče urediti, se pritožuje vidni prekinški bankir v prispevku za tednik News-week. Tudi v podeželskih območjih (polovica kitajskega prebivalstva še vedno živi na deželi), kjer so se previdne reforme začele že konec sedemdesetih let, ko je Deng Hsiaoping dovolil kmetom, da del svojih presežkov prodajo na trgu in zaslužek obdržijo zase, so razlike vse večje in povsod se življenje ne kaže le v rožnatih barvah. Isti vir poroča, da je lani samo v Gu-angCuaju vsak dan iskalo delo skoraj 190.000 ljudi. Ce pa cena za prehod v tržno gospodarstvo ne bo višja od navedene, bomo za državo z največ prebivalci na svetu lahko rekli, da je prehod iz socializma v kapitalizem izvedla po najboljši od možnih poti.
Ko se v deželo naseli kapitalizem, prideta najprej McDonald*s in CocaCola
Star pregovor pravi, da so statistike kot dvodelne kopalke: kažejo vse, kar je pomembno, a skrivajo bistveno. Mislim, da statistike nasploh prikazujejo pomembne podatke, ključni pa je kriterij, ki naposled te pridobljene podatke razloži.
Nedavno so v Buenos Airesu objavili statistiko, kako drago je preživljanje v glavnih svetovnih mestih. Raziskava, ki jo je opravilo švicarsko svetovalno podjetje, je pokazala, da je naj dražje mesto Tokio. Podatek ni v Argentini nikogar posebno presenetil, saj je bil vsem veC ali manj znan. Navsezadnje pa le redkokdo misli na potovanje v Tokio.
Drugačna je bila reakcija portenjev (prebivalcev mesta Buenos Airesa), ko so zvedeli, da je njihovo mesto v isti statistiki na desetem mestu. Natanko tako: na svetu je samo devet mest dražjih od Buenos Airesa.
Ta podatek je bralca objavljene statistike spodbudil, da je natančneje pregledal seznam, poiskal imena velikih prestolnic ali pomembnih mest in skušal v tej zanimivi lestvici določiti vrstni red. Ugotovil je, da je Pariz na petnajstem mestu, London na osemindvajsetem, Rim na sedemintridesetem in New York na dvanajstem. Presenečenje je bilo še večje, ko je odkril, da je v podobni raziskavi istega svetovalnega podjetja Buenos Aires pred dvema letoma zasedel devetdeseto me-
PISMO IZ BUENOS AIRESA
Statistike, kruh in
demokracija
Alejandro Briner
sto.
Številke so suhoparne, zato je treba rezultate razložiti še drugače.
Aprila 1991 je v Argentini začel veljati konver-tibilnostni načrt. Od tedaj je en argentinski peso enakovreden enemu severnoameriškemu dolarju. Pariteta je nespremenjena že skoraj dve leti, kljub temu pa so cene na argentinskem notranjem trgu znatno narasle. Čeprav je inflacija razmeroma nizka, je treba opozoriti, da dva ali tri odstotke mesečne inflacije - z zamrznjenim dolarjem - dejansko pomeni dva ali tri odstotke najbrž najvišje svetovne dolarske inflacije.
Kljub vsemu pa iščemo še druge razlage. Znano je bilo namreč, da je mogoCe v Buenos Airesu zelo poceni jesti, zlasti Ce upoštevamo na primer cene v New Yorku ali Parizu. Poglejmo, kaj se dogaja danes, in poskusimo prime r j a t i primerljiva mesta; nič ne bi koristilo primerja-n J e Maximsa z gostilno v kaki skromni Četrti. Za to primerjavo lahko uporabimo cene v Mac Foto: Tone Hočevar
uonaiasin, saj je v vsen enaka postrežba in enaka hrana. Hamburger Big Mac stane v New Yorku 2, 50, v Parizu 3, v Buenos Airesu pa 3, 60 dolarje. Sestavljen menu s hamburgerjem, pomfrijem in brezalkoholno pijačo stane v teh velemestih 5, 30, 6, 00 in 7, 40 dolarje; zadnja številka seveda velja za Buenos Aires.
Vprašanje, zakaj je hamburger v deželi mesa dražji kot v drugih deželah, je še kako umestno. Gospodarski izvedenec pojasnjuje, da je treba upoštevati vse okoliščine te cene, na primer višino plač. Toda tudi tako se nam računi ne izidejo. Povprečna plača kuharja je v Parizu 2000 dolarjev, v New Yorku 2800, v Buenos Airesu pa le 500 dolarjev.
Ostanejo nam še stroški obratovanja.
Nedavnim privatizacij am se je posrečil zanimiv Čudež, da so se cene p o 1 o -žnic za elektri-k o , plin in telefon P o -množile s tri. Ta divja ne-
uravnovešenost nam utegne odgovoriti na nekatera vprašanja. Vloga države kot urejevalke gospodarskih sprememb izginja. Ta pomanjkljivost je tako očitna, da vpliva celo na sosednje države.
Decembra je bil v Urugvaju plebiscit. Tamkajšnja skupščina je sprejela zakon o privatizaciji, a ker ustava omogoča prebivalcem potrditev ali rektifikacijo zakonov, se je vlada, prepričana v zanesljiv uspeh, odločila za plebiscit. Ne le odločila, temveč celo podprla njegovo izvedbo. A ko so prve ankete javnega mnenja pokazale na dvome prebivalstva, se je vlada, da bi zmedla volilce, zatekla k stari zvijači.
Tisti, ki so bili proti privatizaciji, so morali izbrati listič z odgovorom DA, tisti, ki so jo podpirali, pa listič z odgovorom NE. Ukana pa se je izjalovila: privatizacijska izkušnja argentinskih sosedov je bila tako zastrašujoča, da je 70 odstotkov Urugvajcev za vselej pokopalo vladni naCrt.
Ko se danes dviga debatna temperatura o vprašanju ustavne reforme, se številni Argentinci sprašujejo, ali ne bi bilo primemo njeno izvajanje po urugvajsko, tako da bi ustava dovoljevala plebiscit vsakič, ko bi šlo za odločanje o kakem spornem zakonu. Tako bi bilo ljudstvo, in ne njegovi predstavniki, neposredno odgovorno za zakone in bili bi bliže pristni demokraciji.
BIH / UMAZANA VOJNA
ISTRA / SELITVE
NOVICE
Hrvati niso nič boljši!
Spopadi v BiH, kot jih vidi neprizadet tuji opazovalec
Tretji eksodus in nova kolonizacija istrskega polotoka?
Samo lani se je iz Istre v tujino, predvsem v Italijo, izselilo od petnajst do petindvajset tisoč, predvsem mladih in izobraženih Istranov
Goran Moravcek / Zadar
Predsednika Slobodana Miloševiča in njegove srbske somišljenike v Bosni je svet obsodil zaradi etničnega čiščenja in razbijanja države in prav je tako. »Čeprav je dejavnost hrvaškega predsednika Franja Tu-dmana in njegovega bosanskega sonarodnjaka Mateja Bobana povzročila Bosni skoraj enako gorje - sicer z manj nasilja kot Srbi -, so bila ta dejanja deležna manjše pozornosti svetovnih medijev«, začenja članek v Wall Street Jour-nalu Charles Lane, sicer urednik berlinskega uredništva tednika News-week.
Charles Lane potem natančno razloži dosedanje spopade med Muslimani in Hrvati v BiH in navaja izjave posameznih bosanskih funkcionarjev o hrvaških zaplembah orožja, hrane in človekoljubne pomoči, namenjene posameznim bosanskim mestom in vasem, do katerih pa ni nikoli prispela. Po trditvah Seferja Haliloviča, poveljnika bosanske vojske, so Hrvatje doslej zajeli tudi po petdeset odstotkov vsega Bosni namenjenega tovora. Bosanski obrambni minister Munib Bi-sič pa je bil še ostrejši: »Bili bi srečni, če bi šlo le za polovico tovora. Polovico tovora pobere-
jo Hrvati že v pristanišču, drugo polovico pa pripadniki HOS med potjo. Kar ostane, dobi-'mo mi.« Poveljnik Halilovič se je pred časom moral spopasti z vojaki Jusufa »Juka« Prazina, bosanskega nacionalnega junaka, ki je organiziral odpor v prvih dneh vojne. Juka, ki je bosanskim oblastem sumljiv že zaradi svoje neslavne preteklosti, si je želel priboriti poveljstvo nad vso bosansko vojsko, kar je Hrvatom še kako ustrezalo. Po spopadih z bosansko vojsko se je moral Juka z ostankom zvestih enot umakniti z Igmana v Mostar, ki ga nadzorujejo Hrvati.
Hrvaški mediji so v zadnjem času polni pro-timuslimanske propagande, pred katero bi zardevali še na Miloševičev! televiziji. Pred kratkim je neki hrvaški časopis objavil strip, v katerem na prvi sličici hrvaški vojak daje Muslimanu s fesom na glavi orožje, na naslednji pa isti Musliman ustreli Hrvata v hrbet.
Charles Lane bralcem potem še nadrobno razlaga dosedanja srbska in hrvaška prizadevanja, da bi iz mirovnih pogovorov iztržili čimveč, in dodaja, da je najnovejši Vance-Ownov načrt še največ prinesel Hrvatom. (Priredil M. E.)
PAZIN - Istra, ki je bila pred kratkim še zelo politično mirna regija, je postala zlasti po županij-skih volitvah in prepričljivem porazu HDZ na tem polotoku za Zagreb največji notranji problem. Nobenega dvoma ni, da si bo hrvaška osrednja oblast dolgoročno prizadevala spremeniti stališča volilcev in tako izboljšati svoj položaj v Istri, saj tega ne more storiti čez noč. Program HDZ je za ta najbolj razviti del države jasen, njegovo bistvo pa je načrt gospodarskega razvoja v notranjosti polotoka. Oživiti je treba 30 manjših mest, ki so zdaj brez prebivalcev in gospodarskih programov, izpostavljeni zobu časa. Zato je, kot pojasnjujejo v Zagrebu, sedež istrske županije v Pazinu, in ne v Pulju, kot je to zahtevala IDS Ivana Jakovčiča. Prav tako bi moralo skoraj 30 novih istrskih občin - namesto dosedanjih sedmih - spodbuditi razvoj celinskega dela polotoka.
Čeprav v Istri ni sporov okoli načrtov za obnovo opuščenih istrskih mest in razvoja kmetijstva v notranjosti, pa demografske spremembe, ki nujno spremljajo takšna prizadevanja, pri nekaterih Istranih že zdaj izzivajo bes. Ta je usmerjen predvsem proti Hercegovcem, ki so na Hrva-
škem sinonim za »prave« Hrvate. Potemtakem se razlikujejo od »mlačnih« istrskih Hrvatov; opazili so že kar nekaj primerov medsebojne nestrpnosti. Ni povsem jasno, kako se bodo Istrani obnašali do načrtov o kolonizaciji polotoka, ki niso nikjer javno objavljeni, povsem jasno pa je, da bodo demografski ukrepi pripeljali do resnih notranjih pretresov.
Število prebivalcev Istre se nenehno zmanjšuje, potem ko je izbruhnila
vojna na Hrvaškem in po zelo hudih gospodarskih stiskah, ki pestijo to novo državo. V minulem letu dni je iz države odšlo veliko mladih in strokovnjakov, večinoma iz Italije. Po podatkih Ivana Jakovčiča, vodje IDS, stranke, ki si je pridobila zaupanje več kot dveh tretjin Istranov, je Istro zapustilo med 15 in 25.000 ljudi. Jakovčič je prepričan, da ta pojav še naprej pustoši po Istri, končnih posledic pa ni mogoče predvideti. Nova istrska oblast, kot
razlaga bodoči župan Lu-ciano Delbianco, tega »tretjega istrskega eksodusa«, kot ga nekateri imenujejo, ne more zaustaviti s silo, temveč samo z višjim standardom in novimi delovnimi mesti. Panika politikov ni neutemeljena, saj je s polotoka odšlo že 260 medicinskih sester, veliko vrhunskih ladjedelniških strokovnjakov, kuharjev, hotelirjev, predavateljev italijanske narodnostne manjšine...
Gospodarski strokovnjaki IDS nameravajo z novimi gospodarskimi načrti preroditi Istro. Samo tako je mogoče preprečiti izseljevanje. IDS, regionalistična stranka, ki je premagala HDZ, prav tako namerava posvetiti veliko pozornost razvoju notranjosti polotoka. Načrti, nujni za razvoj Istre, so trenutno zaustavljeni, ker še zmeraj niso razrešeni vsi premoženj sko-pravni spori. Po drugi svetovni vojni naj bi Istro zapustilo približno 180.000 ljudi. Niso odšli samo Italijani, ampak tudi na tisoče Hrvatov in Slovencev. Zdaj številni med njimi, opogumljeni z napovedmi o spremembi osimskih sporazumov, sanjajo, da bodo dobili nazaj hiše, stanovanja in zemljišča svojih očetov ali dedov,
ki so morali zapustiti Istro. Njihovo število ocenjujejo na približno 40.000. Hrvaške oblasti so, kot sleherna država v vojni, do teh ljudi zelo nezaupljive. Vendar ne zato, ker jim ne bi bila všeč njihova nacionalna pripadnost, ampak predvsem zato, ker akcijo vodi MSI (Movimento Socialista Italiano). To v očeh hrvaških oblasti postavlja pod v.prašaj številne upravičene zahteve izseljenih Istranov. Zato je vse pogosteje slišati skoraj pozabljene pojme, kot so »avtonomaši«, »italijanaši« oziroma »istrski iredentisti«. Istri-anizacija, ki je zelo poudarjena, saj se je 20 odstotkov prebivalstva opredelilo po svoji regionalni pripadnosti, je povezana z romanizacijo polotoka. V državi, ki nima pod nadzorom tretjine ozemelj zaradi obmejnih sporov, pa nekateri regionalizem doživljajo kot nacionalno katastrofo. Prav gotovo bo Zagreb zato naredil vse, da bodo tudi v Istri »pravi« Hrvati preglasili regionaliste, nekateri tamkajšnji politiki pa resno razmišljajo o tem, da bi na polotok priselili nove ljudi. V IDS nimajo nič zoper priseljevanje strokovnjakov in potrebne delovne sile, nasprotujejo pa političnemu naseljevanju.
Ozal na balkanski turneji
SKOPJE - Turški predsednik Turgut Ozal, ki je končal svoj obisk v Bolgariji, kjer se je pogovarjal z bolgarskim predsednikom Zeljem Zelevom, bo v sredo dopotoval na dvodnevni obisk v Makedonijo, postaji na svoji balkanski turneji Za Skopjem, do katerega je turška vlada Sulejmana Demire-la po svoje zadržana, pa bosta na vrsti Tirana in Zagreb. Kot poročajo makedonski mediji, je turski predsednik po pogovorih v Sofiji izjavil, da je zdaj potrjena enotnost bolgarskih in turških pogledov na jugoslovansko krizo. Tudi Zelev je omenil to »podobnost o stališčih«, vendar je bolj poudaril odnos do priznanja Makedonije. Sicer gre za dve državi, ki sta Makedoniji že priznali status neodvisne države in z njo vzpostavili diplomatske stike. Ob svojem odhodu iz Ankare je Ozal izjavil, da je dlj njegove turneje odpreti »novo stran v balkanskih odnosih« in »obkoliti Srbe z vseh strani«. (M K)
Mitterand in Clinton o BiH
PARIZ - Predsednik ZDA Bill Clinton in francoski predsednik Francois Mitterand sta sev ponedeljek ponoči po telefonu pogovarjala o razmerah na ozemlju nekdanje Jugoslavije in dosegk soglasje o mirovnih načrtih za to območje, je sporočil Reuter, ki se sklicuje na francoske uradne vire. ZDA so prejšnji teden sporočile, da se bodo pridružile diplomatskim prizadevanjem za prenehanje vojne v BiH in da bodo sodelovale v sklopu mirovnih sil, čebo potrebno. Francija je pozdravila ameriško stališče, vendar daje prednost mirni razrešitvi krize pred oboroženim posegom. Predsednika naj bi se tudi dogovorila za skorajšnje srečanje. (Reuter)
Gladovna stavka boscnsMh begmcev
HAAG - Približno devetsto beguncev iz BiH na Nizozemskem je v torek pričelo z dvodnevno gladovno stavko. S protestom hočejo begunci izraziti solidarnost s svojimi rojaki v domovini ZN pasov torek voditelje bosanskih Muslimanov obtožili, da s svojo politiko podpihujejo Sarajevčane, da odklanjajo človekoljubno pomoč in da krize tako ne bodo nikoli rešili Se napej pa se zapleta okoli konvoja s pomočjo za muslimansko mestece Cersko, ki ga uporniški Srbi obstreljujejo že 33. dan (Reuter)
Krajišniki v New Yorku
NEW YORK - Predstavniki Republike srbske Krajine so se v torek udeležili pogajanj o razmerah v nekdanji Jugoslaviji, ki potekajo vzporedno s pogajanji o BiH, je sporočil tiskovni predstavnik konference Eckhard.
Pogajanja vodi nemški pogajalec ES Geert Ahrens, udeležujeta pa se jih tudi lord Ovven in Cyrus Vanče. Prišel bo tudi ruski zunanji minister Vrtalij Curkim Srbsko delegacijo vodi Goran Hadžič, samozvani predsednik srbske republike Krajine. Na pogajanjih sodelujeta tudi predsednik parlamenta Krajine Mile Paspalj in zunanji minister Slobodan Jaičevič. Srbski predstavniki naj bi se sestali tudi s predstavniki Hrvaške, čeprav so pred odhodom to možnost popolnoma zavračali Ob tem je hrvaški veleposlanik v ZN Mario Nobilo izjavil, da gre za iskanje rešitve, ki bo temeljila na mirovnem načrtu in zakonu o manjšinskih pravicah na Hrvaškem. (Reuter, AEP)
SRBIJA / KRIZA INSTITUCIJ
HRVAŠKA / KNINSKA KRAJINA
Za navadne državljane preživetje, za akademike pa morala in časi
»Študentje« kupujejo naslove, vendar ne v Beogradu
Srbi se bojijo, da se jim pod hrvaško oblastjo ne obeta nič dobrega
Po nekaterih predvidevanjih naj bi Hrvaške oblasti za sedanje srbske krajine, ko jih bodo spet osvojile, pripravljale izselitev Srbov
Zoran Jelicič / Beograd
BEOGRAD - Kadar inflacija na dan narašča za šest do sedem odstotkov, kot se to dogaja v teh dneh v Srbiji in Cmi gori, potem je razumljivo, da največji del prebivalstva vse svoje sile usmerja v preživetje. Prav tako pozornost javnosti vse bolj privlačijo pojavi gospodarskega zloma, predvsem beda in kriminal, v glavnem na njeni najbolj banalni ravni (brskanje za odpaki hrane po smetnjakih, ulični ropi, vlomi v stanovanja, podstavljanje eksplozivov ipd.) Drugače rečeno, ob strani ostajajo na videz nedolžne, a mnogo globlje motnje z nedvomno dogoročnejši-mi posledicami.
Seveda ni resnega strokovnjaka, ki bi videl možnost za hitro zniževanje inflacije in uravnoteženje gospodarskih tokov v danih domačih in Se posebej tujih okoliščinah. Tudi med njimi ni tisih, ki bi verjeli, da se takšne okoliščine lahko hitro in občutno spremenijo v korist Srbije in Črne gore. Dokler pa je del te škode vendarle nadomeščen s spremembo sedanjih okoliščin, v prvi vrsti političnih, je vprašanje, kako oceniti in ublažiti tiste izgube, ki so posledica razkroja cele vrste pomembnih institucij, kakor tudi državljanov kot njihove nepogrešljive vsebine.
Poglejmo si za ponazorilo najbolj aktualen primer. Se zmeraj poteka, iz številnih razlogov, razprava o škandalozni izključitvi poslancev opozicije in srbske delegacije v zveznem parlamentu.
Prešnji teden je troje profesorjev z beograjske
pravne fakultete javno in v podrobnosti opisalo, kaj si o tem mislijo. Pustimo, kaj je kateri od njih zagovarjal. Za temo o razpadu institucij in javne morale (ki je veliko pomembnejša od zasebne, mar ne?) je pomembno, da so vsi trije člani političnih strank in da je vsak med njimi svoje stališče podpisal z naslovom univerzitetnega profesorja in z imenom svoje fakultete. Pravne fakultete ni nihče nič vprašal, zato ostaja dilema, kdo bo, če ne predavatelji, ohranjal strokovno in moralno integriteto neke izobraževalne in znanstvene ustanove.
Vprašanje bi se lahko glasilo tudi drugače: odkod posamezniku pravica, da ruši tisto, kar so zgradile prejšnje generacije? Odkod, recimo, pooblastilo predsedniku Srbske akademije znanosti in umetnosti, da akademijo zlorablja in uradno sprejema Bogoljuba Kariča, novopečenega bizni-smena in lastnika fantomske družbe? Bistva stvari prav nič ne spremeni podatek, da je bila ceremonija prirejena zaradi podelitve listine, s katero so Kariča proglasili za dopisnega člana ukrajinske akademije znanosti, saj gre tu za posel med Ukrajinci in Karičem.
Mogoče se utegnejo takšna vprašanja zdeti »iskanje dlake v jajcu«, če po beograjski univerzi ne bi krožila javna skrivnost o tem, da je omenjeni biznismen skušal
magistrirati na pravni fakulteti, čeprav ne izpolnjuje nobenega od zakonsko predpisanih pogojev. Besen na Beograd je odšel
v Niš in si tam pridobil zaželeni znanstveni naslov. Kaj so v zameno za to dobili niški profesorji prava, je ostalo neznano.
Seveda bi upravnik srbske akademije lahko počel, kar bi se mu zahotelo, če bi držal jezik za zobmi tisti tenki meščanski sloj, ki je preživel, a tudi nastal navkljub komunizmu.
Vsakdanja podoba na beograjskih bencinskih črpalkah (Telefoto:AP)
KNIN - Najnovejša vojna med Srbi in Hrvati ni vzplamtela nepričakovano. Zaradi zastojev pri	izpričana. Med vsemi
uresničevanju Vanceove-	mednarodnimi ustanova-
ga načrta, zlasti tistega mi ima največ dela Viso-dela, ki se nanaša na vr- ki komisariat za begunce: nitev hrvaške oblasti na pod njegovim nadzorom »rožnata območja« (oze- bo namreč dokončan premija, ki so pod nadzorom ces etničnega čiščenja. V srbskih sil), so hrvaške Kninu, ki je nekdaj imel oblasti postale nestrpne. 15 odstotkov Hrvatov, bi Nestrpnost je naraščala, zdaj težko našli enega sako so se bližale volitve. mega; podobno je v Ben-Najbolj prepričljivo je bi- kovcu in Obrovcu. Stevil-lo zavzetje strateško po- ni so pobegnili v strahu membnih ozemelj, ki so pred srbskim maščeva-jih zasedali Srbi.	njem, nekatere pa so do-
Kakšno vlogo so v spo- besedno vrgli iz hiš sr-padu odigrale mirovne si- bski begunci iz benkov-le? Vodja civilnega oddel- ških vasi, ki so jih zavzeli ka Unproforja Cedric Hrvati. Tako so bili vsi Thornberry je pred kra- Hrvati, ki so ostali po pr-tkim v Kninu izjavil, da vi vojni, lojalni državlja-so njihovi opazovalci ni, saj jih srbske oblasti pravočasno zaznali, da se niso v ničemer zaščitile, hrvaška vojska zbira Večina policajev je na bo-okrog meja, vendar niso jiščih, tako da je pravni verjeli, da bodo zares na- red prepuščen samozva-padli. Ko pa se je napad nim zakonodajalcem, začel, se trije bataljoni Nekdaj čisto hrvaško lahko oboroženih vojakov vas Potkonje blizu Knina Unproforja niso mogli so zdaj naselili Srbi in jo postaviti po robu dobro preimenovali v Smokvič, oboroženi vojski, ker to v po eni od vasi v benkov-njihovi mirovni misiji tu- ško-zadrski okolici, di ni predvideno, je do- Druga posledica vojne dal Thomberry. Kakor hi- v severni Dalmaciji je so-tro je prišlo do izbruha cialna beda. Vse več je vojne, je bila mirovna mi- prebivalcev, ki so prišli sija Unproforja zamrznje- do samega roba obstoja, na. Kenijci in Francozi na Kilogram kruha stane ne-nadzomih točkah zdaj sa- kaj manj kot pol marke, mo nemo opazujejo pre- povprečna plača pa znaša hod srbskih tankov od 10 do 15 mark. Brez kon-Knina do Benkovca in v vojev človekoljubne podal javi prisluškujejo gr- moči, ki vsak dan prihaja menju topov. V takšnih v Knin in vojaške kuhi-okoliščinah, pravi Cedric nje, s katero se prehranju-Thomberry, Unprofor re- je polovica prebivalstva, dno spremlja vse, kar se bi bilo stanje nevzdržno, dogaja, in o tem obvešča Po eni strani narašča so-svoja poveljstva. Ta izja- cialna beda, po drugi pa va pravzaprav potrjuje se negotovi konec vojne, nemoč mednarodnih ki po vsej verjetnosti ne ustanov, ki je bila v bo- bo imela zmagovalca, sanski vojni že tolikokrat odmika. To je stvarnost, v
tve problemov. Vlada Zdravka Kočeviča v Kninu se je tako znebila dela bremena, ki ga stalno podtika opozicija Milana Babiča, češ da je prehitro podpisala načrt vrnitve Krajine pod okrilje Hrvaške.
Predsednik skupščine Srbske Krajine Mile Pa-špal je pred kratkim komentiral te obtožbe v Kninu z besedami, da je Hrvaška poteptala Vance-ov načrt, ki ne velja več, saj država, ki ga je podpisala (SFRJ), prav tako ne obstaja.
Kakorkoli, prihodnost za Srbe v Krajini ni nič kaj rožnata. Ena od posledic dveletne vojne s Hrvati je tudi velik strah in nezaupanje do kakršnekoli možnosti skupnega življenja z njimi. Edina alternativa dolgotrajni vojni je za večino Srbov -kolektivna izselitev. Temu v prid so bile tudi pogoste izjave hrvaških politikov, ki Srbom niso ponujale nobene resne politične alternative.
General Mladič med borci v kninski krajini (Foto: M. L.)
Petar Damjanič / Knin
kateri trenutno živijo Srbi v Krajini.
Nova vojna s Hrvati pa je bila po drugi strani dobrodošla za srbske oblasti, ki so pred več kot letom dni podpisale Vance-ov načrt. Sam Cedric Thornberry je v Kninu izjavil, da ne razume, zakaj se je Hrvaška podala v novo vojno avanturo. V političnem smislu bi Srbi po vsej verjetnosti igro izgubili, saj so brezpogojno pristali na načrt, ki med drugim srbska ozemlja opredeljuje kot ozemlja znotraj Hrvaške. Neskončno zavlačevanje in izogibanje kompromisom na hrvaški strani bi bilo nevzdržno zaradi gospodarskega izčrpavanja že tako siromašnih srbskih krajev in zato, ker so na Srbe v Krajini pritiskali tudi s strani režima v Srbiji, ki jim zdaj nesebično pomaga. Z nadaljevanjem vojne pa se odmika tudi vprašanje politične reši-
SLOVENIJA
Sreda, 17. februarja 1993
VLADA / PRORAČUN
PARLAMENT / DELOVNA TELESA
Prazna blagajna in veliki apetiti
Parlament bo moral o proračunu odločati po hitrem postopku - Demokrati trdijo, do vlado izsiljuje parlament
Kaj o proračunu menijo v strankah?
Ignac Polajnar,
SKD
»V poslanski skupini o proračunu Se nismo razpravljali.
Potrebna bo temeljita razprava, zato je to, ali bo proračun sprejet do konca marca, odvisno predvsem od datuma, ko bo vlada predložila osnutek.
Od tega je tudi odvisno, ali se bo proračun sprejemal po hitrem postopku ali to ne bo potrebno.« Za zamudo so po Polajnarjevem mnenju krive predvsem volitve: »V bodoče bo potrebno spremeniti datum volitev, da te ne bi bile konec leta, saj zaradi tega trpi sprejetje proračuna.«
Mauricio Olenik,
ZL
»Vse je odvisno od tega, kaj bo novi proračun prinesel. Sporne zadeve bomo skušali kot vladna stranka uskladiti znotraj vlade in Ce te ne bodo bistvene, bomo pristali tudi na to, da se proračun sprejme po hitrem postopku.
V skrajnem primeru pa pristanemo tudi na začasno financiranje.«
Franc Zagožen,
»Sloveriska ljudska stranka zahteva pred sprejetjem proračuna sprejem zaključnega računa za leto 1991.«
Zagožen pravi, da se sam ne strinja s tem, da bi vlada predlagala sprejetje proračuna na izredni seji po hitrem postopku. Prepričan je, da je takšno tudi mnenje njegovih poslanskih kolegov in dodaja: »Boljše kot sprejetje- proračuna na izredni seji bi bilo nekaj tednov začasnega financiranja.«
Jože PuCnik, SDSS
»Sprejem proračuna je tako izjemnega pomena, da se lahko sklice izredno zasedanje. Nasprotujemo pa sprejemu proračuna po hitrem postopku. Parlament naj zaseda dva ali tri tedne, saj ima pravico do temeljite diskusije.
Za pravno državo se ne spodobi, da se zateka k zasilnemu reševanju z začasnim financiranjem.«
Tanja Starič
Poslanci slovenskega parlamenta na februarskem zasedanju ne bodo sprejemali proračuna za letošnje leto. Odločitev o tem, kaj bo z denarjem iz državne blagajne, je preložena na marec, ko naj bi se izteklo tromeseCno začasno financiranje.
Po informacijah iz vladnih kabinetov bo ministrstvo za finance osnutek proračuna morda pripravilo v dveh ali treh tednih, jutri pa bodo ministri pri finančnem ministru šele prvič zares klestili svoje zahteve.
V zadnjih tednih se vladni resorji »bojujejo« za Cim večji delež proračunske pogače. Tako naj bi po zadnjih neuradnih informacij ali proračun znašal približno 295 milijard tolarjev, zahtevkov pa je že za skoraj 500 milijard. V vladnih krogih nekateri tožijo, da ministrom »manjka občutek, da so elani iste vlade«. Ministri pa se po drugi strani pritožujejo, da denarja ne bo dovolj niti za vzdrževanje sedanjih projektov, kaj šele za začetek novih, in celo napovedujejo »kolaps« sistemov. Po naših informacijah proračunske bitke dodatno zapleta odsotnost (bolezen?) predsednika Drnovška, ki naj bi v takšnih primerih kot »vrhovna avtoriteta« brzdal prevelike apetite. Ker pa se v Četrtek zjutraj predsednik vlade vrača z »dopusta«, lahko predvidevamo, da bo zagotovo sodeloval pri »avdiencah« z ministri in pri prvem »klešCe-
Finančni minister išče denar (FOTO: S.2ivulovid/TRIO)
nju« zahtevkov po državnem denarju.
V vsakem primeru tudi v vladi priznavajo, da se vsi postopki šele prav začenjajo in kljub temu trdijo, da se ne dogaja »nič neobičajnega«. Zakaj ni predloga proračuna pripravila že prejšnja Drnovškova vlada (finančni minister je konec koncev isti), ni jasno. Nekateri omenjajo osnutek, ki naj bi nastal lani oktobra, vendar zaradi volitev nikoli ni prišel v skupščinsko proceduro, drugi pa trdijo, da je vlada predvsem sproti mašila luknje v državni blagajni. V vsakem primeru se bodo novi parlamentarci marca znašli v precej neprijetnem položaju. Ce bodo proračun sprejemali po hitrem postopku, bo to precedens, saj je prav sprejem tega dokumenta ključno »državotvorno dejanje«, ki navadno traja nekaj mesecev. Sicer bo še naprej veljalo začasno financiranje (torej razdeljevanje denarja po deležih, predvidenih v lanskem proračunu in usklajenih z inflacijo). Tretje možnosti ni.
Na početje vlade ob sprejemanju proračuna so prvi javno opozorili demokrati, ki menijo, da skuša vlada tudi v tem primeru v bistvu politično odločanje prenesti na izvršno oblast. Demokrati so proti odločanju po hitrem postopku, podaljšanje začasnega financiranja pa ocenjujejo kot neke vrste »ukinitev parlamenta«. Menijo tudi, da vlada nima nikakršne strategije razvoja države (saj samo zbira in selekcionira zahteve); nekaj poslanskih vprašanj na to temo nameravajo zastaviti že na februarskem zasedanju. Zanimivo je, da je tudi v vrstah vladnih strank (zelo potihem) slišati negodovanja, ker naj bi vlada »silila parlament, naj pomembne dokumente sprejema po hitrem postopku«.
Tako bo proračun prvi preizkusni kamen trdnosti vladne koalicije. Ob dvotretjinski večini v državnem zboru se sicer Drnovškovi ekipi še tako glasnih opozoril opozicije ni treba bati. Tudi ko gre za tako strateško pomembno odločitev, kot je razdeljevanje denarja davkoplačevalcev.
Pozicija in opozicija si delita interesna področja
Rok za dogovor se izteka jutri - Še vedno spornih pet odborov
KVIAZ čaka na dogovor strank (FOTO: Srdjan 2ivulovič/TRIO)
Ivanka Mihelčič
LJUBLJANA-Vodje poslanskih skupin državnega zbora v slovenskm parlamentu še vedno niso uspeli doseči dogovora o vodenju skupno 21 delovnih teles zbora. Seje potekajo za zaprtimi vrati. Zvedeli smo, da so se sestankovala s ponedeljkove nočne »seanse« razšli slabe volje in z dogovorom, da bodo z medsebojnim »prepričevanjem« nadaljevali. Vsekakor imajo za konCni dogovor le še malo Časa. Njihov rok se izteka jutri, ko se bodo znova sestali elani komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) in se lotili oblikovanja predloga odlokov o sestavi in imenovanju teh delovnih teles. Z imeni predsednikov in podpredsednikov delovnih teles državnega zbora pa lahko elani KVI-AZ-a zavlačujejo do seje parlamenta, ki bo 23. fe-
bruarja. Ce dogovora tudi do takrat ne bo, bodo delovna telesa kljub temu morala delovati. Skliceval in vodil jih bo, recimo, najstarejši poslanec.
Opozicija zahteva predsedniška mesta v skupno 11 delovnih telesih, pozicija pa v skupno 13. Oboji želijo imeti odbore za mednarodne odnose, gospodarstvo, notranje zadeve, kmetijstvo ter komisijo za lastninsko preoblikovanje podjetij. Ce izvzamemo v državnem zboru že imeno-
vane komisije, kot so KVIAZ (vodja je liberalni demokrat Tone Anderlič), mandatno - imunitetno komisijo (zaupali so jo krščanskemu demokratu Mi-
roslavu Mozetiču) in komisijo za pripravo poslovnika (ta naj bi se poslej ukvarjala tudi z ustavnimi vprašanji, vodi pa jo prenovitelj Miran Potre), so »strankarski apetiti« naslednji: liberalni demokrati želijo voditi odbore za mednarodne odnose, kmetijstvo in javne finance, poleg KVIAZ-a pa še komisijo za žensko politiko; krščanski demokrati želijo odbor za zdravstvo in socialno politiko, poleg mandatno - imunitetne komisi-
je pa še komisiji za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitveno dejavnostjo ter za lastninsko preoblikovanje podjetij; tretja koalicijska »velesila«, Združena lista, pričakuje, da bodo njeni poslanci poleg poslovniško - ustavne komisije vodili še komisijo za lokalno samoupravo ter odbor za gospodarstvo; pozicijski socialdemokrati pa si skromno žehjo le vodenja odbora za notranje zadeve.
Jelinčičeva nacionalna stranka bi prav tako rada imela glavno besedo pri odborih za notranje zadeve in državni proračun. Demokrati bi vodili odbora za mednarodne odnose in obrambo, ljudska stranka pa odbor za kmetijstvo ter komisiji za lastninsko preoblikovanje podjetij in za nadzor nad delom VIS in varnostne službe obrambnega ministrstva. Zeleni Slovenije hoCejo, da bi jim zaupali vodenje odborov za varstvo okolja in za znanost; samostojna poslanska skupina, nastala iz vrst Slovenske nacionalne stranke, pa se poteguje za odbora za gospodarstvo in kulturo.
Pri tem sta pravzaprav nesporni le dve zadevi: prva, da bo vodenje komisije za narodnosti vsekakor zaupano poslancema narodnosti, in druga, da prav nobena parlamentarna stranka ne kaže nikakršnega interesa za vodenje komisije državnega zbora za vloge in pritožbe...
Tako pozicija kot opozicija vztrajata pri svojih argumentih glede delitve vodstvenih položajev. Opozicija pri tem opozarja, da bi - Ce vladne stranke ne bodo popustile - to pomenilo suspenz ustavne določbe, po kateri naj bi bil državni zbor najvišja zakonodajna oblast v državi, vlada pa izvrševalec njene
politike. Utegne se namreč zgoditi, da bodo vloge zamenjane, saj stranke vladajoče koalicije želijo voditi ravno tiste odbore državnega zbora, ki so nekakšna zrcalna podoba ministrstev. Te pa tako ali tako kontrolirajo vladne stranke. To bi tudi pomenilo, da bi vladajoča koalicija nadzorovala samo sebe.
Pozicija, kajpak, ugovarja. Sklicuje se na argument »pravičnosti«, ki izhaja iz dejstva, da razvite
parlamentarne demokracije po večini upoštevajo tisti delitveni ključ, po katerem si pomembnejše parlamentarne funkcije vedno razdelijo stranke vladajoče koalicije, vodenje zlasti delovnih teles, ki sama po sebi opravljajo nadzorno funkcijo, pa vedno pripade opoziciji. Ob tem je treba vedeti, da delitev delovnih teles na odbore in komisije izhaja iz razumevanja, po katerem so parlamentarni odbori nekakšne parlamentarne izvedbe vladnih ministrstev (saj se ukvarjajo z enako ali podobno problematiko in so v ta namen tudi ustanovljeni), parlamentarne komisije pa so tisti organi, ki se ukvarjajo z bolj ali manj specifičnimi nalogami državnega zbora.
Kdo ima prav, je pravzaprav težko presoditi; na nek naCin oboji . Nadvse logična je denimo zahteva opozicije, da skozi parlamentarna telesa nadzira vladajočo koalicijo. Po drugi strani pa evropske izkušnje vsekakor pritrjujejo poziciji, saj ima večina evropskih parlamentov razdeljena delovna telesa tako, da ta predstavljajo natančno preslikavo siceršnjih razmer strankarskih sil v tem najvišjem organu oblasti.
Tuji zgledi - Italija in Hrvaška
Italijanski parlament, ki je sestavljen iz poslanske zbornice in senata, ima redne in izredne parlamentarne komisije. Redne komisije so bile ustanovljene in delujejo na osnovi poslovnika obeh zbornic, ukvarjajo pa se z rednimi vprašanji (zdravstvo, delo, zunanja politika, notranja politika, javna dela itd.). Trenutno imata tako zbornica kot senat trinajst rednih delovnih komisij. Ob njih delujejo tudi izredne komisije. Več kot trideset let obstaja na primer dvodomna komisija za boj proti mafiji. Redne komisije imajo navadno delovne oziroma posvetovalne pristojnosti, v izrednih primerih pa tudi zakonodajno oblast. Izredne primere sproti določata poslanska zbornica in senat na plenarnih zasedanjih obeh skupščin. Predsednike komisij izvolijo na osnovi političnih dogovorov. Navadno so predsedniki iz vrst vladne večine, podpredsedniki pa opozicije. Komisija za boj proti mafiji ima po tradiciji predsednika iz vrst opozicije, ker tako bolj učinkovito nadzoruje delo vlade. V vseh komisijah so proporcionalno zastopane vse stranke, ki imajo zastopnike v parlamentu.
Sabor republike Hrvaške ima 16 odborov in komisij, ki so polnomočna telesa; njihova osnovna naloga so predhodne razprave o resornih vprašanjih, zakonih in odločitvah, preden so te uvrščene na dnevni red zasedanja sabora. Vsem pomembnejšim odborom predsedujejo elani večinske stranke HDZ, ki imajo v vseh telesih tudi večino. Zastopniki v saboru lahko izbirajo med tem, da svoje delo opravljajo profesionalno oziroma da še naprej ostanejo na svojem dotedanjem delovnem mestu, v saboru pa prejemajo funkcionalni dodatek Vsi predsedniki odborov in komisij so funkcionarji, ki imajo večjo plačo kot običajni zastopniki in podobno kot republiški ministri. Njihove plaCe po evropskih merilih sicer niso tako velike, so pa po hrvaških, saj znaša razmerje za predsednika sabora 1:7, kar pomeni, da je njegov osebni dohodek sedemkrat večji od zajamčenenega. Za druge elane sabora je ta koeficient 1:4, 5, kakor hitro pa je posameznik elan kakega odbora, se to razmerje poveča na 1:5,5.
Tuji zgledi - Avstrija, Nemčija in Švedska
Pri oblikovanju delovnih teles državnega zbora so vodje poslanskih skupin pristali na srednjo pot med doslej predlaganimi rešitvami. Po prvi naj bi zbor imel le šest delovnih teles, ki bi združevala večje število področij. Po drugi, sprejeti inačici, naj bi imel 21 teles in sicer 11 odborov, s katerimi bodo poslanci »pokrivali« področje dela vladnih resorjev, in 10 komisij, ki naj bi bile za »potrebe« samega državnega zbora. Po tretji inačici pa naj bi teh teles bilo celo 30, kar pomeni zelo razvejano dejavnost poslancev in državnega zbora v celoti. Obsežna raziskava mag. Draga Zajca z ljubljanske Fakultete za družbene vede kaže, da jeslovenski parlament vendarle stopil na pot evropskih izkušenj.
Avstrijski parlament ima, na primer, le pet različnih služb (ali oddelkov), med katerimi so tri skupne za oba zbora (tako imenovana znanstvena služba, pravno -administrativna služba in stenogafska služba) in dve posebni, za vsak zbor posebej; ob tem ima seveda vsak zbor svojo službo, ki se deli na pododdelke (na primer za tehnično pripravo sej, za pripravo dnevnih redov in za pripravo plenarnih zasedanj). Veliko bolj kompleksna je, po Zajčevih besedah, organizacija služb nemškega parlamenta, ki se deli na tri generalne direktorate (parlamentarne službe v klasičnem smislu, raziskovalne službe in administrativne službe), ti pa skupaj obsegajo enajst direktoratov in poseben urad za obrambo. Vsi direktorati imajo tudi razvejan sistem pododdelkov. Zanimiv je tudi švedski parlament, ki je do leta 1970. imel le pet komisij, od takrat dalje pa skupno 16,' ki imajo v glavnem na skrbi vladna ministrstva, hkrati pa so dosegli, kot pravi mag. Zajc, boljšo povezavo s strankarskimi delovnimi skupinami za posamezna področja.
PREDSEDNIK Z VOJNIMI VETERANI
PARLAMENT / PRIPRAVA POSLOVNIKA
STATISTIKA / VOLITVE
Borci so odrinjeni na rob družbenega dogajanja
LJUBLJANA - Na včerajšnjem srečanju predsednika Milana Kučana z delegacijo republiškega odbora Zveze borcev so se pogovarjali o vključevanju slovenskih vojnih veteranov v aktualno družbeno dogajanje, o napovedani okrogli mizi mednarodne organizacije vojnih veteranov na temo jugoslovanska kriza, ki bo v Parizu in drugih problemih. Borci so povedali, da se počutijo odrinjene na rob družbenega dogajanja in zaprti v okvire svoje organizacije. Radi bi aktivno sodelovali na vseh področjih družbene-
ga življenja, na primer v humanitarnih akcijah, pri skrbi za okolje in podobnem. Glede pridobivanja njihovega vpliva v družbi je Milan Kučan predlagal, naj se pogovarjajo z vsemi strankami in ne selektivno. Na srečanju je Milan KuCan tudi ugodil želji predstavnikov Zveze borcev, da bo vodil Častni odbor na prireditvi od 50-letnici priključitve Primorske k Sloveniji, ki jo pripravlja Zveza. Pqdprl je njihove napore pri akciji Zeleni prstan okrog Ljubljane, s katero bodo obnovili in vzdrževali Pot spominov in tovarištva.
Red in mir, vendar brez velikih omejitev
Poslovniška komisija natančno o odnosu med državnim zborom in državnim svetom
LJUBLJANA - Komisija za pripravo poslovnika je včeraj nadaljevala z obravnavo delovnega osnutka poslovnika. Novoimenovani kolegij predsednika državnega zbora je sinoči komisijo pooblastil, da v današnjem nadaljevanju seje razpravlja predvsem o odnosu med državnim zborom in državnim svetom. Zaradi dodatnih nalog, ki jih je naložil kolegij predsednika državnega zbora, bo komisija zaprosila državni zbor za devetdnevni odlog za pripravo osnutka.
Pri tezah glede sej državnega zbora so elani
Bojana Humar
komisije govorili predvsem o vprašanjih dnevnega reda, o omejitvah razprav ter o odločanju. Glasovanja na sejah državnega zbora po novem ne bodo ob prvotno predvideni 16. uri, veliko bolj natančno določen pa je tudi potek tajnega glasovanja v državnem zboru.
V razpravi je bil liberalni demokrat Jožef Skolc proti restriktivnim tezam za vzdrževanje reda in miru na sejah državnega zbora, saj je bil po njegovem mnenju naju-
Cinkovitejši in najkrajši govor doslej znani medklic Jaše Zlobca: »Fašist«. S Školčem se je strinjala tudi večina elanov komisije. Na zasedanju so tudi povedali, da bo v kratkem imel vsak poslanec svoj računalnik, ki bo povezan v skupno elektronsko mrežo, v katero bodo sproti vnašali tudi magnetograme razprav. Pri poglavju o programiranju dela državnega zbora in njegovih teles, ki naj bi omogočilo dolgoročno urejanje dela zbora, pa so največ razpravljali o mesečni razporeditvi dela poslancev.
Jožef Školč (TRIO)
Poslanci dižavnega sveta so starejši od poslancev državnega zbora
LJUBLJANA - Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko je starostna struktura izvoljenih poslancev državnega zbora naslednja: največ, to je 41 odstotkov, poslancev je starih od 40 do 49 let, sedemindvajset odstotkov od 30 do 39 let, trinajst odstotkov med 50 in 59, skoraj sedem odstotkov je starih več kot šestdeset let in nekaj manj kot 6 odstotkov poslancev je mlajših od 29 let. Izmed 1477 kan-
Mija Gačnik
didatov je bilo izvoljenih 90 poslancev, kar v povprečju pomeni, da je kandidiralo 16 ljudi za eno poslansko mesto. Od kandidatov je bilo skupaj 14, 8 odstotka žensk, med izvoljenimi poslanci pa 13, 3 odstotka, kar pomeni skupaj 78 poslancev in 12 poslank.
V državni svet je bilo izvoljenih 39 moških in »samo« ena ženska. Po starostni strukturi so poslanci v državnem svetu starejši od poslancev, v
državnem zboru. Med temi ni nihče mlajši od 29 let. Sedem je starih med 30 in 39, dvanajst med 40 in 49, šestnajst med 50 in 59 leti, pet poslancev pa je starejših od 60 let. Skupaj je za državni svet kandidiralo 194 kandidatov, izvoljenih je bilo 40, kar pomeni v povprečju 4 kandidate za eno poslansko mesto. Med kandidati za državni svet je bilo 5, 1 odstotka, med izvoljenimi pa 2, 5 odstotka žensk.
AVSTRIJA, KOROŠKA
Sreda, 17. februarja 1993
DUNAJ / MINISTER BUSEK PREDSTAVIL DOKONČNI OSNUTEK ZA REORGANIZACIJO
CELOVEC, DUNAJ
NOVICE
Kompromisna rešitev za bodočnost celovške univeize
Še polemike o predčasnih volitvah
Reorganizacija bo prinesla novi »Univerzi Celovec« 10 dodatnih profesorskih in 25 asistenčnih učiteljskih mest - Negativni odmevi v SPO
EL o nastopu še pred poletjem ni po razloga za prenagljenost
DUNAJ - Razprava o bodočnosti celovške univerze je včeraj dosegla svoj višek in predvidoma tudi svoj konec: minister za znanost, vicekancler Erhard Busek (ČVP) je skupaj s koroškim deželnim glavarjem Chri-stofom Zernattom (OVP) predstavil dokončni osnutek znanstvenega ministrstva za reorganizacijo edine visokošolske ustanove na Koroškem. Glavne spremembe:
-	dosedanja Univerza za izobraževalne vede (UBW) v Celovcu se bo imenovala “Univerza Celovec”;
-	razdeljena bo na fakulteti za gospodarske in kulturne vede;
-	težišče gospodarske fakultete bodo dodatno razširjene gospodarsko-znanstvene vede in gospodarska informatika;
-	fakulteta za kulturne vede bo združevala preostale izobraževalne in humanistične predmete;
-	črtani bodo učitelj-sko-izobraževalni predmeti francoščina, ruščina, srbohrvaščina in kombinacija filozofija/pedagogika/psihologija;
-	filozofija in pedagogika, ki ju je ministrstvo najprej hotelo popolnoma črtati, ostaneta v okviru postopoma (personalno) skrčenega diplomskega Študija;
-	športne in medijske vede, posebna Zelja ce-
Igor Schellander
Ivan Lukan
lovske univerze, ministrstvo v svojem osnutku ni upoštevalo;
-	namesto tega pride študijski poskus “ekspertno gospodarstvo”;
-	reorganizacija bo prinesla celovški univerzi 10 dodatnih profesorskih in 25 asistenčnih učiteljskih moči.
Minister Erhard Busek je ob predstavitvi novega univerzitetnega koncepta ponovil stare argumente o slabi dosedanji koncepciji UBW z izključno orientacijo na (učiteljsko-) izobraževalne vede in sorazmerno nizkim številom vpisanih študentov; zdajšnja reforma pa šele postavlja ustrezna in perspektivna študijska težišča ter omogoča nove razvojne možnosti za celovško univerzo. Busek je označil svoj osnutek kot kompromis med predlogi ministrstva in celovškega kolegija. O popolni poseki humanističnih panog na UBW - tako so pred meseci še kritizirali ministrske predloge prizadeti celovški visokošolski učitelji in tudi deželni politiki - zdaj ni več govora, je dejal minister.
Deželni glavar Christof Zernatto je Busekov osnutek imenoval »kompromis, kateremu je mogoče brez pridržkov privoliti«. Osnovni cilji, ki
jih je v sodelovanju z vodstvom UBW v resoluciji deželnega zbora začrtal poseben pododbor, so po njegovem mnenju doseženi. Večji del študijske ponudbe UBW ostane ohranjen, kot posebno pridobitev je deželni glavar izpostavil izgradnjo gospodarskih predmetov, ki bodo kombinirani s študijskimi poskusi ter pravnimi predmeti. S tem v zvezi je Zernatto odkrito izrazil željo po morebitni poznejši ustanovitvi pravne fakultete v Celovcu. Dežela Koroška in mesto Celovec se bosta udeležila pri sofi-
nanciranju izgradnje univerze, tako Zernatto, potrebna pa bodo tudi nova študentska stanovanja.
Tudi celovški univerzitetni rektor Berger je v posebni izjavi za naš dnevnik izpostavil svoje zadovoljstvo z rešitvijo, ki v veliki meri upošteva koroške zahteve. Kajpada, tako Berger, je bilo treba žrtvovati kmeta -UBW se mora posloviti od lingvistike. Slovenščino in dvojezičnost ter partnerstvo z univerzama v Ljubljani in Vidmu je celovški rektor označil kot trdna težišča, ki bodo tudi naprej bistveno so-
določala dejavnost univerze.
Busekov predlog pa je naletel tudi na negativne odmeve: komentatorji avstrijskih medijev tudi v sedanjem ministrskem predlogu vidijo uresničevanje nekdanje želje po ukinitvi celovških humanističnih ved. Izobraževalni referent koroških socialdemokratov, deželni poslanec Peter Kaiser pa je izjavil, da Busek s svojim novim konceptom ni podal nič novega in inovativnega, kompromis pri predmetih “filozofija” in “pedagogika”pa bo po njegovem mnenju mogoče dokončno oceniti šele na osnovi prakse v naslednjih letih.
CELOVEC/DUNAJ -Namig predsednika avstrijske Ljudske stranke Erharda Buseka ob robu tiskovne konference na Dunaju, češ da bodo deželnozborske volitve na Koroškem morda le jeseni letos, je v koroški javnosti spet zanetil razpravo o predčasnih volitvah.
Tajnik koroške socialdemokratske stranke, Reinhard Rohr, je v tiskovni izjav poudaril, da njegova stranka nima nikakršnega interesa za predčasne volitve. Hkrati je pozval deželnega glavarja Zematta, naj se le-ta koncentrira na delo v
deželi in tako namignil, da sta Zernatto in Busek v ponedeljek na Dunaju očitno razpravljala tudi o predčasnih volitvah na Koroškem.
K razpravi o volilni reformi in morebitnim predčasnim volitvam se je oglasil tudi predsednik Enotne liste, Andrej VVakounig. Menil je, da bi bilo bolje, če bi prišlo do predčasnih volitev, saj je nezmožnost deželne vlade, da hitro in efektivno odloča v bistvenih vprašanjih, v zadnjih tednih postala očitna.
Glede negativnega za-držaja večinskih strank v zvezi z zahtevo EL in NSKS po uvedbi samostojnega zastopstva koroških Slovencev v koroškem deželnem zboru pa je predsednik EL zavrnil predlog podpredsednika NSKS Marjana Pippa o sklicu izrednega občnega zbora EL. »Na zadnjem občnem zboru naše stranke je bilo sklenjeno, da bo EL imela svoj redni občni zbor v teku letošnjega leta. Sklican bo verjetno še pred poletjem, ni pa nikakršnega vzroka, da bi EL sprejela prenagljene sklepe, preden bo jasno, kako bo dejansko izglodala volilna reforma in kdaj bodo volitve«, je dejal Andrej VVakounig.
Težavna pogajanja na področju kmetijstva za vstop Avstrije v ES
CELOVEC - Prvenstveni cilj Avstrije v primeru vstopa v Evropsko skupnost mora biti, da se v Bruslju zagotovi neposredne podpore za kmete v gorskih predelih in za tiste, ki so prisiljeni kmetovati v težkih okoliščinah.
To je ob manjši slovesnosti ob začetku letošnjega »leta kmetijstva« na Koroškem v Treibach-Althofenu izjavil avstrijski minister za kmetijstvo Franz Fischler.
Minister je pri tem poudaril, da se bo morala Avstrija v pogajanjih z
Evropsko skupnostjo tudi zagotoviti čimveč sredstev za ekološke ukrepe. Nadaljni cilj avstrijskih pogajalcev je, da Avstrija v Bruslju doseže kolikor mogoče visoke kvote za proizvajanje govedine in mleka.
Predvsem s kontingentom mleka se Avstrija ne bo zadovoljila, saj je prav ona bila tista, ki je - prej kot države Evropske skupnosti - začela zniževati proizvodnjo mleka, je poudaril minister za kmetijstvo in dodal, da ni sprejemljivo, da bi Av-
strija zaradi tega morala sedaj čutiti še posledice.
Posebna pozornost v pogajanjih z Evropsko skupnostjo bo nadalje veljala prehodnim rešitvam, ker je za Avstrijo nesprejemljivo, »da bi na mah prevzela politiko sedanje dvanajsterice«, je dobesedno zaključil Fischler.
Fischlerjeve izjave so nekoliko v protislovju z rezultati ankete, ki so pokazali, da Avstrijcem predvsem pri srcu ohranitev nevtralnosti in zaščita šilinga.
Andreas Khol kritizira Hrvaško
DUNAJ - Zunanjepolitični referent Avstrijske ljudske stranke (O.VP), parlamentarni poslanec Andreas Khol, je včeraj (v četrtek) na tiskovni konferenci izrazil sum, da se Hrvaška z represivnimi ukrepi proti muslimanom masivno udeležuje pri uničevanju Bosne in Hercegovine. Khol se je skliceval na verodostojne informacije, ki jih je dobil. Omenil je tudi slučaj turške tovorne ladje s pošiljko humanitarne pomoči, ki so jo zaplenili pripadniki hrvaških paravojaških enot. V zvezi s takimi primeri in poročili o etničnem čiščenju muslimanskega prebivalstva na ozemlju BiH, ki je pod hrvaško kontrolo je Khol izpostavil, da bo Avstrija morala v bodoče točno preveriti vprašanje podpore za Hrvaško. Pri obisku v Zagrebu hoče Khol s temi očitki soočiti hrvaškega predsednika Franja Tudjmana.
O hrvaški ofenzivi v Krajini pa je zunanjepolitični referent ČVP dejal, da je iz vidika mednarodnega prava upravičena. Hkrati je Andreas Khol pozdravil mirovni načrt Clintonove administracije za BiH ter ameriško odločitev za aktivnejšo vlogo pri reševanju konflikta na Balkanu. Ocenam o vse manj verjetni možnosti vojaške intervencije zapadnih držav pa se je Khol zoperstavil s trditvijo, da je vojaški poseg v BiH izvedljiv in da je NATO zato že razvila lastni inštrumentarij. (I.S.)
Ena milijarda za kanalizacijo
CELOVEC - Eno milijardo šilingov bodo morah investirati v obnovitev in izgradnjo celovškega kanalizacijskega sistema, ki naj bi bila zaključen 19^7. leta. Do tedaj naj bi bilo javnemu kanalizacijskemu omrežju priključeno 80 odstotkov celovških gospodinjstev, je sporočil pristojni celovški mestni referent Kurt Peterle. Poleg tega je 60 milijonov šilingov letno predvidenih tudi za celotno gradnjo. Peterle je zaradi dolgoletnega gradbenega kaosa napovedal boljšo koordinacijo gradbenih dejavnosti pri kanalizaciji, postni telekomunikaciji, vodovodih ter načrtovanih plinskih in toplovodnih ceveh, ki naj jo omogoči posebej sestavljeni štab. Nadaljnji cilji Peterletovih komunalnih prizadevanj so obnova Starega in Novega trga v Celovcu ter ureditev prometa v glavnem mestu. (I.S.)
1992: Manj smrtnih nesreč na koroških cestah
CELOVEC - Kot sporoča statistični urad koroške deželne vlade je leta 1992 na koroških cestah bilo 3200 prometnih nesreč. Število mrtvih se je v primerjavi z letom 1991 zmanjšalo za pet odstotkov na 102, ranjenih pa je bilo okoli 4000 oseb (-3, 6 odstotka). Bilanca prometnih nesreč dokazuje, da šteje lansko leto še med najbolj ugodna leta v zadnjih 30 letih. Negativen rekord so registrirali leta 1967 s 4000 nesreč, skoraj 6000 ranjenih in več kot 200 mrtvih. Takrat je bilo na Koroškem prijavljenih 98.000 avtomobilov, medtem ko jih je bilo leta 1992 okrog 275.000.
DUNAJ / KAZE, DA JE MOGOČE POPITI MNOGO VEČ...
Nič se še ne ve, kako bo z znižanjem promilov v krvi
Člani parlamentarne komisije testirali na lastni koži
Igor Schellander
DUNAJ - Avstrijci radi in z veliko vnemo praznujejo pust. Tudi politiki pri tem ne delajo izjeme in pridno sodelujejo pri pustnih mitingih in plesih, kajpada že zaradi tega, da pokažejo dobro voljo in nasmeh. Naj bo. Čstri jeziki in peresa nekaterih avstrijskih komentatorjev se na drugi strani dostikrat zapičijo v trditev, da je kar nekaj politikov, ki svoje delo pojmujejo kot celoletno pustno sezono, primerno za streljanje kozlov in zafrkavanje volivcev.
O naslednji zadevi, ki se je pred kratkim odvijala v dunajski “visoki hiši" - avstrijskem parlamentu, se dejansko ne ve prav, ali se je le slučajno ali pa namenoma zgodila v pustnem času. Pred ozadjem skorajšnje razprave o znižanju alkoholnega limita za voznike so člani parlamentarnega odbora za promet v strokovno nadzorovanem poskusu skušali na lastni koži oziroma z lastnim grlom preštudirati, kakšne posledice ima (prekomerno) uživanje alkoholnih pijač za prometno sposobnost. Cilj poskusa, ki je potekal pod nazdorstvom Kura-torija za prometno varnost, je bil, da zastopniki ljudstva in prometni strokovnjaki ugotovijo, po kolikšnem uživanju alkohola človek pod povprečnimi pogoji prekorači načrtovani limit 0, 5 promila alkohola v litru krvi oziroma zdaj veljavni limit 0, 8 promila. Ob koncu poskusa so bili
vsi presenečeni: člani parlamentarnega prometnega odbora so morali popiti daleč večjo količino alkoholnih pijač za dosego oziroma prekoračenje zastavljenih limitov, kot pa bi smeli sklepati iz obče veljavnih smernic prometnih strokovnjakov.
Večina 23 elanov prometnega odbora je pri poskusu sodelovala. Izkušnje testantov so pokazale, da uživanje piva ali vina z navadno, zmerno hitrostjo ne privede tako hitro na 0, 5 promila. V nasprotju z ocenami strokovnjakov so moški udeleženci (teža med 80 in 100 kil) morali popiti več kot
■J PRIREDITVE
Sreda, 17. februarja 1993
CELOVEC Evropska hisa(Reit-schulgasse 4): 19.30 -Predavanje dr. Klausa Raka :
LeteCi Holandec (uvod v opero R. Wa-gnerja).
Teater v kleti deželne hiše (Landhauskel-lerj: 20.00 - Kabareti-stiCna spomlad: Cle-mens Andel.
BELJAK
Kletni teater: 20.00 -VVilhelm Busch »Die fromme Helene ».
veliko in malo pivo za dosego tega limita. Pri vinu pa je v 75 minutah moralo steči po grlu šest osmink, da je bilo prekoračenih 0, 5 promila alkohola v krvi. Merili so vsake četrt ure z alkomati. Večina te-stantov-politikov pa je še dosti prej, namreč pri 0, 3 do 0, 4 promila, dala protokolirati, da so po subjektivnem občutku vinjeni.
Kljub intenzivnemu ”delu“ prometni odbor, ki ga sestavljajo člani vseh strank, tudi po tem preizkusu še ni prišel do enotnega mnenja o bodočem limitu: naj bo 0, 5 promila, kot predlaga s podporo socialde-
DUNAJ - Odpor proti Evropski skupnosti v Avstriji se očitno manjša. Po najnovejši anketi, ki jo je izvedel dunajski inštitut Gehmacher, je proti avstrijskemu vstopu v ES samo še 33 odstotkov Avstrijk in Avstrijcev, za pa 41 odstotkov. Se pred nekaj meseci je bilo nad 40 % proti vstopu.
Analiza priznanega strokovnjaka Gehmacherja je pokazala, da so optimisti za vstop v Evropsko skupnost, pesimisti pa proti. 41 odstotkov anketiranih je dalje menilo, da je gospodarske probleme mogoče boljše reševati znotraj
mokratov minister za promet Klima, ali pa naj ostane sedanji limit z 0, 8 promila, kot zaenkrat meni ljudska stranka? Združenje avstrijskih avtomobilistov OAMTC, ki stoji blizu strankarski sferi ljudske stranke, se je zavzelo za obdržanje starega limita. Rešitev ne more biti spreminjanje zakonov, temveč intenzivnejše kontrole prometnih udeležencev, argumentirajo zastopniki avtomobilistov, saj so vse dosedanje izkušnje pokazale, da večina zasačenih vinjenih voznikov daleč prekorači zdaj veljavni limit 0, 8 promila. Odločitev naj bi padla na parlamentarni anketi v marcu.
Evropske skupnosti. Vprašanje tranzitnega prometa za Avstrijce po Geh-macherjevi anketi ni najbolj važno, prav tako tudi ne zakoni za zaščito okolja, kljub številnim pobudam naravovarstvenikov, ki bi hoteli doseči od zvezne vlade čim več garancij, da se stanje varstva okolja v Avstriji po vstopu v ES ne bi poslabšalo.
Na vprašanje, kaj je za njih najbolj pomembno »blago», pa so anketiranci postavili na prvo mesto avstrijsko nevtralnost, sledita pa šiling in hranilna knjižica.
DUNAJ / ANKETA
Vedno manj Avstrijcev je proti pridružitvi k Evropi
Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo
Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem:
Celovec	* Grabštanj	* Rožek	* Šmihelj/Pliberk
Beljak	* Hodiše	* Selo	* Št. lij
Bekštanj	* Kotmara vas	pri Škocijanu	* št. Primož
Bilčovs	* Labot	* Svatne	* Struga
Bistrica ob Zilji	* Loče	* Šteben	* Tinje
Brnca	* Ločilo	* Šentilj	* Velikovec
Borovlje	* Miklavčevo	* Šentjakob	* Vernberk
Čajna	* Podrožca	* škocijan	* Vrba
Galicija	* Podgorje	* Šmarjeta	* Železna
Globasnica	* Psinja vas	v Rožu	Kapla
Goselna vas	* Podklošter	* Šmohor	* žrelec
NOVICE
Nemška skrajna levica nevarnejša od desnice?
BERLIN - Generalni državni pravdnik pri vrhovnem zveznem sodišču Alexander von Stahl je predsinoCnjim v Miinchnu izjavil, da je za nemško notranjo varnost nevarnejša skrajna levica od desnice. Po njegovem bo sodstvo zlahka onesposobilo rasistično in ksenofobno desnico, medtem ko bo to izredno težko s pripadniki Rote Armee Frakhon, ki bi lahko vsak trenutek obnovih svojo teroristično dejavnost. Von Stahl je prepričan, da desnica ni tako nevarna, ker so 70% kaznivih dejanj zagrešiti neonacisti mlajši od 21 let, ki imajo »zmedeno politično vizijo« in atentate izvajajo pod vplivom alkohola. Taka presenetljiva izjava bo bržkone povzročila plaz polemik in še dodatno potrdila sum, da je sodstvo popustljivejše do neonacistov kot do levičarjev.
Na Kitajskem prava povodenj prostitucije
PEKING - V zadnjih dveh letih so na Kitajskem odkriti 220.000 primerov prostitucije. V istem obdobju so v prevzgojitvena taborišča poslali kar 400.000 prostitutk in njihovih klientov. To je sporočil Wang Fang, državni svetovalec in podpredsednik osrednjega odbora za nadzor socialne varnosti.
Wang Fang je tudi povedal, da so v zadnjih dveh letih odkriti 50.000 primerov trgovanja z »belim blagom«, aretirali 75.000 trgovcev in posrednikov ter osvoboditi 44.000 žensk in otrok.
Prostitucija ob trgovini z ženskami in otroki je bila najtežja dediščina, ki so jo podedovati po padcu »sinjega kraljestva«, komunistična partija pa se je svečano obvezala, da bo izkoreninila to zlo. Po vsemu sodec, ji to ni uspelo.
Napitnina v dolarjih na Kubi ni več zločin
HAVANA - Za komunistično pravoverno Kubo ni veC zločin prejemati napitnino v ameriških dolarjih. To se lahko posredno razbere iz članka v tedniku Trabadajores, v katerem so navedli, da so delavci turističnega centra Varadero darovati organizacijam za socialno skrbstvo »del svojih dolarskih napitnin«.
Otroci umrli v požaru ki je zajel njihov dom
LONDON - Štirje bratci stari od štiri do osem let so izgubiti življenje v požaru, ki je zajel njihov dom v Plumsteadu, južno predmestje Londona. Požar je izbruhnil v kuhinji in zajel vso hišo razen spalnice štirih bratcev. Zaradi strupenega dima pa so jih reševalci našli mrtve, medtem ko se je njihova mati s šestmesečnim otrokom rešila.
Na Portugalskem zaplenili 3,8 tone hašiša
LIZBONA - Portugalska policija je zaplenila 3, 8 tone hašiša, ki je bil skrit v italijanskem tovornjaku. V isti operaciji je policija aretirala tudi štiri tihotapce, najbrž Italijane, zaplenila dva avta in prenosni telefon. Gre za doslej najveCjo zaplembo hašiša na portugalskem ozemlju. Mamilo je bilo baje namenjeno italijanskemu tržišču.
Dvojni samomor zaradi davkov
TOKIO - Priletna japonska zakonca sta pred Časom podedovala 320 kvadratnih metrov v zelo dragi tokijski mestni Četrti DenenCofu, kjer se cena kvadratnega metra zemljišča suče okrog milijon jenov. Nanj bi morala plačati kakih 190 milijonov jenov davkov, ki pa jih nista imela. Upala sta, da bosta parcelo lahko prodala, vendar je kriza tudi na Japonskem in kupcev ni bilo. Tako sta morala zaprositi davkarijo za odlog, prošnja pa je bila zavrnjena, saj je japonska davkarija neizprosna. Medtem so davki z obresti narastli na 203 milijone jenov. Ker sta tvegala, da jim država posestvo zapleni, kar bi zanju bila huda sramota, sta si raje oba vzela življenje.
V Kartumu osvobodili katoliškega duhovnika
KARTUM - Sudanske oblasti so po papeževem obisku v Sudanu osvobodile katoliškega duhovnika Davida Tombeja, ki so ga pred Časom aretirati v mestu Džuba, češ da je pomagal gverilcem »ljudske fronte za osvoboditev Sudana«. V njegovi cerkvi so baje dobiti radijski aparat, s katerim so uporniki baje komunicirati pri sovji protivladni dejavnosti. Katoliška Cerkev trdi, da so uporniki prisilili očeta Tombejha, da je skril radio v svoji cerkvi.
RUSIJA / PRAVOSLAVJE
NEW YORK / MED SNEMANJEM TV ODDAJE
Zgradili bodo cerkev posvečeno žrtvam komunističnega nasilja nad ruskim narodom
Nikolaj, car vseh Rusij na starem portretu
JEKATERINENBURG - Rusko pravoslavje se trudi, da bi Nikolaja II. in elane njegove družine, ki so jo bolševiki pobili po oktobrski revoluciji, proglasili za »mučenike«, tako da bi postali prvi v novi generaciji ruskopravoslavnih mučenikov.
Tega mnenja je jekate-rinenburški pop Gorbu-nov, ki koordinira nabirko za izgradnjo cerkve na kraju, kjer so ubili ruskega carja in njegove. Kraj je postal mesto stalnega romanja, tako da tudi v globokem snegu lahko opazimo rože, ki
so jih prinesli romarji. Dva lesena križa vodita do lesene kapelice, kjer naj bi boljševiki ustrelili Nikolaja II. njegovo ženo, c are vica Aleksjeja in štiri hčere ter elane njihovega spremstva. Resnici na ljubo je to kraj, kjer so elane carske družine zažgali in zagrebli, ker so jih po vsemu sodec ustrelili v kleti hiše družine Ipatiev. To hišo je leta 1977 dal porušiti tedanji vodja krajevne komunistične partije Boris Nikolajevič Jelcin. Sedanji ruski predsednik je pred Časom izjavil, da je sklep o
rušenju prišel iz Moskve in da je šlo za »nesmiselno« dejanje.
Kapelica naj bi postala osrednji prostor bodoče cerkve, posvečene žrtvam revolucije. »Dvajseto stoletje je povzročilo veC muCencev kot katerokoli drugo obdobje v naši zgodovini«, poudarja pop Gorbunov, ki do onemoglosti ponatnja, da je komunizem »hudičevo carstvo«. Izvedenci za sodno medicino sa namreC brez sence dvoma na podlagi genetskih analiz na enem truplu dokazali, da gre res za posmrtne ostanke carice, tako da so sedaj matematično gotovi, da je to carska družina.
»To je kraj, kjer se je začel genocid nad ruskim narodom, nad njegovo Cerkvijo in njegovo kulturo«, navaja pop Gorbunov. Sklep, da »sveti prostor« prepustijo ruskopravoslavni Cerkvi so sprejeli po dolgi razpravi. Pred kratkim so objavili natečaj za naCrt nove cerkve, ki bo po vsemu sodec tradicionalna pravoslavna bazilika s 35-me-trsko pozlačeno kupolo, zvonikom in pomožnimi zgradbami. Pop Gorbunov je do sedaj nabral za pol milijarde lir prispevkov, 750 jih bo brezobrestno prispevala država, zgradba pa naj bi stala 150 milijard lir.
V New Yorku so te dni snemali oddajo Joan Rivers show, v kateri je nastopala tudi Latoya Jacksona, ki ni videti nič zadovoljna ob objemu scenskega partnerja
Car in njegovi novi mučeniki
Odrski objem za LaToyo
KOLUMBIJA / V PIČLEM PRESLEDKU TREH MINUT EKSPLODIRALA DVA AVTA
Mesto ljubezni izgubilo dobršen del čer a
K0BENHAVN -Christiania, legendarno »svobodno« mesto v srcu Kb-benhavna, je od včeraj zgubil del svoje »svobode«, ker so uniformirani policisti ob zori vkorakali vanj in aretirali 18 malih preprodajalcev
hašiša. Sef policije Willy Eliasen je napovedal, da bodo policijske izvidnice odslej nadzorovale Christianio kot ostale dele Kb-benhavna, Christiania je bila namreC edini kraj v Evropi, kjer ni nihče oviral prodaje mamil. Resnici na ljubo so se v zadnjem Času temu uprli tudi »liberalni« prebivalci tega »mesta ljubezni«. Uspelo jim je iz svojega raja izgnati trgovce s heroinom in drugimi težkimi drogami, kar je nedvomno izreden uspeh, saj to policiji navadno ne uspe, ker so težka mamila za razliko od lahkih izreden vir dobička. Zakaj so sedaj oblasti stopile na prste tudi preprodajalcem lahkih drog, še ni povsem jasno.
Mnogo mrtvih v Bogoti v dveh ponovnih atentatih medellinskega kartela
Gost steber dima se je dvignil nad prizoriščem bombnega atentata (Telefoto AR)
BOGOTA - V središču kolumbijeskega glavnega mesta je v ponedeljek pozno zvečer prišlo do ponovnega bombnega atentata, ko sta eksplodirala dva avta, nabasana z eksplozivom. Oba atentata sta se pripetila v pičlem presledku treh minut in terjala večje število mrtvih in ranjenih, točnega števila pa policija ni mogla posredovati.
Prvi avto je eksplodiral v strogem mestnem središču, le nekaj sto metrov od sodišCa in tam, kjer se nhajajo vsi najveCji hoteli. Drugi pa je eksplodiral 3 minute kasneje v ze-looddaljeni mestni Četrti. Preiskovalci so mnenja, da o za atentate odgovorni prekupčevalci z mamili iz tako imenovanega medellinskega kartela.
Avto z eksplozivom je eplsodiral v samem središču Bogote (Telefoto AP)
1	2	3	4	5		6	7	8	
9						10			
11				•	12				
13			•	14					
15		•	16						
17		18							
19				•	20	21	22	23	
			24	25					
26	27	28				•	29		
30					•	31			
32				•	33				
34				35					
36				37					
Vodoravno: 1. oblika samostalniške ali pridevniške besede za posebne skladenjske vloge, 6. kraj pri Cmem Kalu, 9. delo podložnikov v fevdalizmu, 10. število z dvema ničlama, 11. vodna žival, ki diha s škrgami, 12. rumeno rjava barva, 13. ime ruske balerine Pavlove, 14. umetnost, ki izkorišča geometrične oblike in učinke optičnih prevar (iz črk prota), 15. začetnici sodobnega slovenskega pesnika Grafenauerja, 16. sedanje ime glavnega mesta Amenofisa IV. v Egiptu, 17. ameriški filmski komik (Buster), 19. plitko slano jezero v osrednji Aziji, 20. najdaljša reka na Dolenjskem, 24. pripadnik pred-indoevropskih plemen, 26. popularna ameriška pevka (Tina), 29. kemijski znak za mendelevij, 30. dveri, duri, 31. ime režiserke Zetterling, 32. mesto na Siciliji (iz Crk Nena), 33. ime ameriškega kemika Onsagerja, 34. stena, 35. italijansko ime Devina, 36. gorske reševalne sani, 37. izraelski pripovednik, Nobelov nagrajenec leta 1966, ki je umrl na današnji dan leta 1970 (Samuel Joseph). Navpično: 1. politična organizacija, 2.
nemški književnik, 'po katerem je dobilo ime viharništvo (Sturm und Drang), rojen na današnji dan leta 1752 (Friedrich Maximilian), 3. nemška reka (Elbe), 4. desni pritok Volge, 5. kemijski znak za natrij, 6. vsakoletna ameriška filmska nagrada (naša pisava), 7. nemško-ameriški jedrski fizik, Nobelov nagrajenec leta 1943, rojen na današnji dan leta 1888 (Otto), 8. prostor pred vhodom v poslopje, 12. izdelovalec opank, 14. pritok Rudolfovega jezera, 16. glavno mesto Georgie, prizorišče naslednjih olimpijskih iger, 18. začetnici najveejega slovenskega epskega pesnika, 21. začetnici ameriškega igralca Redforda, 22. slovaško pristanišče ob Donavi, 23. angleški moralistični pisatelj (Joseph), 25. ime italijanske igralke Mas-sari, 26. izmišljena pripoved, 27. razpored ur, 28. ljubezenski zmenek, 31. najdaljši desni pritok Rena (orig.), 33. baza (kem.),:35. pritrdilnica.
■uouSv
‘p[V ‘oomQ ‘piz ‘sjeri ‘Emnj 'ir;aj 'šibja ‘pjAI ‘jaumx ‘poiejv 'mp>[ ‘jejy ‘uojBa^ ‘eureurv ‘ON 'Vedo ‘Buy ‘Jaqo ‘equ ‘ojs 'top;p ‘dsQ 'uopp :ouABJopoy\ \"i 'zi aup z ajprezujf A8)tsan
| Naloga 13 Naloga 14 j
Mfi
a ti c d e t g h
Šahovska naloga St.: 13
VVAHLTUCH - CAPABLANCA / London 1992
V blokirani poziciji ima Črni prednost kmeta, vendar pa je položaj belega videti stabilen. Toda Capablanca, ki je na potezi v poziciji na diagramu, je pripravil izsiljen prodor in si tako zagotovil zmago.
Šahovska naloga St.: 14 BABUSKIN - POSTNIKOV / dopisna partija 1970
Beli kmet na liniji e se nezadržno bliža na osmo vrsto. Tudi Cmi ne želi zaostajati in hiti s h-kmetom. Toda beli, ki je na potezi v poziciji na diagramu, ugotavlja, da po promociji kmeta v damo ni poti ao zmage. Beli se je zato odločil za zanimivo varianto, ki mu zagotavlja remi. Z malo domišljije boste tudi vi uživali v
zaključni rešitvi naloge!
Rešitev naloge St.: 11
Beli se je Ze sprijaznil z večnim Šahom, ko se mu je porodila sijajna ideja - žrtvovati eno damo in zmagati! Poglejmo si to problemsko pot ao zmage:
1.	Dh3H na l.Kg5 sledi l...Df4+
2.	Kh5 Dh2+ ali pa l.Kg4 Df4+ 2.Kh3 Df3+ z remijem. l...Dh3:+ 2.Kg5 Dg3+ 3.K/6 Df3+ 4.Ke7 Db3: 5.Dh5+ Kg7 6.Dg4+ in črni se je vdal.
Rešitev naloge St.: 12 Napadeni črni skakač pogumno poseže v borbo za središče. l...Sd4:! 2.ed4 e4 3.Sel Dd4:+ 4.Khl vse bele figure so trenutno v| pasivnem položaju in črni po zamenjavi 4...Tfl:+ 5.L/1: s potezo 5...Lc5! razkrije vse slabosti belega, ki se zaradi grožnje 6...Dgl in mat - vda!
ZGODBA 11
Filozofova miselna shema
Bojan Rauter Kosič
Ko se je Filozof predramil iz sanj, ki so ga obdarile s svetlobno vizijo, je bil najprej prepričan, da je »videl«. Bil je neskončno radosten, da je doživel nekaj, o Čemer je dotlej zgolj prebiral in o verjetnosti cesar je bil zelo skeptičen, Čeprav je, vsaj teoretično, vselej dopuščal možnost globlje, popolnejše percepcije stvarnosti.
O »videnju« je najprej bral v knjigah ameriškega antropologa Carlosa Castanede, katerega je indijanski vrač don Huan poleg ostalih magijskih veščin poučeval tudi o globlji percepciji stvarnosti. Le-ta naj bi bila bistveno drugačna od našega normalnega opažanja stvarnosti. Človek naj bi se vidcu kazal kot sijajno telo jajčaste oblike, v kateri se prelivajo svetlobe intenzivnih barv, ki so odvisne od njegovega trenutnega razpoloženja in zdravstvenega stanja, pa tudi od njegovih trenutnih misli; celotna stvarnost pa naj bi bila videti kot morje svetlobnih nitk, prepletajočih se v kompleksnih, Čudovitih vzorcih. Filozof je bil tedaj prepričan, daje tovrstno videnje izjemno težko doseči in da so ga deležni silno redki posebneži, a je pozneje, ko je pričel prebirati ezoterično litemturo, spoznal, da je to precej pogost pojav, zlasti pri duhovno razvitejših posameznikih. Se pozneje je ves presenečen ugotavljal, da je tovrstnih vidcev vse polno tudi v njegovi domovini, kjer dotlej o tovrstnih človeških sposobnostih ni bilo niti omembe vredne literature, z njo pa se je na lepem pojavil kup ljudi, sposobnih videti takoimenovano auro, energetsko telo, ki jo seva človeško bitje. Tako torej ni imel razloga za »nadutost«, ko se je to posrečilo še njemu - čeprav je verjel, da njegova vizija morda sploh ni bila videnje aure...
Ko je ponovno bral opise »videnja« v literaturi ter jih primerjal s svojim izkustvom, je pričel dvomiti še o tem, ali bila njegova vizija sploh videnje v smislu globlje percepcije objektivne stvarnosti, kot jo opisujejo ezoteriki. Čeprav še ni nikdar prej »videl« in si je ta pojav predstavljal pač s predstavami svojega običajnega izkustva, je bilo v njegovi sanjski viziji vendarle nekaj elementov, ki se nikakor niso ujemali z opisom »videnja«. Namreč, pri »videnju« običajna slika stvarnosti izgine; »videnje« kot globlja percepcija taiste stvarnosti jo takorekoč nadomesti, izrine, podobno kot slika osvetljenega prostora nadomesti temo. Filozofova svetlobna vizija pa sanjske scene, v kateri se je pojavila, ni izrinila, paC pa jo je dopolnila oziroma se vkomponi-rala vanjo na na skrajno smiseln način, kakor da bi zapolnila njene »praznine« oziroma navadnim očem nevidne dele in medsebojne vezi. drugič, »videnje« naj bi bila percepcija objektivne stvarnosti, kar pomeni, da je sprememba slike pogojena z ustrezno spremembo objektivne stvarnosti - pač podobno kot se naša normalna vizualna percepcija stvarnosti spremeni le tedaj, kadar se spremeni svetlobna situacija v prostoru, le da je vizualna slika pri »videnju«podobna nekakšni svetleči mreži. Filozofova svetlobna vizija pa se ni spreminjala zgolj s spremembo siceršnje sanjske slike, temveč tudi in predvsem v skladu z naravnanostjo njegovih oči; Cim jih je namreč napel, da bi si pozorneje ogledal kakšen del slike, se je le ta pričela povečevati kakor da bi jo »zumiral« z najzmogljivejšim teleobjektivom. Presenetilo ga je, ko je lahko sliko povečal do te mere, da je ugledal posamezne delčke, ki jih z nadaljnjim »zumiranjem« ni mogel več povečevati ali ko je ugotovil, da so svetleče linije, za katere je najprej mislil, da so nitke, pravzaprav sestavljene iz skoraj mirujočih točkic, ki linijsko vibrirajo druga drugo. In tretjič, njegova vizija ni bila zunanjega izvora, kakor je to videnje, saj je vendar spal in sanjal zaprtih oči. Ampak vendarle to še ni mogel biti dokaz, da je bilo to nekaj drugega, kajti spomnil se je don Huanovih trditev, da je »videnje« v sanjah prav tako mogoče, še več, da je celo lažje in kompleksnejše kot pri budnih očeh. Glavni dokaz je bil v tisti karakteristiki vizije, ki jo je filozof imenoval ABSTRAKTNOST.
Ce naj bi bila njegova vizija preciznejše videnje objektivne stvarnosti, je sklepal Filozof, bi morale biti povečave različnih objektivnih stvari različne. A je opazil, da je bila vizija, ki je dopolnjevala njegovo običajno sliko predmetov, za vse objekte ista -bistveno isti elementi in bistveno ista dinamika, preskromna, da bi mogla biti lastnost tako različnih stvari kot so naprimer tok vode in let ptice. Seveda bi lahko to bilo videnje samih atomov in molekul, toda kako bi se lahko atom pred njegovimi očmi in po njegovi volji povečeval ali pomanjševal?
Kakorkoli že, Filozof je sklenil, da ne gre za nikakršno preciznejšo percepcijo objektivne stvarnosti, marveč za splošno miselno shemo, za miselno abstrakcijo, ki vsebuje najsplošnejše strukturalne in dinamske elemente stvarnosti - seveda ne take kot obstajajo v realnosti, pač pa take, kot obstajajo v njegovem umu. Ali drugače povedano, to je bila teoretična podoba, miselni model, v marsičem podoben atomskemu modelu, s katerim fiziki skušajo mzlagati svet. Za miselne modele pa je kajpak dobro vedel, da niso nikakršen »posnetek« realnosti, ampak abstraktni konstrukti, zgrajeni v miselnih procesih, teoretične predstavne podobe, s katerimi si ljudje skušamo dopolniti skromen svet naše običajne percepcije ter si z njimi predstavno predočiti tiste strukturalne elemente stvarnosti, ki našemu očesu niso dostopni ter si »pričarati« tiste dinamske vezi med posameznimi stvarmi in pojavi, ki jih sicer ne moremo zaznati ali pa jih zaznamo kvečjemu posredno, z občutljivimi tehničnimi instrumenti.
Skratka, Filozofova vizija se je - za razliko od znanstvenih miselnih modelov, s katerimi se je bil seznanil na svoji dotedanji poti k resnici - tako krasno ujemala z objektivnimi dejstvi ter tako precizno in hkrati celostno pojasnjevala njihovo zgradbo in dinamiko, da jo je označil kot vrh človeškega uma, kot najjasnejšo, najabstraktnejšo in najadekvatnej-šo moZno teorijo.
Filozof ni dolgo časa razglabljal o izvoru vizije: menil je, da je prišla iz njegovega podzavestnega uma. Da se moti, je izvedel že kmalu...
VOJAŠKE ZNANOSTI / UČINKOVITOST PROTIRAKETNEGA SISTEMA PATRIOT?
Zakaj tako malo žrtev iraških Scudov?
^ e
S. Fetter, G. N. Lewis in L. Gronlund
Raketa V-2 tik pred izstrelitvijo v Peenemundeju I. 1944,
Med vojno v Zalivu leta 1991 je Irak izstrelil na Izrael in Saudsko Arabijo veC kot 80 raket vrste Scud. Ti napadi so terjali 31 smrtnih žrtev, številne poškodbe in znatno gmotno škodo. Vseeno pa je posamezna raketa - Ce izvzamemo tisto, ki je zadela kasarno v Saudski Arabiji in pobila 28 ameriških vojakov - prizadela precej manj ljudi kot so predvidevali mnogi vojaški strokovnjaki. Nekateri analitiki pripisujejo največ zaslug za to sistemu Patriot, ki je namenjen zaščiti pred tovrstnimi raketami, drugi pa se z učinkovitostjo te obrambe ne strinjajo. Pri podrobni analizi velja upoštevati tale dejstva: na Izrael je padlo skupaj 38 iraških raket, od tega 27 v obdobju, ko je sistem Patriot deloval. Deset raket izmed omenjenih sedemindvajsetih je zadelo območja izven dosega ameriške obrambe, od preostalih sedemnajstih so jih Patrioti prestregli sedem, zagotovo pa so uničili le tri. Podatki za Saudsko Arabijo so preskopi, da bi jih bilo smiselno analizirati.
Očitno so izjave ameriških Častnikov o izjemni uspešnosti in učinkovitosti sistema Patriot precej pretirane. Pokazalo se je namreč, da je uporaba Patriotov zmanjšala žrtve v najboljšem primeru za 16 do 40 odstotkov. Poleg tega moramo upoštevati še škodo, ki so jo v mestih povzročili ostanki prestreženih Scudov in štirje Patrioti, ko so eksplodirali na izraelskih tleh. Ce pomislimo še na razmeroma velike statistične fluktuacije pri tako majhnem številu nenatančnih balističnih raket, se pomen protiraketnega sistema Patriot povsem izniči. Tudi število žrtev in poškodovanih se po namestitvi ameriškega sistema ni zmanjšalo, ampak se je celo povečalo. V obdobju, ko so baterije Patriotov delovale, je posamezna iraška raketa v povprečju ranila 6, 6 ljudi, pred tem le 4, 7 oseb. Tudi do obeh smrtnih žrtev je prišlo šele po vključitvi Patriotov v obrambo Izraela. Podobno je tudi s statistiko porušenih ali poškodovanih zgradb. Seveda moramo dodati, da zaradi majhnega števila Scudov ne gre za statistično pomembna obstopanja, vendar pa glede na te podatke protiraket vrste Patriot nikakor ne moremo šteti za zelo učinkovite.
Da bi odgovorili na vprašanje, zakaj je bilo žrtev razmeroma malo, si poleg napadov na Izrael natančneje oglejmo tudi podobna primera iz zgodovine: nemško obstreljevanje Londona med II. svetovno vojno in iraško-iransko Vojno mest.
O tretjem množičnem napadu z balističnimi raketami, ko se je v afganistanski državljanski vojni kabulski režim mudžahe-dinov lotil tudi z veC kot 2.000 Scudi, žal ni dovolj razpoložljivih podatkov.
Nacistična Nemčija je med septembrom 1944 in marcem 1945 izstrelila na Veliko Britanijo približno 1.400 raket vrste V-2 in skoraj 10.000 t.i. letečih bomb V-l; prvih je na London padlo 518, drugih pa 2.420, kar je bilo razmeroma veliko. Obe raketi sta nosili približno enake količine eksploziva, zato sta povzročili tudi podobno škodo na zgradbah. Po številu človeških žrtev pa je precej »prednjačila« V-2: v povprečju je vsaka raketa pobila 4, 8 prebivalcev, ranila pa 11.7 ljudi, kar je bilo dvakrat veC kot pri zadetkih z bombami V-l. Razliko gre v glavnem pripisati dejstvu, da so prebivalci približujočo se V-l lahko slišali, tako da so imeli nekaj Časa za za-klanjanje.
Med iraško-iransko vojno je v marcu in aprilu 1988 padlo na Teheran 135 iraških Scudov, ki so po ocenah zahodnih analitikov terjali po 10 do 15 mrtvih in okoli 30 ranjenih. Ti številki sta precej dobro usklajeni z rezultatom računa, ki temelji na številu poškodovanih v Londonu in upošteva večjo gostoto prebivalstva v Teheranu in večjo maso eksploziva v nemški V-2. Natančnejša primerjava razmer v Veliki Britaniji in Iranu ni mogoCa, ker ni točnih podatkov o delovanju civilnih zaščit, značilnostih gradnje ipd. Vsi ti dejavniki pa so lahko zelo pomembni. Število žrtev v Izraelu je v vsakem primeru zelo nizko, saj je 38 iraških raket poškodovalo ali ubilo manj ljudi kot ena sama v Londonu ali Iranu. Z upoštevanjem naseljenosti v Tel Avivu in količine eksploziva v bojnih glavah predelanih Scudov bi smeli pričakovati ob padcu posamezne rakete 3, 3 smrtne žrtve in nekaj veC kot 8 poškodovanih oseb, dejanske številke pa so več kot šestdesetkrat manjše. S takim preprostim skle-
panjem pa bi zagotovo zanemarili veC pomembnih dejavnikov.
Prvi od teh je vsekakor pravočasno alarmiranje prebivalstva, ki so ga omogočili podatki z ameriških satelitov. Izraelci so imeli v povprečju nekaj minut Časa, da si poiščejo zaklonišče, kar je -podobno kot v Londonu med II. svetovno vojno -vsaj prepolovilo število žrtev. Poleg tega pa so Iračani napadali v glavnem ponoči, ko so bili ljudje doma, tako da jim ni bilo treba iskati zavetja, ampak so preprosto spustili v kleti. Predelane iraške rakete so zelo nenatančne: kar polovica jih je padla dlje kot kilometer od 300 km oddaljene tarče.
Tako velja ocena, da je le deset Scudov eksplodiralo na naseljenih področjih, preostalih 28 pa jih je padlo v morje ali puščavo. Nekatere iraške rakete so tudi preprosto zatajile in niso eksplodirale. Znan je primer iz drugega obsežnejšega napada (19.1.1991 od sedmih zjutraj), ko je Scud prebil veC nadstropij neke stavbe in se skorajda nedotaknjen zaustavil v pritlični draguljarni. Poleg tega vsaj ena raketa sploh ni nosila bojne glave, vendar pa to - glede na vse Scude, ki so eksplodirali - najbrž ni obvarovalo Izraelcev. Predvsem je bila pomembna posebno trdna gradnja tamkajšnjih hiš in drugih poslopij. Večnadstropne stavbe, ki so jih postavili v zadnjih tridesetih letih, so dodatno ojačene, zato se ob bližnji eksploziji iraških raket niso zrušile. Starejše zgradbe so se v takih primerih podirale kot hišice iz kart. Ker ljudje ob podobnih napadih umirajo predvsem zaradi rušečih se stavb in ne od neposrednega zadetka, je ta dejavnik bržkone najbolj zmanjšal število žrtev in poškodovanih. Izkazale so se tudi reševalne ekipe civilne zaščite, ki so vselej posredovale zelo hitro.
Vendar bi težko rekli, ali so bile bolj učinkovite od angleških v Času nemških napadov z V-l in V-2, ki so imele za seboj večletne izkušnje. Dodati moramo, da so imeli Izraelci poleg vsega naštetega še precej sreče, saj je več raket padlo na parcele z nestanovanjskimi zgradbami (park, trgovina, avtomobilsko parkirišče, šola, občinska zgradba in tovarna). Seveda bi ti
Scudi lahko povzročili mnogo veC žrtev, Ce bi Iračani obstreljevali Izrael podnevi in ne ponoči. Znan pa je tudi skoraj anekdotičen primer, ko je raketa padla ravno med večnadstropni stavbi. Sklenemo lahko, da je na razmeroma majhno število žrtev vplivalo veC dejavnikov in tudi sreCa. Bržkone gre največ zaslug pripisati pravočasnemu obveščanju prebivalstva in posebno trdni gradnji novejših stavb, vloga ameriške obrambe s protiletalskimi raketami pa izgleda precej nepomembna.
Poleg tega na zgledu iraškega napada s Scudi na Izrael tudi vidimo, da je splošno prepričanje o masovnem uničenju, ki naj bi ga za sabo pustile
balistične rakete, napačno. Posledice takih napadov so odvisne od različnih okoliščin, aktivna zaščita s sistemi vrste Patriot pa morda sploh ni najbistvenejša.
Prihaja torej Cas, ko je potrebno temeljito analizirati mejne uporabnosti posameznih vrst orožja in protisistemov, ki se izmenjujejo v svojevrstnih larpurlartisticnih ciklusih, kar močno povečuje vojaške izdatke -Ce že noCemo govoriti o nečlovečnosti ali o amoralnosti takšnih »poslovnih« potez. Racionalno je razvijati predvsem civilno zaščito, medtem ko je vse drugo le nasedanje na zvijače militarističnih dobičkarjev.
Odlomki iz analize v reviji Nature - A.M.
Protiraketna baterija Patriot v bližini Tel Aviva januarja 1991
NOVICE
Kamikazi proti nuklearkam
ALBUQUERQUE - Kako resno je jemati občasne teroristične grožnje z napadi na jedrske elektrarne, kakršno je nedavno tovrstno »opozorilo« iz Republike srbske, da bi njena letala utegnila bombardirati nuklearko v Krškem? V poljudnoznanstvenem tisku opozarjajo na temeljit preskus, ki ga je pred tremi leti opravil Nacionalni laboratorij Sandia iz Albuquerqua (ameriška zvezna država New Mexico). Raziskovalci iz laboratorija Sandia so v sodelovanju z Inštitutom za strukturno mehaniko Muto iz Tokia, ki je finansiral stroške simulacije, preverjali posledice namernega strmoglavljenja letala ka-mikaze ah naključnega padca letala na jedrski reaktor. Za potrebe preskusa so v pušCavi postavili skoraj pol milijona kilogramov težak železobetonski zid. Vanj so usmerili zastarel reaktivni lovec F-4, postavljen na raketne sani. Kljub strašnemu trčenju in uničenju letala je bil zid samo »opraskan«. Takšen izid so dobili že po prejšnjih računalniških analizah, vendar so praktični preskusi za raziskovalce prepričljivejši - najbrž pa tudi za morebitne teroriste.
Majhne sonde za veliko vesolje
WASHINGTON - Ameriški vesoljski program je obširen in drag, Čeprav ne tako zelo kot v Časih njegovih najveCjih uspehov, ko se je v obdobju hladne vojne razvnel hud konkurenčni boj z nekdanjo Sovjetsko zvezo. Kongresni odbor za tehnološke ocene (OTA) je objavil analizo alternativnih programov, s katerimi bi prišli do podobnih rezultatov, vendar bi biti stroški manjši. OTA meni, da bi bilo najbolj gospodarno izstreljevati tri vrste plovil: 1. fatsats - »debele satelite«, ki bi jih izdelovati iz težjih, a zato cenejših materialov, 2. tightsats - »lahke satelite«, ki bi biti manjši in bi imeti manjšo kapaciteto, vendar bi tako izdelava kot lansiranje manj stala, in 3. micro-spacecrafts - »mikrovesoljske ladje«, majhna, specializirana plovila, od katerih ne bi preveč zahtevati in ki bi jih bilo moC brž predelati za posebne potrebe. V ameriški javnosti doslej še ni bilo slišati odmeva agencije NASA na te predloge.
Planetarni pohod avtomobilov
ŽENEVA - Od leta 1950 se je število avtomobilov v svetu sedemkrat povečalo, medtem ko se je prebivalstvo samo podvojilo. Po ocenah Sklada Združenih narodov za populacijske dejavnosti (UNFPA) se bo vozni park sedanjih 400 milijonov v naslednjih dveh desetletjih povečal na 700 milijonov. Rast bo naj večja v državah v razvoju, ki imajo sedaj 12 odstotkov vseh avtomobilov na svetu. Vec avtomobilov pomeni kajpada večje težave z onesnaževanjem okolja. UNFPA meni, da bodo v državah v razvoju leta 2025 spuščati v ozračje 16, 6 milijarde ton ogljikovega dioksida - štirikrat vec kot v razvitih državah.
Bodoča farma evkaliptov
LOS ANGELES (ČILE) - Milijoni sadik evkaliptov, visokih kot človek in poganjajočih iz podloge iz plastične pene, to je vizija drevesnic prihodnosti na območju gozdarskega podjetja Monte Aguila Blizu Čilskega mesta Los Angelesa, ki leži kaldh 500 km južno od Santiaga. Medtem ko so klasične drevesnice zahtevale za rast 10 do 15 milijonov sadik več kot 30 hektarjev zemlje, bodo v tej enkratni Čilski drevesnici dobiti pet milijonov evkaliptovih sadik na vsega 2, 5 hektarja (štirikrat več na hektar). Evkaliptus, ki ga uporabljajo za predelavo lesa v celulozo, za vezane plošče in eterična olja v industriji in medicini, je ena izmed najpomembnejših drevesnih vrst v Čilu. Gozdarsko podjetje Monte Aquila bo s sadikami evkatipta oskrbovalo velike komercialne ustanove, kakršne so Shell, Scott Paper in Citibank.
Zrela leta kompjuterizacije
VVIESBADEN - Kljub napovedim o nadaljevanju gospodarske recesije povpraševanje po računalnikih, softvem in storitvah še vedno raste, trdijo sestavljal-ci poročila nemškega Zveznega statističnega urada v VViesbadnu. Stroški nabave računalniške opreme rastejo po 10-odstotni letni stopnji (na območju nekdanje NDR počasneje). Združenje nemških proizvajalcev strojev in sistemov (VDMA) predvideva, da bi stopnja avtomatizacije v industriji utegnila biti približno 50-odstotna. Ker so v industriji v zadnjih letih precej vlagati v razvoj opreme za obdelavo podatkov, je ocena, da je za proizvodne sisteme bilo namenjenih v resnici 10 do 15 odstotkov, izzvala presenečenje. Položaj na področju elektronike in precizne mehanike je malce boljši: menijo, da je možna stopnja avtomatizacije 70-odstotna, realizirati pa so jo 40-odstotno.
Čeprav ima večina nemških družb računalniške sisteme za projektiranje ati proizvodnjo, obdelavo podatkov in podobno, je le malo takšnih, o katerih bi mogli reci, da so izkoristile vse možnosti, ki jih ponuja kompjuterizacija. Zaradi tega je zdaj opaziti očitno zanimanje, da bi povečati učinkovitost obstoječih rešitev oziroma da bi stare rešitve zamenjati z novimi - predvsem glede zajema podatkov, oblikovanja mrež, zaščite. Na kompjuterizacijo nic vec ne gledajo kot na modo in resne ekonomske analize terjajo, da se vsaka tovrstna naložba kar najhitreje povrne.
Levičarski lemurji?
TANANARIVE - Boj za rešitev lemurjev v njihovem naravnem okolju na Madagaskarju, ki ga vodijo domači in zahodni strokovnjaki, je spodbudil nove znanstvene raziskave. Zato so zbrati nova spoznanja o teh nočnih polopicah iz rodu Lemuroidae, ki so ime dobiti po starorimskem izrazu za duhove umrlih. Sadovi ene izmed raziskav so strokovnjake presenetiti, kajti nakazati so, da bi morda morati spremeniti prepričanje, po katerem so samo ljudje nagnjeni k eni izmed oblik lateratizacije, tj. da jim je ljubše uporabljati desno ati levo roko.Ko so pri 33 Črnih lemurjih opazovati reakcijo na hrano, so ugotoviti, da jih je 20 vedno uporabljalo levo roko, 12 desno, medtem ko je bilo samo eni živali vseeno, s katero roko sega po hrani. Mar imamo pri teh tako primitivnih primatih torej res opraviti z levičarstvom oziroma dvojstvu pri uporabi rok? Ce je to res, potem je do lateratizacije pri človekovih daljnih prednikih prišlo veliko prej, kot so doslej meniti. Dokončnega odgovora še ni, saj bi vzrok opaženega levičarstva mogel biti tudi mladost lemurjev. Med drugim opazovanjem petih starejših lemurjev so namreč vse živali uporabljale izključno desno roko.

LOKOSTRELSTVO / V TURINU
SMUČANJE / KONEC TEDNA ZAMEJSKI SMUČARJI NASTOPILI NA TREH TEKMOVANJIH
Na dvoranskem DP je bil Zarjin mladinec Moreno Granzotto 10.
V konkurenci starejših je streljal solidno
Na deželnem finalu za najmlajše kategorije dokaj soliden nastop
V soboto bo še kvalifikacijski superveleslalom za pionirje na Piancavallu
Zarjin lokostrelec Moreno Granzotto se z dvoranskega državnega prvenstva v Torinu vrača zadovoljen. V kategoriji mladincev je med šestnajstimi upravičenci za nastop na sklepni fazi zasedel solidno 10. mesto.
»S svojim nastopom sem zadovoljen«, nam je ob povratku dejal Moreno. »Na razdalji 18 m sem s 547 točkami dosegel svoj letošnji najboljši rezultat in sem samo za eno točko zgrešil izenačenje mojega osebnega rekorda. Na 25 metrih sem bil nekoliko manj natančen. Dosegel sem 531 točk, ta rezultat pa je nekako v skladu z mojimi sedanjimi zmogljivostmi. Tudi če bi na primer dosegel 550 točk, kolikor znaša moj rekord na tej razdalji, pa ne bi bistveno izboljšal svojega položaja na končnem vrstnem redu.«
Za Granzotta je bil to drugi nastop na dvoranskem državnem prvenstvu. Lani je tekmoval med naraščajniki in zasedel 7. mesto, letos pa je prvič nastopil med ju-niorji in se je zato pomeril tudi s starejšimi tekmovalci, kar je tudi treba upoštevati pri ocenjevanju njegove uvrstitve.
»Dvoranska tekmo-
vanja niso moja najboljša točka. Veliko bolj mi leži tekmovanje v zvrsti “Hunter and field”, kjer sem med boljšimi v državi«, nam je po vrnitvi domov še zaupal 17-letni Zarjin lokostrelec.
Naj omenimo, da sta na DP v Turinu nastopila še dva tekmovalca iz naše dežele. Goričan Matteo Bisiani je bil četrti, Krminčan Roberto Munut pa peti.
REZULTATI 1. Marco Tonini (Bet-tina Arcieri) 1152 (574 na 25 + 578 na 18 m); 2. Michele Frangilli (Arco Campagna) 1147 (573+574); 3. Filippo Ciini (Arcieri Iriensi) 1145 (572+573); 4. Matteo Bisiani (Isonzo Gori-zia) 1132 (565+567); 5. Roberto Munut (Cor-mons) 1125 (570+555); 10. Moreno Granzotto (Zarja) 1078 (531+547).
(A. Koren)
Naši smučarji so bili konec tedna prisotni na treh tekmovanjih FISI. Pričnemo s sobotno tekmo v veleslalomu za mladince in članev Sap-padi. V ženski konkurenci je zmagala Monica VVedam (M. Lussari), ki je v dveh spustih dosegla skupni čas 160.91. Najboljša med našimi je bila na 17. mestu s časom 185.90 Sara Sossi (Devin). Obe najboljši zamejski smučarki Fran-cesca Rapotec (Cus TS) in Valentina Suber (Br-dina selekcija Indules) nista dospeli na cilj. Prav v teh dneh sta obe v S. Caterini Valfurva, kjer je na programu italijansko smučarsko prvenstvo v štirih disciplinah.
V moški konkurenci je zmagal Dino Brovadan (Fiamme Oro TN), ki je dosegel v dveh spustih čas 144.01. Na 29. mesto se je uvrstil Robert Renčelj (Cus TS) s časom 155.80. Andrej Kosmač (Breg) je bil s časom 157, 18 33. 55. mesto je zasedel Kristjan Volpi (Brdina selekcija Indules) s časom 163.77, med mladinci pa mu je ta čas prinesell9. mesto. Peter Fer luga (Brdina selekcija Indules) je bil s časom 174.44 na koncu 79. (25. med mladinci). David Sossi (Devin) je zasedel 94. mesto s časom 178.94, na 97. me-
sto se je s časom 179.79 uvrstil član Devina Danijel Toscano. Stojan Sossi (Devin) je bil 114. (čas 191.43), Mariano Suber (Brdina) 124. (209.32). Aleks Prašelj (Mladina Resco) si je med vožnjo izpahnil ramo in tekme ni končal.
V nedeljo je bil v For-niju deželni finale za kategoriji baby in cicibani v slalomu. Pravico nastopa je imelo deset naših tekmovalcev, vendar sta dva zaradi gripe ostala doma, dva pa sta
Anja Štrekelj (Brdina)
se kljub vročini udeležila tega važnega tekmovanja. Tekma je bila na progi Cimacurta z višinsko razliko 100 m, med katerimi je bilo postavljenih 27 vratc. V kategoriji baby za deklice je zmagdla Consuelo Ci-cuto (M. Lussari) s časom 34.96. Najboljša med našimi je bila spet Martina Bogateč (Mladina Resco) s časom 41.92, ki je osvojila 15. mesto. Na 19. mesto se je uvrstila Mateja Paulina (Devin) s časom 46.78. Roberta Purič (Brdina) je bila s časom 48.96 22.
Carol Stroppolo (M. Lussari) je bila s časom 31.19 prva med cici-bankami. Od zamejskih smučark je bila najboljša Ingrid Bianchi (Brdina selekcija Indules), čas 37.53 ji je na koncu prinesel 17. mesto. Bian-chijevo je treba posebej pohvaliti, saj na začetku sezone ni bila med tistimi smučarkami, od katerih je tehnično vodstvo pričakovalo dobre rezultate. Nika Furlani (Devin selekcija Indules) je bila s časom 40.29 na koncu 28.
Med cicibani je zmagal Fabrizio Orsaria (Rai-bl) s časom 30.21. Med našimi se je najbolje odrezal Giorgio Pitacco (Brdina selekcija Indules), čas 35.09 pa mu je prinesel 22. mesto. Matej Crismancic (Devin se-
lekcija Indules) je bil na koncu 40. s časom 37.71, njegov klubski tovariš Patrik Kociančič pa s časom 38.90 43. Na drugi progi so merili svoje moči v kvalifikacijski tekmi pionirji. Na progi imenovani »Stadio Slalom« z višinsko razliko 120 m je bilo postavljenih kar 41 vratc. Med deklicami je zmagala Iri-na Germani (S. Club 70) s časom 84.55. Med našimi smučarkami je bila tudi tokrat najboljša Fjona Mezgec (Brdina
f
Tjaša Trampuš (Devin)
selekcija Indules), čas 99.54 ji je prinesel 8. mesto. Sestra Karin (Brdina selekcija Indules) je bila deseta s časom
103.80.	Takoj za njo se je uvrstila Anja Štrekelj (Brdina selekcija Indules) s časom 123.64. 13. mesto je pripadlo Tjaši Trampuš (Devin selekcija Indules) s časom
128.81.
Med naraščajnicami je zmagala Francesca San-nini (S. Club 70) s skupnim časom 78.45. Odlično 5. mesto je tudi tokrat dosegla Jasmina Štrekelj (Brdina selekcija Indules) s časom 96.19. Med začetniki je bil najboljši Mauro Bruni (Sci Cai) s časom 66.00. Na dobro 9. mesto se je kljub padcu v drugem spustu uvrstil član Brdi-ne slekcija Indules Gabrijel Talotti s časom 87.11. Takoj za njim se je uvrstil Dimitrij Prašel (Breg) s časom 89.15. Tudi njegov klubski tovariš Danijel Tence se je dobro odrezal, čas 92.94 pa mu je prinesel 12. mesto, 17. pa je bil član Devina Aljoša Paulina s časom 112.56.
Pionirji bodo imeli v soboto zadnjo kvalifikacijsko tekmo v superveleslalomu na Piancavallu, medtem ko bodo v nedeljo vse kategorije merile svoje moči na veleslalomu v Trbižu. (E.M.)
Na DP meščank Rapotec 4., Šuber pa 10.
Na državnem smučarskem prvenstvu za »meščane«, ki se odvija v kraju Santa Cateri-na Valpurva pri Bergamu, je bil v včerajšnjem prvem dnevu na sporedu smuk, na katerem sta nastopili tudi obe slovenski udeleženki prvenstva. Francesca Rapotec, ki sicer brani barve tržaškega Cus, je pristala na odličnem 4. mestu, članica Brdine selekcije Indules Valentina Suber pa je bila deseta. Smuka se ni udeležilo veliko število tekmovalk, saj je ta disciplina nadvse zahtevna.
Za današdnji superveleslalom pa se je prijavilo 65 tekmovalk. Jutri bo še veleslalom, v petek pa slalom.
_____MLADINSKA KOŠARKA / DEŽELNI MLADINCI_
Kontovel nadigral Ricrealori Bor s težavo premagal Sgt
Cicibonaši so slabo igrali in zasluženo izgubili s Santosom
Hmeljak (Kontovel, z žogo) in Barini (Cicibona) -(foto Ferrari)
Kontovel - Ricreatori 100:60 (49:29)
KONTOVEL: Gulič 10 (0:2), Emili 2 (2:2), Križman 6 (2:2), Cingerla 8, Hmeljak 16 (2:2), Daneu 4, Černe 11 (3:7), Vodopivec 29, Turk 14 (4:4); trener Furlan.
PM: 13/19. SON: 19. PON. Emili (38) 3T: Vodopivec 1.
Proti šibkejšemu nasprotniku so Kontovelci opravili le lažji trening, kljub temu, da sta bila odsotna playmakerja Evgen Ban in Pavel Kralj. Trener Luka Furlan je torej dal priložnost predvsem mlajšim igralcem kadetskega moštva, ki si tako nabirajo dragocene izkušnje za nadaljne nastope.
O kroniki tekme ni kaj povedati, saj so podatki že jasni iz končnega in delnega izida. Prednost Kontovela je stalno na-
raščala, igralci Ricreatori j a pa niso znali izkoristiti niti višinske prednosti, saj so njihovi mladi dvometraši (ali malo manj) tehnično še neokretni in brez izkušenj. Igor Vodopivec in Marko Hmeljak nista imela nobenih težav v napadu, še najbolj pa je zadovoljil mlajši Dean Černe.(VJ)
Sgt - Bor Radenska 71:77 (32:37)
BOR: Simonič 26 (2:2), Vidali 4, Verri, Cupin 4 (0:1), Bandi 2, Porporatti 6 (0:1), Palmisano, Gia-comini 8, Grbec 19 (1:2), Samec 8; trener Martini.
PM: 3/6. SON: 23. PON: Porporatti (27), Samec (30), Vidali (31). 3T: Simonič 2, Grbec 2.
Po nepotrebnem so se morali borovi mladinci truditi prav do zadnjih sekund, saj so proti slabšemu nasprotniku pokazali skromno igro in
niso znali obdržati solidne prednosti uvodnih minut drugega polčasa. Ob tem je bil odsoten tudi Marko Debeljuh, Stefan Samec pa je igral učinkovito le v prvem delu, medtem ko je bil v drugem polčasu le senca na igrišču, saj si je nabral tudi nekaj nepotrebnih osebnih napak in je moral zato kmalu z igrišča.
Breme ekipe sta si torej nabrala Mauro Simonič ter Michel Grbec in borovci so v 26’ vodili že s 13 točkami razlike. Preveč izgubljenih žog in premalo angažiranosti pod košema pa je omogočilo domačinom, da so se spet nevarno približali. V zadnjih sekundah pa so belozeleni le obdržali mirno kri in tako odnesli roza kopijo zapisnika, ki pripada zmagovalcem. (VJ)
Cicibona Plasteredili-zia - Santos 47:68 (19:34)
CICIBONA: Filipčič 8 (3:10), Punis 7 (3:4), Ru-dež 2, Križmančič 7 (3:4), I. Bajc 4 (2:4), Barini 10 (6:8), Umer, Škabar 6 (4:8), E. Bajc 3 (1:1), Korošic; trener Jogan.
PM: 22:39. SON: 20. 3T: Filipčič 1.
Po daljšem času so se mladinci Cicibone končno predstavili na tekmo v popolni postavi, kar pa je žal sovpadalo z novo izredno bledo predstavo domala vseh prisotnih. Mnogo odvečnih napak, nemotiviranost in nean-gažiranost večine prisotnih so seveda negativno vplivale na potek tekme, kar je res škoda, saj je bil nasprotnik dokaj skromen in bi se mu lahko naši košarkarji mnogo boljše upirali. Za na-
meček je tudi doslej najboljši strelec Iztok Bajc igral daleč pod sposobnostmi zaradi komaj prebolele gripe, belozeleni pa so tudi zapravili več stoodstotno gotovih košev in cel ciklus prostih metov, kar je tudi razvidno iz končnega nizkega izida. Za odtenek bolj učinkovita je bila obramba, kjer pa je občasno zavladalo kolektivno spanje in presrečni gostje so lahko kmalu spravili zmago na varno brez večjih muk.
Nekaj več volje do igre so pokazali le Mitja Škabar, Massimo Barini in Igor Filipčič, ki pa so imeli dokaj nesrečen dan pri metu in tudi ti dve točki sta končali v žep nasprotnikov.(VJ)
Pri najmlajših nogometaši Mladosti vse bolj trdno na 2. mestu
V nadaljevanju nogometnega prvenstva najmlajših na Goriškem ni bilo večjih presenečenj, če izvzamemo tekmo San Sergio - Isontina, ki se je končala brez zadetkov. Isontina je bila namreč pred tem kolom sama na tretjem mestu in je imela kar 14 točk več od San Sergia. Ta izid pa je še najbolj koristil doberdobski Mladosti, ki je še naprej druga, prednost pred Isontino (na tretjem mestu jo je dohitela Opicina), pa je povečala na dve točki.
Doberdobci bodo naslednjo tekmo igrah v soboto ob 15.30 v Comu di Rosazzu proti Com. Sodeč po položaju obeh ekip na lestvici domačini ne bi smeli predstavljati pretrdega oreha za igralce Mladosti. Toda pazljivost ni nikoli odveč. Vsekakor pa lahko zapišemo, da ob normalni igri nov uspeh Doberdobcev ne bi smel biti vprašljiv.
IZIDI: Staranzano - Pieris 2:0, Gradese - Mossa 0:1, Aris - San Rocchese 4:2, Monfalcone - Romana 7:1, San Marco - Pro Romans 2:3, Mladost - Lu-cinico 6:1, Opicina - Como 10:1, San Sergio - Isontina 0:0.
VRSTNI RED: Mossa 32, Mladost 31, Isontina in Opicina 29, Monfalcone 21, Como, Gradese in Aris 16, San Sergio 15, Pieris in Pro Romans 14, San Marco 12, Staranzano 7, Sanrocchese 4, Romana 1.
MINIBASKET / NA RAZNIH TURNIRJIH
Borovci visoko zmagali, Dom izgubil s točko razlike, Polet pa brez moči z Dlf
TURNIR EVVIVA IL MINIBASKET
Polet - Ferroviario 33:100 (22:45)
POLET: Vidali, Guštin 2, Ferfolja 5	(1:2),
Kocjančič 8, Švab 2, Bogateč, Pavat, Ferluga 2, Gregori 4, Beličič, Piccini 6, Milič, Grilanc 2, Si-belja 2; trener Vremec.
V predzadnjem kolu tega turnirja so se pole-tovci enakovredno upirali močnemu Ferroviariu le v prvi četrtini, ko je bil izid 16:14 za goste. Nato, in predvsem v zadnji četrtini (35:1 za Ferroviario) so gostje odločno povedli in tudi povsem za-
služeno zmagali.(A. V.)
TURNIR OBERSNEL
Bor - Dardi 41:7 (19:3)
BOR: Sovič 2, D. Požar, Desco 7 (1:2), Flori-dan 6, Hrovatin, Sadlov-ski 2, Stanič 8, Jevnikar 5 (1:2), L. Požar, Perič 8 (0:2), Kemperle 3 (1:2), Mahnič; trener Okretič.
Borova postava se je zagrizeno podala v boj za vsako žogo, kar je onemogočilo gostujoči peterki, da bi jim prišla do živega. Borovci so se izkazali s požrtvovalnostjo.
MINIBASKET NA GORIŠKEM
Alba Krmin - Dom 25:24
DOM: Gravner 12, Bensa, Sosol 4, Ahmeto-vič 6, Cuzzuccoli, Tara-skos, Golob, Pahor, trener Semolič.
Domovi najmlajši košarkarji so začeli prvenstvo minibasketa na Goriškem s tesnim porazom. Treba je priznati, da so naši tekmo začeli z dokajšnjo tremo in so zato v prvih dveh četrtinah tudi precej zaostajali. Pravi preporod pa so doživeli v tretji in četrti Cetini, ko so povsem nadoknadili zamujeno in za las zgrešili zmagoviti koš. Pohvalo za ta prvi nastop zaslužijo prav vsi.(Re.P.)
NOGOMET / UNDER 21
S sobotno zmago proti Risaneseju se je za Brežane (na sliki Davorina Križmančiča) na najboljši način zaključilo prvenstvo tretje kategorije under 21. Z dvajsetimi točkami so namreč varovanci trenerja Valdevita pristali na odličnem drugem mestu s točko zaostanka za zmagovalcem Pozzuolom. Prvenstvo je bilo zanimivo in izenačeno vse do konca, čeprav iz organizacijskega vidika ni bilo brezhibno. Težave so bile predvsem z urniki tekem, tako da so sodniki prihajali na srečanja prezgodaj, ali pa jih sploh ni bilo.
Ce analiziramo statistike, vidimo, da so Brežani v štirinajstih tekmah zbrali dvajset točk, ki so posledica osmih zmag, štirih neodločenih izidov in dveh porazov. Dali so 26 zadetkov, prejeli pa 18. Najboljši strelec je bil Buzzi s sedmimi goli. Trener Valde-vit je poslal na igrišče kar 23 igralcev, od katerih sta bila le Marko Ota in Vasja Mauri vedno prisotna. Glede discipline
pa so žal morali Brežani kar štirikrat zaključiti srečanje v desetih. Naj omenimo še, da so bila nekatera gostovanja še kar naporna, toda po drugi strani so imeli možnost, da se pomerijo s solet-niki iz Furlanije in igrajo na travnatih igriščih.
Ker se je prvenstvo zaključilo tako zgodaj, je federacija odločila, da organizira post prvenstvo, oziroma trofejo Quinto Boz, za katero se bodo pomerile iste ekipe, tem pa se je pridružilo še moštvo iz Palmanove. Ekipe so razdeljene v dve skupini: tržaško-goriško in videmsko. V prvi nastopajo: Breg, Opicina, Servola in Fossalon, v drugi pa Pozzuolo, Risa-nese, Tavagnacco, Stella Azzurra in Palmanova. Ob koncu prvega dela, ko se bodo enajsterice vsake skupine med seboj srečale, bosta na vrsti polfinalni tekmi med prvima dvema ekipama vsake skupine. Sledili bosta finalni tekmi za prvo in drugo ter tretje in četrto mesto sredi meseca maja v Risanu blizu Vidma.
Zanimivost tega prvenstva je predvsem v tem, da lahko ekipe med srečanjem zamenjajo kar pet igralcev, tako da imajo možnost igranja prav vsi. Začetek prvenstva naj bi bil 20. februarja, a zaradi organizacijskih težav naj bi začetek zdrsnil za teden dni. Brežani štartajo kot favoriti v svoji skupini, a kot se je izkazalo, noben-ga nasprotnika ne gre podcenjevati, zato bo nujna maksimalna koncentracija, treba pa bo tu-diodstraniti nekatere napake, ki so bile žal stalen spremljevalec igre Brežanov.
E. B.
Obvestilo
ŠPORTNA SOLA TRST priredi v nedeljo, 21. t.m., od 15. do 19. ure tradicionalno otroško pustno rajanje na Stadionu 1. maj v Trstu. Igral bo orkester Taims. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo..
NOGOMET / INTERJEVA »NIZOZEMSKA OPERACIJA«
V Italiji navdušenje a tudi negodovanje
Za Bergkampa in Jonka odšteli 60 milijard lir
Ajaxov as Dennis Bergkamp v akciji. (Foto AP)
Petek hudo padel: na SP ga ne bo
FALUN - Slovenski skakalec Franci Petek zaradi padca na prvem treningu dva dneva pred otvoritvijo SP v nordijskem smučanju v Fa-lunu ne bo mogel braniti naslova svetovnega prvaka, ki ga je osvojil v Predazzu v Italiji leta 1991.
Petek se je poškodoval že ob prvem popolnoma ponesrečenem skoku za
trening, ko je pristal pri 72 metrih, padel na hrbet in se nekajkrat prevrnil po doskočišču. Pri tem si je nekajkrat natrgal desno stegensko mišico in si zlomil medenično kost. Petka so odpeljali v bolnišnico, že danes pa naj bi se vrnil domov. (J. M.)
MILAN - Pellegrinijev »blitz«na Nizozemskem in še bliskovitejša operacija pri Ajaxu (Interjev predsednik je namreč poleg Jonka najel še Bergkampa in tako prelisičil Juventus, ki je bil prepričan, da si je že zagotovil Ajaxovega asa) sta močno odjeknila po vsej nogometni Evropi in seveda predvsem v Italiji, kjer je »calcio« že itak predmet vsakodnevnih razprav.
Mnenja v Italiji so, kot sicer vsakič, ko je govor o nogometu, tudi ob tej operaciji deljena.
Nekateri obsojajo milansko društvo, da si je v Času hude ekonomske krize, ki je zajela vso Evropo in seveda tudi Italijo, privoščila posel za približno 60 milijard lir (34 milijard bo prejel Ajax, ostalo oba igralca za triletno pogodbo). Pri tem pa tudi hvalijo ravnanje Juventusovega predsednika Bonipertija, ki se je odrekel Ajaxovi »divji dražbi« (za Bergkampa sta bila zainteresirana še Inter in Barcelona), saj bi lahko le težko opravičil tako drag finančni posel, ko pa pri Fiatu odpuščajo delavce, veliko pa jih je tudi v dopolnilni blagajni.
Večina nogometne Italije pa je odloCno s Pelle-grinijem. In med temi je tudi sam zvezni trener Arrigo Sacchi, ki je In-
terjevo »nizozemsko operacijo« takole komentiral: »Čestitam Pellegri-niju. Opravil je zares sijajen posel. Bergkamp je odličen nogometaš in z njim bo vsa ekipa napravila velik kakovostni skok.« O ekonomski plati operacije pa seveda Sacchi ni Črhnil besedice.
VeCina reprezentantov, ki se mudi v Cover-cianu pri Firencah na pripravah za kvalifikacijsko tekmo za SP proti Portugalski, je ugodno
ocenila Interjev nakup leta, le Juventusov nogometaš Casiraghi se je opredelil za Bonipertija in dejal: »Mislim, da je Boniperti ravnal zelo pametno in trezno: v Italiji in zato tudi v nogometu preživljamo težko finančno krizo, zato je varčevanje povsem umestno.«
V Interjevem taboru pa so seveda navdušeni.
Berti: »Najeli smo dva velika asa, predvsem pa smo dokazali, da tudi Inter nekaj pomeni v Evro-
pi in da nogometna borza ni samo stvar Milana in Juventusa.«
Fontolan: »Z nizozemskima asoma bo Inter igral pomembno vlogo tako v Italiji kot v Evropi.«
Iz Nemčije se je oglasil bivši Interjev nogometaš Matthaus: »Predsednik Pellegrini je s to operacijo prekinil premoč Berlusconijevega Milana.«
Manj navdušen pa je Udinesejev tujec Balbo, o katerem se je kar glasno govorilo, da bo ob koncu prvenstva prestopil k Interju. Sicer pa ima argentinski nogometaš še druge ponudbe. Tu sta predvsem Torino in Lazio. Pa tudi pri Napo-liju že mislijo, kako bodo zamenjali Careco ...
Milanov pooblaščeni upravitelj Galliani je včeraj med drugim dejal, da je bilo njegovo društvo pri tej operaciji povsem »odsotno« in ni sodelovalo na Ajaxovi dražbi.
Kaj pa o vsej zadevi meni sam Dennis Bergkamp?
»Inter zame nikakor ni le druga izbira. Ze pred meseci sem pomislil, da je prav Inter idealna ekipa za moj naCin igre. Poleg tega tudi zelo cenim trenerja Bagnolija. Igrati mestne derbije proti Milanu, pri katerem igrajo Van Basten, Gullit in Rijkaard, bo zame še dodatni motiv«.
NOGOMET / ZA AZZURRE
Odštevanje se je začelo
Je Sacchi za tekmo proti Portugalski izbral prave ?
Porrini (levo) in Fuser - novinca med azzurri (AP)
FIRENCE - Za italijansko reprezentanco se je torej začelo odštevanje dnevov pred pomembno tekmo za uvrstitev v sklepno fazo nogometnega SP 24. februarja v Lizboni proti Portugalski. Čeprav manjka do te tekme še teden dni je v Italiji pričakovanje že zdaj veliko. Pod vodstvom Arriga Sacchija se azzurri že potijo v Covercianu, kjer ima reprezentanca svoj sedež, tisk in navijači pa se ukvarjajo s tradicionalnim vprašanjem, ali je selektor izbral »prave«.
»Prvenstvo je v fazi stagnacije. V A ligi med ekipami ni pravega boja, zato pa tudi ni napredka v igri, rezultat tega pa je splošna poplitvitev. Če bi sodil po zadnjih dveh kolih, mnogih igralcev, ki so zdaj tu, niti ne bi smel poklicati«, priznava Sacchi, ki je vnovič odpisal Viallija in svoje nekdanje »odkritje«Do-nadonija. Za oba je menda v reprezentanci že nastopil čas zatona. Sacchi je izbral tokrat samo 17 nogometašev, zato je mnoge še toliko bolj presenetila vključitev novincev Porrinija in Fuserja, posebno še slednjega. Fuser je pred leti oblekel Milanov dres prav na zahtevo sedanjega selektorja reprezentance, ki pa ga je nato le redkokdaj vključil v moštvo. Odkar pa je prestopil k Laziu igra kot prerojen in Sacchi zdaj ne izključuje možnosti, da bo v Lizboni igral že od prve minute dalje.
Vrh vsega se je Sacchi vpletel še v polemiko z Ju-ventusovim trenerjem Trapattonijem, ki svari pred uvrstitvijo v moštvo Baggia, Ceš da si še ni opomogel od poškodbe na nogi. »Ce je tu, pomeni, da je zdrav«, je pribil Sacchi.
______NOGOMET / TUJA PRVENSTVA__
Ajax najbrž že izpadel iz boja za naslov
V Španiji la Coruna še naprej na čelu
KOŠARKARSKE ZDRAHE / PO POLOMU V EVROPI
Anarhija v Ciboni
Trenerju Aci Petroviču se stolček vse bolj maje - Igralec Zdravko Radulovič fizično napadel klubskega zdravnika
AMSTERDAM - Ajaxo-vi navijači so te dni lahko upravičeno razočarani. Razen odmevne prodaje dveh najboljših igralcev Bergkampa in Jonka so amsterdamski suliCarji zaigrali večji del možnosti za naslov v domačem prvenstvu. Po porazu z večnim tekmecem Psv Eindhovnom je namreč zaostanek narasel na tri točke. Tekma je bila izredna. Ajax je povedel prav z Bergkampom že v naslednji akciji pa je Lin-skens izenačil. Psv je odtlej silovito pritisnil, zapravil 11-metrovko, nato pa je spet Linskens dosegel odločilni gol.
Zgrešena 11-metrovka pa je drago stala La Coru-no v Španiji. Vodilni so gostovali v Pamploni in remizirali. Tik pred iztekom srečanja pa je gole-geter Bebeto z bele točke pomilostil Osasuno. Na srečo se tokrat tudi De-portivovi tekmeci niso najbolje odrezali. Barce-
Dimitrij Križman
Iona je po izredno živčni tekmi komaj iztržila točko Atleticu Madrid. Katalonci so srečanje zaključili celo z osmimi igralci, saj so bili Koe-man, Ferrer in Pablo izključeni. Prvo točko na domačem terenu je izgubil Real Madrid, ki je proti skromnemu Gijonu igral brez gola. Pravi junak srečanja je bil vratar gostov Ablanedo, ki je ubranil mogoče in nemogoče. VRSTNI RED: De-portivo La Coruna 34 Real Madrid 32, Barcelona 30 (tekma manj).
Angleži, ki so znani kot prepričani tradicionalisti se tudi v nogometu ne odpovedujejo tej svoji značilnost. Zaradi tekem zveznega pokala so v dveh prvenstvenih kolih odigrali le polovico srečanj, kar 16 pa jih morajo nadoknaditi. Arsenal ima tako na primer kar
štiri tekme manj od vodilne Aston Ville, ki je ta teden redno opravila svoja nastopa. Vijoličasti so obakrat v gosteh po enkrat zmagali in zgubili, v odlični formi pa je zlasti Southampton. To sta okusila Norvvich in Liverpool, katerega položaj postaja iz tedna v teden bolj kritičen. Sploh pa je ta sezona ena najslabših v vec kot stoletni zgodovini najslavnejšega angleškega kluba.VRSTNI RED: A. Villa 53, Manchester Utd 51 (tekma manj) Norvvich 48 (2 tekmi manj).
Do odločilnega preobrata je bržkone prišlo v Franciji. 01ympique je v gosteh zanesljivo odpravil Le Havre in na prvem mestu dohitel Monaco, ki je doma le remiziral. Se kako nevaren pa je seveda tudi Pariš Saint Ger-main, ki ima le točko manj od vodilne dvojice.
VRSTNI RED: Monaco in OM 35, PSG 34, Nantes 32.
Maradona bo za Argentino v četrtek igral proti Braziliji (AP)
ZAGREB - Poraz proti Limogesu je Cibono dokončno potisnil iz Evrope. Nekdanji evropski prvak je na kolenih. Nekdaj neomajni zagrebški »stolp« stresa mrzlica. Ta bolezen pa ima seveda tudi svojo zgodovino .
Gibona se je v minulem letu uvrstila v končnico evropskega tekmovanja, čeprav je tekme »na domačem igrišču« igrala v majhnem ribiškem naselju Puerto Real na Atlantiku, v pravem domačem ribiškem vzdušju. Za tekmo zadnjega kola med Cibono in Slobodno Dalmacijo se je vlekel zelo dolg rep, sestavljen iz ugibanj in dvomov. S porazom so se Zagrebčani izognili neposrednemu spopadu s kasnejšim evropskim prvakom Partizanom in morebitnemu porazu, ki bi imel tudi hude politične posledice.
Kakorkoli, Gibona je osvojila domači naslov, potem pa so se njeni igralci začeli seliti v druge klube. Precej hladno so pospremili Cuturo, Sunaro, Alihodžiča in Cvjetičani-na, namesto njih pa so v klub prišli tako rekoč vsi, ki si jih je Gibona želela, razen Komazeca: Zurič, Marič, Nakič, iz Amerike pa so pripeljali Marceliča. Gibona je pristala na to, da bo zanj plačevala mesečno 8000 ameriških dolarjev, ker pa se Marcelič ni mogel uvrstiti v moštvo, je znova pospravil svojo prtljago in pristal v Mariboru.
Spet so vsi pričakovali zmagovito sezono Gibone, v kateri naj bi mogoče zasedla celo evropski prestol.
Namesto da bi se veseli-
Zdravko Radulovič
li uspeha, pa smo bili priča polomu. Glavna težava, s katero se spopada moštvo, so odnosi med trenerjem	Acom
Petrovičem in igralci. Petrovič je bil že kot igralec aroganten in prepotenten, prav takšen pa je tudi kot trener, tako da v Zagrebu ni nobenega sodnika ali novinarja, s katerim se Petrovič ne bi sprl. Petroviča, ki se mu stolček precej maje, podpira Mirko Novosel, pravzaprav edini, ki ga še »ohranja pri življenju«. Odnosi v slačilnici so katastrofalni. Petrovič med igralci nima avtoritete, to mu ti tudi javno očitajo, vendar pri takšni zmedi v klubu za to nikogar ne zadene kazen. V dvoumnih intervjujih se igralci spotikajo ob Petrovičevo strokovnost in značaj, življenje pa teče naprej. Ko pa so odnosi med igralci dosegli vre-
Aca Petrovič
lišče, je moralo priti tudi do eksplozije.
Na tekmi z Limogesom je Sobin pred gledalci in TV kamerami zelo sočno ozmerjal svojega trenerja, ko ga je ta hotel zamenjati. Po tekmi je Petrovič krivdo za to seveda naprtil sodnikom, njegovo škandalozno obnašanje pa je doseglo višek, ko je obrcal švicarskega sodnika.
Tempirana bomba v slačilnici se imenuje Zdravko Radulovič, košarkar, ki lahko na posamezni tekmi zadene tudi po 50 točk, zato pa zna končati srečanje tudi brez enega samega zadetka (na primer na tekmi s Slobodno Dalmacijo) ali pa zadene le skromnih pet točk (na primer proti Limogesu).
V zadnjem času je vzdušje v Ciboninem »stolpu« odvisno od tega, »s katero nogo zjutraj vstane
Radulovič«. Samozvani Cibonin »šerif« se je povezal s kapetanom Arapo-vičem in zdaj skupaj z njim določata pravila obnašanja. Na nekem internem sestanku je Petrovič opozoril Raduloviča na njegovo neprimerno obnašanje, ta pa mu je, po pripovedovanju igralcev, odgovoril: »Ti me že ne boš kaznoval, saj za to nimaš dovolj jajc!«
Agonija nekdaj velikega kluba se je nadaljevala s hudim incidentom. Na enem od treningov je Radulovič začutil bolečino v nogi, po njegovem mnenju pa klubski zdravnik ni prišel dovolj hitro pogledat njegove poškodbe. Po verbalnih žalitvah ga je še knokavtiral in dolgoletni klubski zdravnik dr. Božidar Fučkar - se je znašel na tleh.
Zanimivo je, da so v Ciboni ta škandal hoteli prikriti, menda zato, da bi zaščitili svojo avtoriteto in ugled, čeprav ju že davno nimajo vec. Kljub temu pa se je oglasil dr. Fučkar, saj ni mogel kar tako požreti Radulovičevega divjaštva, tako da se bo ta škandal po vsej verjetnosti razpletel na sodišču. Končno se je zbudil tudi predsednik Gibone Jure Klarič in Raduloviča denarno kaznoval. Vendar prepozno in še to verjetno le zato, da bi uprava sama pred sabo imela nekakšen alibi; Gibona je izpadla iz evropskega tekmovanja, domače prvenstvo pa bi morala osvojiti tudi brez Raduloviča. Polom v Evropi je torej samo logična posledica notranje anarhije. Nekoč veliki in močni klub pa se je spremenil v žalostno karikaturo. (J. Z.)
NOVICE
Dve tekmi za SP
GLASGOVV - Napadalec moštva Glasgovv Rangers Ally McCoist bo danes pred zahtevno nalogo. Od njega pričakujejo, da bo v dresu škotske reprezentance v današnji kvalifikacijski tekmi za nastop na nogometnem SP v ZDA1994. leta »razbil« predvidoma z igralci natrpan obrambni zid Malte. McCoist, ki je na letošnjih prvenstvenih in pokalnih tekmah dosegel že 41 golov, je eden redkih učinkovitih britanskih napadalcev. Selektor Škotske Rox-burg srčno upa, da moštvo ne bo razočaralo. Saj si tega tudi ne more dovoliti, Ce vemo, da je v dosedanjih tekmah 1. skupine v treh tekmah izbojevalo le dva neodločena izida.
Tudi brez kapetana Stuarta Pearcea in napadalca lana VVrighta Anglija ne bi smela imeti nobenih težav, da premaga nadvse skromni San Marino.
Danes prvi polfinale Koračevega pokala
CANTU’ - Danes bosta prvi polfinalni srečanji Ko-raCevega košarkarskega pokala, na katerih bodo zaposlene kar hi italijanske ekipe.
V	Cantuju bo italijanski derbi med Clearjem in milanskim Philipsom. V dvojnem srečanju je favorit Philips, ki je že dvakrat zanesljivo premagal dre-višnjega tekmeca v državnem prvenstvu.
V	Barceloni pa bo v drugem polfinalu domače moštvo igralo proti rimskemu Virtusu. Drevi so favoriti Spanci, v povratnem srečanju Cez teden dni v Rimu pa Dino Radja in soigralci. Favorita za finale pa ni.
Blotter »za« tri točke
ZUERICH - Generalni tajnik mednarodne nogometne zveze (FIFA) Joseph Blatter je včeraj izjavil, da si bo prizadeval, da vsako zmago na mednarodnih tekmovanjih »nagradijo« s tremi točkami.
VSV Beljak obdržal vodsvo
BELJAK/INNSBRUCK - Beljaški VSV še naprej vo-dina lestvici za avstrijsko prvenstvo v hokeju na ledu. Beljacani so v vrhunskem srečanju 16. kola remizirali z ekipo EC Gradec in tako obdržali prednost dveh točk. Rezultat tekme pred 4000 gledalci je bil 3:3 (1:1, 2:1, 0:1), gosti iz Gradca so v drugi tretjini celo vodili z 1:2. Dragoceno točko je v Innsbrucku osvojil celovški KAC. Dieter Kalt, sin slavnega kapetana avstrijske hokejske reprezentance, je v 48. minuti koroški ekipi zagotovil remi 1:1 (0:0, 1:0, 0:1). V tretji tekmi pa je Zeli am See premagal Feldkirch s 5:4 (2:0, 2:3, 1:1). V naslednjem kolu, v petek, je v Celovcu na sporedu četrti derbi med KAC in VSV. Dvorana je že razprodna! (I.L.)
Vrstni red po 16 kolu: 1. VSV/Beljak 23 točk, 2. EC Gradec 21, 3. Zeli am See 20, 4. KAC 18, 5. Innsbruck 16, 6. Feldkirch 8.
Dob uspešen tudi proti Amstettenu
CELOVEC - Zmaga proti Gleisdorfu je odbojkarje iz Doba pri Pliberku očitno močno motivirala, kriza zadnjih tednov je premagana! V osmem kolu play-off-tekmovanja za naslov avstrijskega prvaka so v Sentpavlu pred lepim številom navijačev presenetljivo premagali drugouvrščeno ekipo iz Amstette-na s 3:1 (15:8, 13:15, 15:9, 15:10). Ekipa trenerja Goloba si je s to zmago priborila spet majhno možnost, da se le še uvršča v super-play-oof-tekmo-vanje. Zaostanek za drugim znaša samo še dve točki. Tretjeuvrščeni Hypo-VBK iz Celovca je tokrat gladko premagal Gleisdorf s 3:0.(I.L.)
Vrstni red po 8. kolu: 1. SVS Moma Dunaj 29, 2. Amstetten 20, 3. Hypo Celovec 19, 4. Dob 18, 5. Gleisdorf 9,6. Enns 7.
Martinezova, Grabb in Hlasek brez težav
PARIZ - Rezultati prvega kola odprtega dvoranskega prvenstva Francije v Parizu za ženske (nagradni sklad je 375.000 ameriških dolarjev): Kschvvendt (Nem) - Baudone (Ital) 6:3, 6:2, Medvedeva (Ukr),-Lucarelli (Fra) 6:1, 6:2, Feber (Bel) - Durie (Ang) 4:6, 6:2, 6:3, Martinez (Spa) - Thoren (Fin) 6:2, 6:1. PHILADELPHIA - Rezultati 1. kola (575.000 dolarjev): Mansdorf (Izr) - VVheaton (ZDA) 4:6, 7:5, 6:3, Grabb (ZDA) - Mattar (Bra) 6:3, 6:3, Reneberg (ZDA) - Gilbert (ZDA) 6:2, 6:2, Cesnokov (Rus) - P. Mc Enroe (ZDA) 6:2, 6:4, Furlan (Ita) .- Yzaga (Peru) 6:2, 6:2, Fromberg (Avstra) - Števen (NZ) 6:2, 7:6 (5), Tarango (ZDA) - Oncins (Bra) 6:2, 2:6, 7:5. STUTTGART - Rezultati 1. kola (2, 25 milijona dolarjev): Stich (Nem) - Cerkasov (Rus) 7:5, 6:3, Cam-porese (Ita) - Steeb (Nem) 7:6(5), 7:5, Ferreira 0AR)
- Boetsch (Fra) 6:3, 1:1 predaja, Hlasek (Svi) - No-vaček (Ceš) 6:3, 6:2.
Courier in Seleševa v dvojnem vodstvu
ST. PETERSBURG - ATP lestvica (15. februar 1993): 1. Courier (ZDA) 3615, 2. Sampras (ZDA) 3399, 3. Edberg (Sve) 3182, 4. Becker (Nem) 2728, 5. Ivaniševič (Hrv) 2595, 6. Korda (Ceš) 2325, 7. Chang (ZDA) 2300, 8. Agassi (ZDA) 2035, 9. Lendl (ZDA) 1832, 10. Bruguera (Spa) 1603; letošnji zaslužki do 15. februarja: 1. Courier (ZDA) 381.909 dolarjev, 2. Becker (Nem) 197.466, 3. Edberg (Sve) 176.268, 4. NovaCek (Ceš) 161.265, 5. Sampras (ZDA) 108.327, 6. Santoro (Fra) 106.835, 7. Bruguera (Spa) 101.738, 8. Rosset (Svi) 95.765, 9. Stich (Nem) 90.177,10. Volkov (Rus) 87.156.
WTA lestvica (15. februar 1993); 1. Seleš (ZRJ), 2. Graf (Nem), 3. Sanchez - Vicario (Spa), 4. Navratilova (ZDA), 5. Sabatini (Arg), 6. Capriati (ZDA), 7. M. J. Femandez (ZDA), 8. Martinez (Spa), 9. Novotna (Ceš), 10. Huber (Nem); letošnji zaslužki do 15. februarja: 1. Seleš (ZRJ) 394.450 dolarjev, 2. Navratilova (ZDA) 206.250, 3. Graf (Nem) 191.600, 4. Sanchez - Vicario (Spa) 121.161, 5. G. Fernandez (ZDA) 105.308, 6. Zvereva (Belorusija) 101.188, 7. Neiland (Latvija) 100.305, 8. Capriati (ZDA) 96.118, 9. Sabatini (Arg) 92.159,10. Novotna (Ceš) 88.997.
Faldo še vedno vodi
LONDON - Lestvica najboljših igralcev golfa na svetu (15. februarja 1993): 1. Faldo (VB) 24.42, 2. Couples (ZDA) 16.40, 3. VVoosnam (VB) 12.96, 4. Olazabal (Spa) 12.69, 5. Langer (Nem) 12.57.
_________KULTURNA DEJAVNOST NA TRŽAŠKEM OB NEVU SLOVENSKE KULTURE /_
Prešernove proslave po društvih in šolah skozi fotografovo oko
Društvo Slovencev	Godalni kvartet Glasbene matice	Skupna prireditev
miliske občine	nastopil na osnovni šoli v Barkovljah v zgoniški občini
Malčki na petkovi proslavi Dneva slovenske kulture Društva Slovencev miljsje občine	Na Proslavi v barkovljanski osnovni šoli je nastopil kvartet Glasbene matice. Na prireditvi so imeli glavno	KD Rdeča zvezda in ŠK Kras sta na Prešernovo prosla-
Sodelovali so tudi pevci zbora Jadran in duo GM, govoril je Marij Cuk (f. Križmančič)	besedo seveda malčki. Godalni kvartet je nastopil tudi na osnovni šoli v Bazovici(f. Sergio Ferrari)	vo povabila dramsko skupino iz Standreža (f. Ferrari)
Mladi protagonisti Večer na Proseku-Kontovelu obogatil Palčič, Kravos in Pahorjeva večera v Mačkoljah nastop pevk in pevcev zbora iz Mengša	gostje osnovne šole Milčinski
Na Prešernovi proslavi PD Mačkolje so nastopili	Na prireditvi na Proseku je kot častni gost domačih kulturnih delavcev nastopil mešani pevski zbor iz Mengša.	Malčki katinarske osnovne šole so Dan slovenske kulture počastili s pesmijo in sliko,
recitatorji s poezijami S, Janežiča (foto Križmančič)	Slavnostni govornik je bil umetnik Sergij Cesar, ki je spregovoril o aktualnem kulturnem trenutku (foto Kovačič)	Njihovi gosti so bili Klavdij Palčič, Marko Kravos in Minka Pahor (foto Križmančič)
V soboto zvečer je bila Prešernova proslava tudi v šempolajski osnovni šoli na pobudo domačega SKD Vigred. Glavno besedo so imeli otroci (foto J. Kovačič)
Uspela kulturna prireditev šempolajskega SKD Vigred
Boris Pangerc spregovoril na prireditvi učiteljcev in učencev šole v Boljuncu
Na proslavi Dneva slovenske kulture v Mladinskem domu v Boljuncu je med drugim nastopil tudi pesnik in kulturnik Bons Pangerc. Priredili so jo učitelji in učenci domače osnovne celodnevne šole (foto Davorin Križmančič)
Kriška dekleta lepo zapela v Borštu
Na Prešernovi proslavi društva Slovenec v Borštu je v soboto nastopil dekliški zbor Vesna (f. Križmančič)
PRIREDITVE

Sreda, 17. februarja 1993
21
Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 21. ob 18. uri, 22. ob 19. uri in 23. t. m. ob 11. uri (Gallusova dvorana) W. Shakespeare: Kralj Lear. Cena vstopnic 600, 500 in 400 SIT. Za predstavi 21. in 22. t. m. je na voljo le Se nekaj vstopnic.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 18. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma Dijaški 1 Popoldanski).
JUTRI: ob 18. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma Dijaški 2 Popoldanski).
V	PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 19.30 uri J. B. P.. Moliere: Svatba po sili (za izven).
19.	t. m. ob 20. uri (Mala drama) premiera (izven, konto) Max Gad: Samo igra je in ne boli.
20.	t. m. ob 19.30 Moliere: Namišljeni bolnik. Gostuje SLG Celje.
20.t.m. ob 20. uri (Mala drama) M.Gad: Samo igra je in ne boli. Za izven in konto.
NAPOVEDUJEMO: 27.t.m. ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja.
Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 19. uri J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke.
JUTRI: ob 19.00 uri G. Verdi: Don Carlos.
V	PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m ob 15. uri, 20. t. m. ob 19. uri in 22. t. m. ob 15. uri Strauss: Netopir.
26. t. m. ob 19. uri Bizet-Scedrin: Carmen, balet - premiera; Bartok: Čudežni mandarin (obnovljena predstava)
NAPOVEDUJEMO: 6. 3. ob 19. uri Verdi: Requiem. Operni gala koncert.
Abonente lahko pri predstavi Molitveni stroj Noor-dung v CD (28. t. m. ter 1., 2., 3., 4., in 5.3.) sami izberejo prostor. Prosijo, da želene vstopnice dvignete z abonentsko izkaznico najkasneje do 20. t. m. na upravi SNG, Cankarjeva 11.
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
DANES: ob 19.30 uri M. Frayn: Hrup za odrom.
JUTRI: ob 19.30 uri M. Frayn: Hrup za odrom.
V	PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 19.30 uri M. Frayn: Hrup za odrom.
19.	t.m. ob 18.uri (Mala scena MGL) Z,Petan: Don Juan in Leporella. Za izven in konto.
20.	t. m. ob 19.30 uri gostovanje Komornega gledališča iz Ljubljane s predstavo letošnjega Prešernovega nagrajenca E. Flisarja: Jutri bo lepše.
Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 10. in 11.30 uri P.VVeiss-V.Taufer: NoC gostov. Za osnovno solo Bičevje.
JUTRI: ob 19.30 P.VVeiss-V.Taufer: NoC gostov. Za izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 19.30 H.Achternbu-sch: Susn. Za izven.
Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije d med 10. in 12. liro ter med 15.30 in 17.30, na dan predstave pa tudi urp sred predstavo pri blagajni SMG.
FESTIVAL LJUBLJANA
DANES: ob 24. uri premiera predstave VValter VVolf, gledališča Vdor realnega. Informacije na tel. 061/221-948.
KD SPANSKI BORCI
JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 18., 19. in 20. t. m. ob 20. uri komedija M. Gavran: Mož moje žene.
Prodaja vstopnic od 9. do 13. in od 16. do 19. ure ter uro pred predstavo. Informacije na tel. 061/448-920.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m.. ob 19.30 Levstik-Jovano-vič-PartljiC: Martin Krpan. Za izven. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 061/312-860.
MODERNA GALERIJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 19. in 22.t.m. ob 21.uri, 23.t.m. ob 23. uri, ter 24. in 25.t.m. ob 19. in 21.uri ATOL - ritmicno-scenska struktura. Informacije: INART center, tel. 061/372-302.
MARIBOR
SNG DRAMA
DANES: ob 13. in 17. uri M.Gavran: Mož moje žene. Gostuje Kulturni dom Španski borci iz Ljubljane.
JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 18., 19., 20. in 21. t. m. ob 21. uri (Mali oder) VVladimirjev večer- nastop mariborskih magov. Informacije na tel. 062/211-461.
MINORITSKA CERKEV
DANES: M. Frey: Dogodek v mestu Gogi.
JUTRI IN V V PRIHODNJIH DNEH: 18., 24. in 25. t. M. Frey: Dogodek v mestu Gogi. Predstava dne 25. t. m. je odkupljena.
SLOVENSKE KONJICE
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 19.30 B. NuSič: Mister Dollar. Gostuje Amatersko gledališče KUD Zarja Trnovlje.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
DANES: ob 16.30 uri musical M. Dekleva: Mi se ne damo, za izven.
JUTRI: ob 19.30 uri R. Cooney: Zbeži od žene, za izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 19. in 20.t.m. ob 19.30 R.Coo-ney: Zbeži od žene. Za izven in konto.
Informacije na tel. 064/222-681.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
DANES IN JUTRI: ob 20.00 uri T. VVilde: Nase mesto. Gostuje ansambel Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Režija: Adrijan Rustja. Za abonmaje in izven.
Vstopnice za izven lahko rezervirate pri upravi PDG, osebno ali po telefonu 065/25-326 ali 25-328 vsak delavnik od 8. do 15.ure.
DVORANA V SOLKANU
V	PRIHODNJIH DNEH: ob 20. uri T.VVilder: Nase mesto. Gostuje ansambel Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Režija: Adrijan Rustja. Za abonenete iz Idrije.
KOPER
GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 20. uri R. Vitrac. Volkodlak. Gostuje PDG Nova Gorica. Informacije na tel. 066/21-027.
ZAGORJE
KULTURNI DOM
DANES: ob 19.30 E.Flisar: Kaj pa Leonardo? Gostovanje MGL.
BISTRICA PRI TRŽIČU
KULTURNI DOM
DANES: ob 10., 11.30 in 13. uri musical M. Dekleva: Mi se nekkmo. Predstave so zaključene.
BREŽICE
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 19. uri R.Cooney: Zbeži od žene. Gostuje preSemovo gledališče iz Kranja.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 24. t. m., ob 20.30 (abonma red D) ponovitev predstave - T. VVilder - Naše mesto. Režija Adrijan Rustja. Igrajo: A. Rustja, V. Jurc, S. Colja, M. Caharija, L. Kozlovič, A. Svete, M. Blagovic, F. Korošec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milic, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi.
Ponoviteve v Četrtek, 25. t. m., ob 20.30 (abonma red E), v soboto, 27. t. m., ob 20.30 (abonma red F), v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri (abonma red G).
GLEDALIŠČE ROSSEITI
DANES: ob 16. uri (red sreda popoldan) gostovanje gledališke skupine Comunita teatrale italiana z delom I. Horowitza Čare conoscenze e cattive memorie. Režija Giancarlo Sepe. Nastopata Aroldo Tieri in Giuliana Lojo-dice. Predstava v abonmaju: odrezek St. 8A (alternativno). Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Jutri ponovitev ob 20.30 (red Četrtek).
DVORANA TRIPCOVICH
V	teku je predprodaja vstopnic za vseh deset predstav Mozartove opere »Čudežna pišCal« (Die Zauberflote), ki bo na sporedu od 27. februarja do 11. marca. Urnik blagajne v dvorani Tripcovich: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	PRIHODNJIH DNEH: od 20. do 28. t. m. Peter Tunini - Tango viennese v izvedbi gledališke skupine La Con-trada. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio in Cochi Ponzoni".
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
NAPOVEDUJEMO: v torek, 2. in v sredo, 3. marca gostovanje gledališke skupine Backstage S.r.l. z delom Domenica Stamoneja - Sotlo banco. Režija Daniele Luchetti. Nastopajo Angela Finocchiaro, Silvio Orlando, Vittorio Ciorcalo.
ČEDAD
GLEDALIŠČE RISTORI
V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Comunita teatrale italiana z delom I. Horowitza Čare conoscenze e cattive memorie. Režija Giancarlo Sepe. Nastopata Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: 19.30 - Orfej v podzemlju (opera Jacquesa Offenbacha). Ponovitev v petek, 19.t.m. ob 19.30.
GRADEC
BBC CLUB
Ul. Donota
JUTRI: ob 21. uri koncert glasbe funky s skupino Uredit.
V	petek, 19. t. m., ob 21. uri koncert glasbe boogie s skupino Trio Dugongo.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 25. t. m., ob 20.30 koncert orkestra Akademije za staro glasbo iz Moskve. Dirigent Tatiana Grindenko. Na programu Schmelzer,von Biber, Vivaldi.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 19.30 - Premiera: Der Fliegende Hollander (Leteči Holandec), romantična opera Richarda VVagnerja. Dirigent: Ivan Parik; uprizoritev Christian Poppelreiter.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 20. uri (Linhartova dvorana) film K. Kie-slowskega: Dvojno Veronikino življenje.
JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 18.,24. t. m. ter 3. marca ob 18. uri (Štihova dvorana) Delavnica Marka Pogačnika 1983- 1993: K celoti. Komplet vstopnic 900 SIT, Studetje, dijaki in upokojenci imajo 20 odstotkov popusta.
18., 22., 23., 25. in 26. t. m. ob 20. uri (Linhartova dvorana) film K. Kieslowskega: Dvojno Veronikino življenje. Vstopnice 300 SIT.
DOBRNA
HOTEL DOBRNA
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 20. uri tradicionalno pustovanje.
VELENJE
TRG PRED DOMOM KULTURE
V	PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. ob 16. uri pustovanje na prostem.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA
DANES: ob 18. uri Anapurna 1992 - veCer z diapozitivi.
JUTRI: ob 17. uri Živalski svet, diapozitivi.
Informacije na tel. 064/620-200.
PORTOROŽ
Mestni park
V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 19. t.m., ob 20.00 -Max Gad »Samo igra je in ne boli* - premiera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane.
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
SLOVENSKA FILHARMONIJA
DANES: ob 19.30 koncert Komemega orkestra Stuttgart. Program: Bach, Mozart, Schubert. V organizaciji CD. Vstopnina je 500 in 300 SIT. Informacije na tel. 061/222-815.
JUTRI: ob 19.30 uri humanitarni koncert Živeti v miru, ki ga Glasbena mladina ljubljanska posveča prizadeti mladini iz Dubrovnika. Nastopajo: MPZ Dijaškega doma Ivan cankar, Luka Čibej, volonCelo, Melita Nanut, klavir, Urška Pompe, klavir, jan Bratož, klavir, marjan Trček, tenor, vokalna skupina Copacabana in Trio Unico. Vstopnice lahko nabavite v pisarni GML ali na blagajni SF uro pred začetkom, cena vstopnic je 300 in 200 SIT.Informa-cije na tel. 061/322-367.
ATRIJ NARODNEGA MUZEJA
DANES: ob 20. uri koncert Tartini kvarteta. Program: Golob, Haydn. Informacije in vpis abonmaja: sedež koncertne agencije Gallus International, tel. 061/137-098, in Galerija Labirint, tel 061/150-155.
TIVOLSKI GRAD
DANES: ob 18. uri koncert AleSa Snofla, pozavna. Iz cikla Muza pri muzi. Tel. 061/322-367.
KLUBK4
JUTRI: ob 22. uri Oldies Goldies noc z gosti Moonlight Cats. Informacije na tel. 061/113-282.
CANKARJEV DOM
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: ob 19.30 uri in 19. t. m. ob 20. uri (Gallusova dvorana) koncert Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent: Uroš Lajovic. Solist: Thomas Christian, violina. Oranžni abonma. Cena vstopnice 300, 400 in 500 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 25. in 26. t. m. koncert Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent: Milan Horvat. Solist: Aleksandar Madžar, klavir. Modri abonma.
Informacije na tel. 061/222-815.
SLOVENJ GRADEC
KULTURNI DOM
DANES: ob 18. uri bo koncert nekomercialnih skupin: Ilex, H.M.D., Pulso Theatro, Pegazz in Marko MerCnik. Informacije na tel. 0602/42-660.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m., G. Rossini: Mala slavnostna masa, ob 200-letnici skladateljevega rojstva. Glasbeni abonma in izven.
KOPER
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 24. t. m. ob 21. uri koncert Massimo & Elements.
27. t. m. ob 19. uri koncert KUD Bratstvo Koper. Informacije na tel. 066/21-027.
LITIJA
GRAD BOGENSPERK
V PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m. bo nastopila ljubljanska ambientalna skupina Kapela La Chateliere.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MLELA
JUTRI: ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice -Sodobni deželni skladatelji in pihalni trio. Nastopajo: Giorgio Marcossi (flavta), Lino Urdan (klarinet), Vojko Cesar (fagot). Program obsega Vidalijeve, Sofianopulove, Coralove, Merkujeve, Niederjeve, Bilucaglieve, Dominut-tijeve in Zenettovicheve skladbe. Prodaja vstopnic eno uno pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Elisse Virsaladze. Na sporedu Chopinove skladbe.
NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
NAPOVEDUJEMO: aprila bo v Športni palači nastopil kantavtor Marco Mašini.
AVDITORIJ
V	PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 20.30 Večer z gostom: Miran Dornik Plohl, diplomirani teolog, samostojni kulturni delavec in vodja Centra za novo kakovost življenja.
POSTOJNA
NOTRANJSKI MUZEJ
V	PRIHODNJIH DNEH: od 22. do 28. t. m. bo potekal tečaj lončarstva na lončarskem vretenu. TeCaj bo vodil lončar Igor Bahor iz Topolšice. Informacije in prijave do 18. t. m. na tel. 067/21-346.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GREGORČIČEVA DVORANA
Ul. Sv. Frančiška 20
DANES: ob 18. uri - Predavanje prof. dr. Borisa Paternuja »Podoba ženske v Prešernovi poeziji«, v priredbi Slavističnega društva Trst.
JUTRI: ob 18. uri - Predstavitev knjige prod. Fedore Ferluga Petronio »Cultura classica e italiana nel dalmata Ante Tresič-Pavicič (1867-1949). Delo bo v hrvaščini predstavil dr. Mirko Tomasovič, profesor na Filozofski fakulteti v Zagrebu, povzetek v slovenščini.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: do 12. marca se bodo v gledališču Rossetti vršila srečanja z gledališkimi umetniki z naslovom »II mestiere delPattore«.
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 19. t. m., ob 18. uri se bosta srečala z gledalci Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice, ki nastopata v igri Čare conoscenze e cattive memorie.Vstop prost.
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
OTROŠKA GALERIJA (GALERIJA CENETA STUPARJA)
DANES: ob 17. uri R. Kalemba: Črviva zgodba.
JUTRI: ob 17. uri Kam pa, kam, kozliček? lutkovna igrica v izvedbi skupine Zoom.
Do 26.t.m. bo na ogled razstava likovnih del učenčev OS Maks PeCar. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje ob 16. do 18. ure.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 19.30 M. Pungartnik: Pravljica o zobatem Frideriku, premiera. Krstna uprizoritev - predstava za vabljene, goste in odrasle.
21. t. m. ob 11. uri M. Pungartnik: Pravljica o zobatem Frideriku.
Informacije od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 10. in 12. uri L. F. Baum: Čarovnik iz Oza. Za abonmaje in zaključene predstave.
JUTRI: ob 10. uri Burger: Lažnivi Kljukec. Zaključena predstava.
DVORANA GOLOVEC
V	PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. tradicionalna maškarada: ob 14.30 za otroke do 5 let, ob 17.uri za oboke nad 5 let.
ŠMARJE PRI JELŠAH
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 10. in 12. uri F. Baum: Čarovnik iz Oza. Gostuje SLG Celje.
DOBRNA
PLOŠČAD PRED ZDRAVILIŠKIM DOMOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. ob 14. uri otroška maškarada.
KAMNIK
DVORANA VERONIKA
DANES: ob 18. uri Iz babičine skrinje - program: lju-ske pesmi, predstavitev ljudskih običajev, ljudski napevi in plesi ob spremljavi harmonike, utrinki iz življenja planšarice Kati Turk.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 16. uri Srečanje s Čarodejem - Miran Dornik Plohl.
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografska razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu.
Do 14, marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Tel. 061/222-815.
NARODNA GALERIJA
Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti.
DANES: ob 11. uri (pritlični prostori) tiskovna konferenca ob otvoritvi razstave Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Razstavo bo odprl dr. Arnulf Rohsmann. Informacije na tel. 061/219-740.
MESTNA GALERIJA
Do 6. marca bo na ogled tradicionalna razstava Zimski salon. S svojimi kiparskimi deli sodelujejo: Jiri Bezlaj, Takayuki Nagai (kot gost), Drago Rozman, Mojca Smerdu, Dušan Tršar, Jože VršCaj in Nataša Prosenc. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure.
GALERIJA GRADU TIVOLI
Na gled je razstava Mlada slovenska grafika. Raz-stavljalci: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič- Jensko in Petra Varl-Simoncic.
MODERNA GALERIJA
Do 7. marca si lahko ogledate razstavo oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa.
Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Do 24. februarja je na ogled razstava akademskega slikarja Darka Slavca. Razstavišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 14. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure.
PREDSTAVNIŠTVO
MURE
Na ogled je 1. razstava del elanov Da Likovnih Umetnikov Prekmurja in Perlekije.
MALA GALERIJA
Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij belegijskega umetnika Jana Fabreja.
Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah
od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je razstava slik iz let 1985- 1992 Toma Podgornika. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
JAKOPIČEVA GALERIJA
Na ogled je razstava arhitekta Cveta Mejača.
KAPELICA
Do 19. februarja je na ogled razstava Mirjana Rukavina. Razstavišče je odprto od 11. do 17. ure.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava slik Janeza Ferlana. Tel. 061/332-288.
GALERIJA STOPNIŠČE
Do 20. februarja si lahko ogledate razstavo fotografij Damjana Kocjančiča. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA LABIRINT
Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155.
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 061/320-730.
GALERIJA ILIRIJA
Do 4. marca bo na ogled razstava: Drugačnost podobe, portreti Irine Rahovsy-Kralj. Tel. 061/266-461.
GALERIJA KRKA
JUTRI: ob 13. uri otvoritev razstave slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika. Razstava bo odprta do 24. marca.
GALERIJA SKUC
Na ogled je razstava fotografij Gregorja Kališnika.
GALERIJA COMMERCE
Do 26. t.m. bo na ogled razstava fotografij arhitekta Braneta Zalarja - fotografije s potovanj po ZDA in Ukrajini. Tel. 061/122-241.
FOYER MGL
Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni.
SREDNJA POLICIJSKA SOLA V TACNU
Na ogled je razstava akademskega slikarja Tineta Gorjupa.
KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Do 25. februarja je na ogled razstava Koristne in škodljive žuželke v Sloveniji.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije -
predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski.
Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI
Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992.
CELJE
LIKOVNI SALON
Na ogled je razstava Komedija na plakatu.
KRANJ
CLUB GALOISES BLONDES
Na ogled je razstava grafitov Strip core.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavžlja.
GALERIJA SV: DO-NATA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
KOPER
GALERIJI LOŽA IN MEDUZA
V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja- Instalacija Kopernik.
NOVA GORICA
GRAD KROMBERK
Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustra-totja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca.
PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE
Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure.
SOLKAN - VILA BAR-TOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska kruSarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
TOLMINSKA KNJIŽNICA
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM
Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA - MARGINALIJA
Do 21. februarja je na ogled razstava del italijanskih umetnikov. Razstavljajo: Marco Baratella, Alessandro del Gaudio, Giulio de Mitri, Delia Fi-schetti, Carlo Marzuttini, Giammarco Roccagli, Wla-dimiro Tulli in Anna Valla.
ŠKOFJA LOKA
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa
Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segu-la-Miske iz Škofje Loke.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja.
MUZEJ REVOLTELLA - AVDITORIJ
Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z OdborniStvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Under-ground. V organizaciji Tržaške letoviscarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revol-, tella, ene najlepsih neokla-sicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MIELA
V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mladi tržaški slikar Daniele Auber.
ART GALLERV
Ul. S. Servolo 6
Do 21. t. m. razstavljajo kipar Giorgio Benedetti, ter slikarji Silvano Clavora, Claudia Raza, Adriana Sca-rizza in Edi Žerjal. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 18.00 do 19.30, ob praznikih 11-13.
STUDIO D’ARTE NA-DIA BASSANESE
Trg Giotti 8
Do 10. marca bo na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna delVOrto 3533 Venezia«. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. ure.
KAVARNA S. MARCO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
GALERIJA A.C.T.I.S.
Ul. Corti 3/a
Do 22. t. m. je odprta razstava Marka Pogačnika »Li-topunktura ali zdravljenje zemlje v severni Irski«. Urnik ogleda od 17. do 20. ure.
STUDIO PHI
Ul. S. Michele 8/1
Na ogled je skupinska razstava »Impressioni arti-stiche«.
GORICA
BLED
GALERIJA GRADU GRIMSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
JESENICE
RAZSTAVNI SALON DOLIK
Do 24. februarja je na ogled razstava likovnih del Evgena Guština. Razstavišče je odprto vsak dan, razen sobote popoldan, nedelje in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
KOSOVA GRAŠČINA
Do 20. februarja je na ogled razstava Ilustracij Prešernovih pesmi in knjižnih oprem Prešernovih Poezij. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldne in nedelje, od 10. do 15. ure in od 16. do 18. ure.
RADOVUICA
FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA)
Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica.
Fjk
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
Na ogled je slikarska razstava Gianfranca Carpanija.
GALERIJA MINERVA
Ul. S. Michele 5-8
Do 27. t. m. je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte.
GALERIJA ART LI-GHT HALL
Trg S. Giovanni 3 (I. nad-str.)
V petek, 19. t. m., ob 18.30 bo otvoritev razstave slikarja Ignaca Medena. Razstava bo na ogled do 12. marca vsak dan od 18. do 20. ure razen ob ponedeljkih in praznikih.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
SALA DEGLI STUC-CHI
Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar«.
POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU
Do 28. februarja je na ogled razstava »Ex universa philosophia - baročni tisti tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih in petkih.
GALERIJA EXIT
Ul. Favetti 16/3
Do 27. t. m. je odprta razstava goriskega slikarja Fla-via Bella. Ogled ob torkih, Četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure.
ŠPETER SLOVENOV
BENEŠKA GALERIJA
Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca. Umetnikove slike so razstavljene tudi na sedežu Tržaške kreditne banke v Čedadu.
PORDENON
ZEROIMAGE
(Aula magna Centro studi Pordenone)
Do 7. marca 1993 , je na ogled fotografska razstava Pietra Modottija. Razstavo je organiziral Cinemazero.
Koroška
CELOVEC
DEŽELNA GALERIJA
Burggasse 8
Do 28. t. m. je na ogled razstava Alfreda Zoffa.
GALERIJA CA-RINTHIA
Do 28. t. m. je na ogled razstava novih del Manfreda Bockelmanna.
HIŠA UMETNIKOV
Mala galerija (Goethe-park 1)
Do 27. t. m. je na ogled razstava slikarja Gabrieleja Stolza.
Kavarna (Goethepark 1)
Do 21. t.m. je odprta razstava slikarja Petra Lamin-gerja.
MESTNA HIŠA
Theaterplatz 3
Do 28. marca je na ogled razstava »L’art est inutile« -avantgardna umetnost 1960-1980.
SIMENS
Forum: do 28. t.m, je na ogled Španski konstruktivizem.
KARTNER SPARKASSE
Neuer Platz 14/1
Na ogled je razstava bosanskih slikarjev Luise Ci-bulka, Cafž Leridhafen in Duževda Drozic.
TINJE
Dom prosvete
Do 4. marca je na ogled razstava akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja iz Ljubljane.
ROŽEK
GALERIJA SIKO-RONJA
Do 14. marca je odprta razstava slikarja Gustava Januša.
Z ZASNEŽENIH PLANJAV	Peter Butout
Smučanje na Kavkazu
Gruzijsko smučarsko središče Gudauri je mešanica avstrijskega razkošja, nedotaknjene narave in izgubljenih gorskih vasic
Smučarska opojnost kot le malokje na planetu
V osrčju Gruzije, 120 kilometrov severno od glavnega mesta Tbilisija, se pospešeno razvija Gudauri, smučarski center, ki so ga zaceli graditi leta 1988. Ta center ima vse pogoje za to, da bi se za goste lahko enakopravno spopadel z najbolj znanimi svetovnimi središči. Na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze je sicer še za pol ducata krajev, v katerih se da smuCati -v Uzbekistanu, Ukrajini, na Uralu in na Kavkazu, kjer je tudi
Gudauri, vendar so ti zaradi slabe turistične infrastrukture in zastarelih vleCnic primerni kvečjemu za priprave mladih tekmovalcev.
Gudauri je zrasel iz nic na nadmorski višini 2000 m, sredi Kavkaza, pod pettisoCako-ma Kasbekom (5047 m) in Elbrusom, ki je s svojimi 5637 m nadmorske višine tudi najvišji vrh Kavkaza. Tako je Gruzija, ki se je po svoji kulturi že vseskozi ločevala od »matere Rusije« in ki ima
vse, kar narava turistom lahko ponudi: gozdove, puščave, plantaže mandarin in Čaja, plaže in palme na obalah Črnega morja, dobila še kar se da ekskluzivno zimskošportno središče v gorah.
Toda Gruzijci so se morali za oblast nad Gudaurijem precej boriti; težko je bilo namreč reci »ne« Inturi-stu, nekoč požrešni osrednji ruski turistični agenciji, ki si je v nekdanji Sovjetski zvezi želela voditi to središče, seveda pa bi v
tem primeru tudi koristi odtekale v Moskvo. Gudauri se je tako porodil iz sodelovanja med gruzijskim turističnim ministrstvom in avstrijskim podjetjem za turistično svetovanje ATC, ki je priskrbelo tudi vsa denarna sredstva, potrebna za nenavaden podvig. To lokacijo so izbrali zaradi njene posrečene geografske lege med dvema morjema, Kaspijskim in Črnim, leži pa tudi na istem vzporedniku kot Sarplanina, kar po eni strani zagotavlja obilico snežnih padavin, po drugi pa tudi precej sonca.
V nekaj veC kot letu dni so Avstrijci postavili štiri vleCnice, štiri sedežnice in moderen hotel, Šport Hotel Gudauri, ki je s pokritimi teniškimi igrišči, kegljiščem, bazenom, savno, barom, restavracijami in noCnim lokalom eden najboljših hotelov na območju nekdanje Sovjetske zveze.
Ob prihodu v Tbilisi turiste sprejme osebje hotela z vodko in cvetjem. Carinske formalnosti na letališču so preproste in ne preveč zamudne, prišleke pa že Čaka avtobus, ki jih v treh urah pripelje v Gudauri. Strahovi, ki se
rodijo na Dunaju ob vkrcavanju na čarterski Aeroflotov let, se nadaljujejo v starih in pustih prostorih tbilisijskega letališča in rastejo med vožnjo skozi razvlečeno mesto, polno cerkva in spomenikov, mesto, kaotično podnevi in zapuščeno zvečer. Popolnoma pa se razblinijo ob prihodu v hotel, ki je tako drugačen od vseh strogih in morečih ruskih hotelov. Je pravi hotel s petimi zvezdicami iz Kitzbuhla ali St. Antona, postavljen na Kavkazu. Avstrijci pritrdijo, da je le cement ruski. Vse drugo so uvozili iz Avstrije, tudi arhitekte, direktorja hotela, šefa kuhinje in odgovorne za športne dejavnosti. Drugo osebje je zvečine madžarsko. Kuharji in strežniki so šolani in znajo tuje jezike. Rusov in Gruzijcev je med zaposlenimi malo, saj nimajo hotelirske tradicije. To pa se spreminja, saj je v razvojnih načrtih Gudauri j a tudi ustanovitev lastne hotelirske šole.
Že po večernem prihodu v hotel gostje spoznajo gruzijsko kuhinjo: lososa, izvrstne enolončnice, izbrane solate in seveda kaviar. Posebna naročila se plačujejo v rubljih Gu-
duari, posebej za tuje turiste pripravljeni valuti. Ti so edini gostje hotela, saj se morajo številni smučarji iz Tbilisija, Moskve in Sant Petersburga zadovoljiti s tremi hoteli v 30 kilometrov oddda-ljeni vasi Pasanauri, od koder se vsako jutro z avtobusom pripeljejo na smuCišCa.
SmuCajo pa ne prav veliko. Predstavnice nežnejšega spola si večinoma poiščejo lep, sončen prostorček v zavetrju, se preoblečejo v kopalke in lovijo sonCne žarke. Moški pa raje, kot da bi se podili po progah, klepetajo, igrajo šah in pijejo vodko. Na smučišču stari prodajalci ponujajo jabolka in drugo sadje na improviziranih stojnicah. Tudi smučarsko opremljeni prodajalci neverjetno poceni kaviarja niso redkost. Vrst pred žičnicami torej ni. Kdor hoče res smučati, ima na vo-
ljo kilometre in kilometre prostranih in neobljudenih prog, ki z nadmorske višine 3000 m vodijo do Gudaurija.
Neštete so možnosti smučanja zunaj urejenih prog, za ljubitelje svežega in zrnatega snega pa je še posebej poskrbljeno. Pred hotelom je vedno na voljo Aeroflotov helikopter M-18, ki do 25 smučarjev prepelje nad 5000 m nadmorske višine, na sam vrh Kasbeka. Na karto tako imenovanega heli-skija nameravajo v Gudauriju še kako igrati, saj imajo zaradi tega veliko prednost pred alpskimi središči, kjer je ta vrsta smučanja zvečine prepovedana, in pred oddaljenimi in dragimi severnoameriškimi smučišči. Tu so možnosti brezmejne, sorazmerno nizka cena pa helikoptersko vozovnico približajo vsakomur.
Med prvo smučarsko sezono je Gudauri go-
stil tekmo evropskega ženskega smučarskega pokala, bil pa je tudi med kandidati za pripravo mladinskega svetovnega prvenstva. Vse to domači mediji zavzeto spremljajo.
Po zaslugi smučanja se je kavkaška veriga, dolga 1300 in široka tudi do 200 kilometrov, odprla turizmu in predvsem tujcem. Gruzija je odkrila, da je nadarjena za turistični poklic in že dela načrte ne samo za naslednje smučarske sezone, temveč tudi za celoletno ponudbo z ježo, ribolovom, golfom ter seveda trekingom in alpinizmom.
Med temi prekrasnimi gorami in v teh enkratnih dolinah in izgubljenih vasicah bodo tako kot smučanje tudi drugi športi lahko našli svoje izzive, svoja iskanja in svojo samoto. Vse, Cesar se v Alpah samo spominjamo.
KaVkaške gracije
18. februarja
Dvajseto stoletje moramo poimenovati tudi stoletje atoma. Spoznanja o sestavi in strukturi snovi so v tem stoletju dozorela do praktične aplikacije.
Kakor že tolikokrat doslej, so tudi pri atomu, atomski fiziki in uporabnosti dognanj največjo vlogo igrali kapital in vojaški interesi. Raziskave o razbijanju atoma in uporabi ogromne energije, ki se ob tem sprošča, so pripeljali najdlje v Hitlerjevi Nemčiji in v z njo se vojskujočih Združenih državah. V tej tekmi je zmagala Amerika in atomska bomba, morilski izdelek drugače čisto resnih znanstvenikov, je morila po Japonski. Močno načeta morala znanstvenike je ob nadaljevanju oboroževalne tekme zmogla Uidi prizadevanja za miroljubno uporabo atomske energije. Ta se je kazala predvsem v atomskih elektrarnah.
Vse bolj očitna nevarnost zaradi žarčenja je vnašala v prizadevanja dvom, obenem pa zahtevala temeljite varnostne ukrepe. Kljub mnogim težavam so pospešeno gradili nove atomske elektrarne. Izkazalo se je, da ti moderni energetski objekti predstavljajo stalno nevarnost za vse človeštvo. Katastrofa v Černobilu , katere posledice čuti in bo še čutila skoraj polovica Evrope, je najresnejše opozorilo.
Eden najpomembnejših znanstvenikov, ki so popeljali človeštvo v obdobje atoma in atomske energije, je bil fizik Robert Oppenheimer.
Umrl je 18. februarja leta 1967.
JEDILNIK s ao
pikantna zeljna juha svinjska peCenka testenine v solati rulada s kivijem
Testenine v solati s sirovo omako
SESTAVINE:
200 g peresnikov, sol, 150 g korenja, 2 rdeči Čebuli, 200 g stebelne zelene, 40 ml belega vinskega kisa, 40 ml svežega pomarančnega soka, sladkor, 30 g sira z gobami, 60 g jogurta, solatna majoneza, poper, rezine pomaranče za dekoracijo CAS PRIPRAVE: 45 minut
Testenine skuhamo, odcedimo in ohladimo. Korenje in čebulo drobno nasekljamo. Zeleno narežemo na kolobarje. Kis, pomarančni sok in sladkor prekuhamo. V tem zavretku kuhamo približno 3 minute prej pripravljeno zelenjavo. ZmeSamo s testeninami in pustimo pokrito 30 minut, da se sestavine prepojijo. Medtem pripravimo sirovo omako. Sir drobno narežemo in ga z jogurtom in majonezo gladko zmešamo. Solimo in popramo. Pred serviranjem polijemo po testeninah. Solato okrasimo z rezinami pomaranče.
ZA VEGETARIJANCE
Ni:v.\ Miklavc ir Pkuian
rezanci
zelje z ingverjem in korenjem rdeča pesa v solati jabolčni zavitek
Zelje z ingverjem in korenjem
SESTAVINE:
400 g zelja, 3 korenčki, koSCek sveZe ingverjeve korenine, peteršiljeva korenina ali gomolj zelene, olivno olje, sol, voda, sojina omaka, drobnjak
Ingverejevo korenino na tanko narežemo in stresemo v ponev na olivno olje. Dušimo na blagem ognju. Medtem na tanko narežemo Se peteršiljevo korenino in ostrgane korenčke. Vse sproti prilagamo v ponev. Zelje narežemo na dva centimetra velike kvadratke, stresemo v ponev, premešamo in posolimo. Cez 5 minut prilijemo malo vode. Dušimo Se 5 do 10 minut, dodamo sojino omako in svež ali suh drobnjak.
Za pravilno gospodarjenje z vrtnimi tlemi je pomembno tudi testiranje tal. Tlom, ki mnogo let niso bila obdelana, pogosto primanjkuje katera od prvin, potrebnih za zdravo rast rastlin, kot so dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in druge. Testiranje tal je torej najbolj pomembno za tiste vrtnarje, ki začenjajo na novo ali pa tega doslej še niso opravili. Običajno je tudi v poljedelstvu, zvečine zaradi pogoste uporabe kemičnih gnojil in zato, da ugotovijo, Ce so gnojila še potrebna.
Za vrtičkarje bo najbolje, da odnesejo vzorec vrtne zemlje v katero od za to pooblaščenih ustanov, na primer na Kmetijski inštitut Slovenije ali območni kmetijski zavod. Tako boste najbolj natančno izvedeli, kakšna je sestava tal v vašem vrtu, Česa v njih najbolj primanjkuje, pa tudi to, katero gnojilo morate dodati in v kakšnih količinah. Za naslednja leta bo dovolj, Ce enkrat letno izmerite pH tal.
Poznamo veC vrst pripomočkov za ugotavljanje kislosti ali alkalnosti tal. Zadošča vsak laboratorijski filter pH, ki ga položimo na primer v epruveto, nanj damo nekaj prsti, in vse skupaj zalijemo s tekočino za ugotavljanje pH. Rezultat odčitamo tako, da nastalo barvo v epruveti primerjamo z barvno
MOJ VRT
tabelo za ugotavljanje pH. Ce bomo ugotovili, da so tla v našem vrtu kisla (nizek pH od 1 do 7), potem jim je treba dodati apnenec. Do sprememb seveda ne bo prišlo Cez noC, temveč postopoma.
Apnenec dodajamo spomladi, ponavadi nekaj tednov pred setvijo, in sicer le v tla, ki smo jih pognojili jeseni. Nikoli ga ne dajemo v sveže pognojena tla. Na peščenih tleh ga dodamo približno kilogram na 100 kvadratnih metrov tal, pri ilovnatih pa lahko enkrat toliko, a največ 4 kilograme na 100 kvadratnih metrov. Apnenec je naprodaj v različnih oblikah, najbolj pri roki pa bosta gotovo živo in hidrira-no gradbeno apno. Kal-cificirana morska hrana in zmleti apnenec sta pri nas redkejša in dražja, po kakovosti pa seveda boljša, saj se v tleh obdržita dlje Časa.
Le redki vrtovi imajo tako bazična tla (visok pH od 7 do 14), da vrtnine ne bi uspevale. Navadno se pH tal dovolj zniža že z dodajanjem hlevskega gnoja ali komposta. Ce so tla apnenčasta in jim primanjkuje hranilnih snovi, gojimo vrtnine po sistemu globokih gred. Ker vsakdo nima na voljo dovolj gnoja ali komposta, je namesto tega mogoCe uporabiti tudi koncentrirana gnojila, kot so kri in kostna ali ribja moka. Koliko jih bomo dodali, je odvisno od rastlin, ki jih
nameravamo gojiti.
Znano je na primer, da grah in fižol dobro uspevata tudi brez dodanih gnojil, medtem ko okopavine, kot je krompir, potrebujejo veliko dodatnega gnojenja.
Ker bodo najbolj neučakani vrtičkarji v prihodnjih dneh že posejali prvo zelenjavo, si velja zapomniti, da korenček, peteršilj in Čebula ne prenesejo gnojenja s svežim hlevskim gnojem. Zato bo še najbolje, Ce CebulCek posadimo v vrste, med katerimi je vsaj 20 cen-
timetrov razmaka. Ko se bo zemlja dovolj otoplila, bomo v ta razmak posejali korenje. Kdor ima doma pridelano kosmato korenčkovo seme, ga lahko seje hkrati s Čebulo. Takšna združba je še posebej dobra za medsebojno odganjanje škodljivcev, kot sta korenčkova in Čebulna muha.
Mraz dobro prenaša tudi grah. Ker zemlja zvečine ni veC zmrznjena, ga lahko že posadimo. Tudi Ce bo še zmrzovalo, bo seme počakalo v zemlji.
Setev graha v plastične žlebove, ki jih pripravimo v rastlinjaku. Ko so sejanci visoki 8 centimetrov, jih »podrsamo« iz žlebov v ustrezno pripravljene jarke v vrtu ali topli gredi.
Več rudnin za šolarje
Današnji šolarji so bolj obremenjeni, kot so bile generacije pred njimi. Da bodo kos zahtevam po večjih umskih sposobnostih, zbranosti in prizadevnosti, morajo biti pravilno prehranjeni. Neustrezna prehrana lahko povzroči tudi motnje v razvoju in slabo vpliva na duševno in telesno dejavnost, vitalnost in razvoj. Pogosto je tudi razlog za brezvoljnost in pomanjkanje veselja do življenja.
Otroci prevzemajo prehranske navade od odrasih, zato se potrudimo, da jim bomo zgled. Prehranska vzgoja se zaCne za domačo mizo že v najra-nejsi mladosti. Ce bodo starši pogosto uživali zelenjavo, sadje, se bodo tega navadili tudi otroci. Seveda pa se bodo navzeli tudi mnogih razvad, kot je prekomerno uživanje sladkarij. Nasploh prehranskim potrebam dora-SCajoCe mladine ni mogoče zadosti z denatu-rirano hrano, kot so izdelki iz bele moke in belega sladkorja. Energetska vrednost sicer zadošča, vendar se zaradi hitre razgradljivosti raven sladkorja v krvi kmalu po zaužitju naglo zniža. Tudi zato naj bi bili otroci proti koncu pouka tako nedejavni in utrujeni. Možgani namreč potrebujejo za delo boljše in trajnejše vire ogljikovih hidratov, ki se v organizmu razgrajujejo počasi in enakomerno. Zato bi morali otroci
uživati veC svežega in suhega sadja, kruha in testenin iz grobozrnate moke; mleka in mlečnih izdelkov, krompirja, neolušCenega riža, solat, zelenjave, lešnikov, mandeljnov in drugih naravnih živil. V Ameriki so na primer ugotovili, da je s taksno prehrano mogoCe zvečati raven inteligence šolarjev celo za 10 odstotkov, izboljšala se je tudi zbranost pri pouku, splošno zdravstveno stanje in seveda uCni uspeh.
Raziskave so pokazale, da mora biti v prehrani mladostnikov tudi dovolj rudnin. Znano je, da so tisti šolarji, ki dobijo s hrano premalo magnezija, nemirni, mnogi celo živčni. Zmotno je tudi prepričanje, da morajo biti obroki obilni in bogato zabeljeni. Star pregovor, ki govori o tem, da se s polnim trebu-
hom težko študira, sovpada z ugotovitvami sodobne prehranske znanosti. Zato pripravimo otrokom obroke z majhno energijsko vrednostjo. Priporočljivi so tudi majhni vmesni obroki, na primer kakšen sadež, jogurt ali košček polnovrednega kruha s sirom. Dnevna prehranska potreba šoloobveznih otrok je naslednja: 5 rezin kruha ali 40 gramov ovsenih kosmičev, 200 gramov krompirja ali 60 gramov neolušCenega riža ali testenin iz celozr-nske moke, 400 gramov zelenjave in prav toliko sadja, 400 gramov mleka ali jogurta, 1 jajce ali 100 gramov ribe, 30 gramov masla, margarine ali olja, 30 gramov medu, žličko jedilnega kvasa ali nekaj lešnikov. (Normativi so povzeti iz knjige Recepti za biohrano Marije Omahen.)
OTuTa je v slovenščin!
6	r* SLOVENIJA 1
	Sprehodi po stari Ljubljani, 3/9 del, ponovitev
	Preludij in fuga na ime Bach, izvaja Corrado Rojac, ponovitev
	Milena, 4., zadnji del koprodukcijske nadaljevanke, ponovitev, VPS 1115
	Osmi dan, ponovitev, VPS 1200
	Poročila
	Poslovna borza, ponovitev
	Življenje z drage plati: Kako nas vidijo živali, 1/6 del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev Filmsko popoldne
	V avtobusu, 4. del angl. naniz., ponovitev, VPS 1400
	Vlak otroštva in upanja, 4/6 del češke nad., VPS 1425
	Ciklus filmov J.L. Godarda: Mali vojak, francoski film, VPS 1525
	TV Dnevnik 1 - slovenska kronika
	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
	Štiri v vrsto, tv-igrica
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Žarišče
	Film tedna: Ruby and Rata, novozelandski film, VPS 2030
	TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport
	Oči kritike
	Video strani
Ir SLOVENIJA 2
y Iz življenja za življenje: Otroška prehrana, Zdravo I ležišče, Ocenjevanje kakovosti sadnih jogurtov, ponov.
Glasbeni večer o Mozartu, ponovitev Q Telesni slogi: Goli, 2/4 del angleške dokumentarne se-■ rije, ponovitev
DEU Glasba, Sov in cirkus: Lepi trenutki v cirkusu, 1. del, ponovitev Poročila
Omizje: Slovenska diplomacija na razpotju, ponovitev Beverly Hills, 90210, 7/22 del ameriške naniz., ponov. Turizem: Madžarska-Pecs, svetovalnonamenski program Slovenija - umetnostni vodnik: Štajerska, Dornava, mariborsko območje TV dnevnik 2, vreme, šport
Končnica DP v hokeju na ledu, posnetek iz Ljubljane
Filipinski madrigalisti, posnetek koncerta iz Grobelj
Sova
Buntz z Beverly Hillsa, 8/13 del ameriške nanizanke Načrti in želje, 2/6 del angleške nadaljevanke (do 23.50}
13.00
16.00 18.10 18.55 19.10
19.30
20.05
21.50
22.35
A KANALA
09.00 09.55 10.20
11.00 18.10 18.40
19.00
20.00
20.15 20.30 21.00 22.00
22.15 23.05 23.20 00.00 00.10
RIS, risanke in spoti Ninja želve, 13. del
Dokumentarec tedna: Brazilija, ponovitev 1. dela Drugačen svet, ponovitev 97. dela Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 22..zadnji del Male živali
Ninja želve, 53. del ameriške nadaljevanke Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme
Kult-ura, pol ure kulture
Smithsonian, 3. del dokumentarne serije
Pred premiero, kratki film o plesu
Drugačen svet, 98. del ameriške nadaljevanke
Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev
Poročila v angleščini: Deutsche Welle
Astrološka napoved
MCM
01.00
Video strani
Sl KOPER
18.00
Studio 2 - otroški program Primorska kronika
S
RAI 1
RETE 4
® TMC
S Koper
OtO Hrvaška 1
Aktualno: Unomatti-		Nan.:	Družina		Euronews		Mannix, am. tv nan.		Dobro jutro, Hrvaška
na, vmes dnevnik in		Bradford, Družina Ad-		Nad.: Doppio imbro-		Istrska paberkovanja		Poročila
gospodarstvo		dams, Jeffersonovi		glio, 9.45 Potere		Pustite jih živeti, do-		Zgodbe iz Monticella,
Film: Attila (zgod.),		Nad.: General Hospi-		Rubrika: Ženska TV		kumentarna oddaja		65. del
vmes (11.00) dnevnik		tal, 8.35 Marilena,		Nan.: Autostop per il		Glasba		Poročila
Variete: Servizio a do-		10.00 Ines, 10.50		cielo		TV novice		TV šola
micilio, vmes (12.30)		Amanda, 11.50 Cele-		TMC Nevvs - Šport		Robin Hood iz vesolja		Marijana, 8/13 del
dnevnik 1		ste, vmes (9.30) vesti		Film: Dov’e Jack? (pu-		Dvojnik, angleški mla-		francoskega animira-
Dnevnik in Tri minute		Variete: A časa nostra		st., VB ’69, r. J. Cia-		dinski tv film, 1980		nega filma
Fatti, misfatti e...		TG 4 vesti		veli, i. Tommy Steele)		Severovzhod, tv maga-		Poročila
Italijanska kronika		Buon pomeriggio		Nanizanka: Batman		zin		Ko se svet vrti, 65. del
Dok.: Voda (3. oddaja)		Nad.: Sentieri, 15.10		Dok. oddaja: Prijatelj-		Studio 2 mladi		Monofon
Variete: Buona fortuna		Grecia, 16.05 Anche i		ska narava - Tiger		Primorska kronika		Poročila
Otroški variete		ricchi piangono, 16.55		Rubriki: Ženska TV,		TV dnevnik		Slika na sliko
Mladinski variete: Big!		Febbre d’amore		19.10 Garderoba (vodi		Mannix, am. tv nan.		Ono (It), ponovitev
V Parlamentu in vesti		Rubrika o lepoti		B. Barzini)		Nočni sodnik, ame-		2/4 dela am. nadaljev.
Aktualno: Italija, na-		TG 4 vesti		Vremenska napoved		riška tv nanizanka		Poročila
vodila za uporabo		Aktualno: C’ eravamo		in TMC Nevvs		Bersaglio		Učimo o Hrvaški
Variete: Ci siamo? (vo-		tanto amati		Nan.: Maguy - L’aman-		Sok moderne umetno-		Divji svet otrok, 20/26
di Gigi Sabani)		Nad.: La signora in ro-		te come il respiro		sti, ameriška doku-		del
Vreme in dnevnik		sa, vmes (18.55) vesti		Nogomet: VB-San Ma-		mentarna serija		Hrvaška država in
Film: La finestra sul		Kviz: La cena b servita		rino (kvalifikacije za		TV dnevnik		ljudje
cortile (krim., ZDA		Film: American Gigo-		SP)		Arhitektovi nasveti		Poročila
’54, i. J. Stevvart, Grace		lo (dram., ZDA ’80)		Športna oddaja: Mon-		Zidovi Malapage, po-		Moja knjiga o džungli:
Kelly, R. Burr)		Film: Il braccio vio-		docalcio		novitev francoskega		Prijateljstvo s pragoz-
Caffe italiano		lento della legge		TMC vesti in vreme		filma; igrajo: Isa Mi-		dnimi živalmi, 7/27
Dnevnik 1		(krim., ZDA ’76), vmes		Film: I signori della		randa, Jean Gabin in		del
Športna sreda		(23.30) nočne vesti		guerra (vojni, ZDA		dragi; režija: Rene ele-		Santa Barbara, 329.
Dnevnik in vreme				’88, i. David Carradi-		ment		del
				ne, Sid Haig)				Risanka
				Aktualno: CNN Nevvs				Dnevnik 1
	S CANALE5							Smrtonosna ljubezen,
H «% A I 0*								nemški film
Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Delitto senza scampo (krim., ’57) Nam: Lassie Kratke vesti Segreti p er voi... ■Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, rubrika o motorjih, vreme, razmišljanja Nad.: Quando si ama,
14.40	Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Pogum življenja Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Varieteja: Ventieventi,
20.40	Acqua calda Mixer in Pegaz Nočni dnevnik Filmske novosti Glasba DOC
Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.30 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia TV film: II destino nella culla (dram., ZDA ’91, i. B. Bedelia) Aktualno: Spazio 5 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti
(J) ITALIA7
[□MF Avstrija 1

Risanke
Nad.: Čara a čara Nan.: I Campbell News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Filmske novosti Sette in allegria News Line -Vesti Nan.: Buck Rogers Il sasso nella scarpa Film: Il cacciatore di squali (pust., It.-Sp. 79, i. Franco Nero) Nevvs Line - Vesti Colpo grosso story Film: C’e un fantasma nel mio letto (kom., It. ’80, i. Lilli Garati, Ren-zo Montagnani)
Cas v sliki
Zandarji in marsovci, ponovitev filma Šiliha Moča, 99. del Trojica s štirimi pestmi: Priča
Družina Meier, serija Peter Pan in gusarji Krofovska tolpa, lutkovna igrica Dekle iz prihodnosti, zadnji del
Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi Liebling Kreuzberg Čas v sliki
Morlock, 1/3 del nemške serije, 1992 Aljaska: Zadnjih 15 minut
Australia, melodrama Mike Hammer Poročila; Tisoč mojstrovin
Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja
Q*0 Hrvaška 2	
	TV koledar
	Alžir, ponovitev ameriškega filma
	Dnevnik 1
	Pravi igralci, 7/15 del ameriške humoristične serije
	Življenjske preizkušnje: Izgradnja stanovanja, 6/13 del dokumentarne serije
	Ono (It), 3/4 del ameriške nadaljevanke
	Glasbeni večer: Hom-mage a Matačič
	Horoskop
^ RAI 3		i	> ITALIA 1
			Pregled tiska
			
	Dok.: L’altrarete, vmes		Otroški variete
	(6.50,11.30) vesti		Nanizanke
	Kratke vesti iz Milana		Odprti studio
	Pogled na literaturo		Otroški variete
	Znanstveni dnevnik		Varieteja: Non e la Rai,
	Deželne vesti		16.00 Unomania
	Popoldanski dnevnik		Nan.: Baywatch
	Dokumenti		Varieteja: Twin Clips,
	Samo za šport		17.35 Milico
	Derby in pregled tiska		Nan.: Jumpstreet
	Dok.: Geo, nato Lassie		Vremenska napoved
	Vreme in dnevnik		Varieteja: Rock & Roli,
	Deželne vesti		20.00 Karaoke, vmes
	Telegiornale Zero		(19.30) šport
	Blob in Una cartolina		Nan.: Quelli della Spe-
	Aktualno: Mi manda		ciale, 22.15 Le ragazze
	Lubrano		della Terra sono me-
	Dnevnik ob 22.30		glio (i. D. Cameron)
	Aktualno: Milano, Ita-		Varieteja: No limits,
	lia, 23.40 Publimania		23.45 Playboy Show
	Dnevnik in vreme		Odprti studio in šport
69 TELEFRIULI	
	Kratke vesti
	Starlandia
	Nan.: Villa Arzilla
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Rubrika o obrtništvu
	Ena rastlina na dan
	Film: Aliče e i giorni della droga (dram., ’73, i. W. Shatner)
	Nočne vesti
# TELE 4
14.00
19.30
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
BMF Avstrija 2
	Tisoč mojstrovin
	Nove dogodivščine družine Robinson v divjini, am. film
	Poklicne slike: Vzgo-jitelj-ica
	Zemlja in ljudje
	Družinske vezi: Trenutki, 1. del
	Gaudimax, igra
	Čas v sliki
	Šport
	Mediji - mnenja
	Črna kuga: Pozne posledice nesreč tankerjev
	Round Midnight, Slavvomir Kulpovvicz v dunajskem Metro-polu
(m™) Madžarska	
	Čez dan
	Peklenski raj, brazilska serija
	Portret Dalija
	Igra
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Literarna igra
	Kupil bom to žensko, 157. del
	Sedaj, za mnogo-stransko mladino
	Magazin za mladino
	Svet denarja
	Večerna pravljica
	Miami Vice, am. nan.
	Dnevnik
	Globus, 2. del serije
	Aktualno
	Novi svet, zunanjepolitična kronika
	Dnevnik; Dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.30
Dva svetova Nove Zelandije
. Ruby in Rata,
novozelandski barvni film, 1990
I Novozelandska kine-matografija je pri nas skoraj neznana. V naših kinematorgrafih smo vrteli film Angel za mojo mizo. Nova Zelandija je dežela, ki je za nas dokaj oddaljena in malo poznana. Njeni otoki merijo nekaj manj kot nekdanja Jugoslavija, domorodnih prebivelcev imenovanih Maori in priseljencev pa je nekaj manj kot tri milijone. Filmov ne posnamejo veliko, marsikaterega pa v sodelovanju s sosednjo Avstralijo in seveda Anglijo, s katero so tudi formalno državno še povezani.
V filmu Ruby in Rata se soočita dva svetova:
svet priseljencev, ki ga predstavlja ostarela Ruby, in svet prvotnih prebivalcev Maorov, ki ga predstavlja Rata s
svojim sinom VVillijem. Režiserka Gaylene Pre-ston je preko preproste zgodbe ujela novozelan-ski vsakdan in na nevsiljiv način odprla nekatere probleme, povezane z različno miselnostjo svojih junakov.
Film Ruby in Rata spominja na nagrajeni ameriški film Šofer gospe Daisy, vendar ne gre za zgledovanje, saj sta oba filma nastala skoraj istočasno, predvsem pa novozelandsko režiserko zanima drugačna tematika, značilna za Novo Zelandijo.
Scenarij:	Graeme
Tetley, fotografija: Leon narbey, glasba: Jonathan Crayford.
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz. od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00,
10.00,	11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12,30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert za besede; 22.30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.00,	6.30,7.00, 8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show; 12,00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes
RADIO

do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15,10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roil radio.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Koncert; 19.35 Intermezzo;
20.00	Pota naše glasbe; 21.30 Ars Antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik;
6.00	Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled ti-
ska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije;
9.00	Pesem tedna; 10.00 Iz ood-vetnikove pisarne; 11.00 Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30.16.30.17.30.18.30	Poročila;
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Almanah; 6.20 Drobci; 7.15 Dober dan, otroci; 7.45 Prireditve;
8.00	Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert;
13.00	Glasba po željah; 14.45 Zlata leta rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16,35 Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18,00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi;
19.30	Dnevnik, nočni program.
"\
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Oštri-geca (M. Tomšič); 12.00 Z zdravo hrano do zdravega duha;
12.20	Evergreeni; 12.40 Koroška poje: MPZ Vres iz Prevalj; 12.50 Orkestri; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na go-riškem valu; 15.00 Instrumentalni solisti; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: V svetu starih glasbil; 18.00 Odnos do življenja in smrti v kmečkih oporokah; 18.30 Jazz;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Glasbeni stiki med Slovenijo in Avstrijo.
I

■
SATELIT
SUPER
5.30	Victory; 6.00 Super Shop;
6.30	Poslovne novice; 8.00 Novice, 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 The Mix; 11.30 Po letu 2000; 12.00 Poslovne novice;
12.30	Novice; 13.00 European Magazine; 13.30 Inside edition;
14.00	Divja Amerika; 14.30 Film Europe; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18,30 Bonanza; 19.30 Moda; 20.00 The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Survival;
22.00	Novice, reportaže; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRA;
23.00	Up River (vestern, ZDA 1979); 0.40 Survival, The Mix; 2.00 China Nevvs Europe; 5.00 The Mix.
SKY ONE
7.00	DJ Kat Show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game;
11.00	Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street;
14.30	Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver;
18.00	Star Trek; The next genera-tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street;
20.00	Alf; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Sibs; 21.30 Round Table;
22.30	Hill Street Blues; 23.30 Studs;
24.00	Star Trek: The Next Genera-tlon.
EUROSPORT
9.00	Aerobika: 9.30 Tenis; 11.30 Aerobika; 12.00 EP v namiznem tenisu; 13.00 Evrogoli; 14.00 SP v bobu; 16,00 Tenis; 20.00 Košarka;
21.30	Športne novice; 22.00 Tenis;
23.00	Nogomet: Kvalifikacije za SP; 0.30 Športne novice.
SCREENSPORT
8.00	Smučanje na vodi; 8.30 Švedski turnir v hokeju na ledu;
10.00	Kegljanje; 11.00 Kickboks;
12.00	Global Adventure Šport;
12.30	Golf; 13.30 Nogomet; 14,30 Monster Trucks; 15.00 Boks; 17.00 Švedski turnir v hokeju na ledu;
18.30	Kegljanje; 19.30 Kickboks;
20.30	Smučannje; 21,30 Košarka NBA; 23.30 Golf Report; 23.45 Nogomet,
MTV
7.00	Avvake On The Wild Side;
10.00	Video; 13.00 Video; 15.30 The Pulse With Svvatch; 16.00 Greatest Hits; 17,00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega;
18.00	The Real VVorld; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits;
23.00	Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24,00 Post Modem; 2.00 Video; 3.00 Vol; 4.00 Nočni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 A Little Piece of Heaven; 13,00 Stroker Ace; 15.00 Raid on Rommel;
17.00	Aces High; 19.00 A Little Piece of heaven; 20.40 Entertain-ment Tonight; 21.00 Deadly Sur-veillance; 23.00 Out For Justice; 0.30 Evil Senses; 2.05 Island of the Alive; 3.35 Fast Getaway.
MOVIE CHANNEL
6.40	Operation Bikini; 8.30 April Morning; 10.25 Walk in the Spring Rain; 12.10 Hostije VVitness; 14.00 If I Were a King; 15.40 Razglasitev nominacij za Oskarje; 15.50 Dun-derklumpen; 17.30 South Pacific;
20.00	Steel Magnolias; 22,10 9 1/2 Ninjas; 24.00 Svveet Poison;
1.45	Beautiful Dreamers; 3.35 Nikita; 5,35 Voung VVinston.
PRO 7
5.15	Serije: Agencija Maxwell;
6.00	Vicky, 6.20 Risanke, 8.15 Parker Lewis; 8.40 Neizprosna, a prisrčna, 9.35 Satan v belem (krim., ZDA 1983); 11.25 Ulice San Francisca; 12,20 Show Billa Co-sbyja; 12.55 Colt za vse primere;
13.40	Visoki let (VB. 1957); 15.25 Neizprosna, a prisrčna; 16.20 Risanke; 18.05 Parker Lewis; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila;
20.15	Dick van Dyke: Diagnoza umor (krim., ZDA 1991); 22.05 Jake in McCabe; 23.00 Concre-te War (krim., ZDA 1990, i. Michael Pare); 0.30 Poročila; 0.40 do 5,40 Ponovitve.
RTL
6.00	Jutranji program; 9.00 Serije: Dr. Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča; 11.00 Tvegano; 11.30 Družinski dvoboj;
12.00	Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.15 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser;
17.00	Kdo je šef?; 17,30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99;
18.45	Poročila; 19.15 Eksplozivno;
19.45	Dobri časi, slabi časi; 20.15 Mokri grob (krim., ZDA 1989, i. Cliff Robertson); 22.15 TV Štern;
23.15	Gottschalk; 24.00 Aljaska;
I.	05 Nočni program.
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.45 Ponovitve; 10.20 Mojega srca ne smeš vprašati (dram,, Nem. 1952);
II.	55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13,05 Bavarec na Rugnu; 13,55 Sence strasti; 14,40 Sosedi;
15.10	Pod kalironijskim soncem;
16.00	Trojica s štirimi pestmi; 16,55 5 krat 5; 17,05 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport;
18.45	Poročila; 19.00 Srce je adut; 19.30 Kolo sreče; 20,15 Kdor veruje, bo blažen (kom.);
22.00	Schreinemakersova v živo;
23.10	Štiriindvajset ur, 23.40 Operacija ognjeni vihar (ZDA 1991, i, VVings Hauser); 0.35 Trojica s štirimi pestmi; 1.25 Pregled programa, Videotext.
PREMIERE
7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Tiger v salonu; 8.40 Nevaren par (Fr.-Kan. 1991); 10.25 Ne zaupaj pridaničem (Fr. 1988); 12.000137; 12.45 Šport; 12.50 Shovvbiz; 14,15 Gola pištola 2 1/2 (kom., ZDA 1991); 15.40 Cena moči (dram., ZDA 1991); 17.30 Posteljna kariera (kom., Fr. 1990); 19.00 Showbiz; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Pleše z volkovi ZDA 1991); 23.10 Ne popusti, Pat (dram,, 1990); 0.55 Box Office America.

EVROPA / V SREDNJI EVROPI IN NA OBMOČJU ALP BO SNEŽILO, DRUGOD SUHO
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
STOCKHOI
K0BENH,
(-) LJUBLJANA v O BUDIMPEŠTA
^ O ZAGREB -)|£
_O^OGRAD O 50
MILANO O
O MADRID
LIZBONA
i ATENE
PALERMO
TRIPOLI
VČERAJ
MOSKVA O
O MINSK
4 /W O HAMBURG
O AMSTERDAM Q BERLIN - O VARŠAVA
O kOln
^	O praga
O PARC Ufi:
mOnchen
O	O DUNAJ
o KIJEV
O ANKARA
KAIRO O
TEMPERATURE OB 13. URI
pod -20 C°		-20/-10 C“		-10/0 C°		0/10 C"	n	10/20c°	■	20/30 C6	■
nad 30 C’
poloblačno
O
oblačno
f
nevihta
4
dež
sneg
megla
DANES
1010

1020
1020
c3
1010
1020
topla
fronta
hladna okluzija fronta
VREMENSKA SLIKA
Območje visokega zračnega pritiska nad našimi kraji slabi. Popoldne bo Slovenijo od severa dosegel
oslabljen frontalni val in se v noči na četrtek pomaknil proti jugu.
TEMPERATURE
PO SVETU
HELSINKI....
OSLO........
STOCKHOLM...
K0BENHAVN...
MOSKVA......
BERLIN......
VARŠAVA.....
LONDON......
AMSTERDAM...
BRUSELJ ....
BONN........
FRANKFURT...
PARIZ.......
DUNAJ.......
MONCHEN.....
ZURICH......
ŽENEVA......
RIM.........
MILAN.......
BEOGRAD.....
NICA........
BARCELONA...
BUKAREŠTA...
CARIGRAD....
MADRID.....
LIZBONA.....
ATENE.......
LARNAKA.....
TUNIS.......
ALŽIR.......
MALTA.......
JERUZALEM...
KAIRO.......
0/0
-2/-1
-1/5
2/4
-22/-12 3/3 -3/2 1/3 -1/0 -1/1 -2/3 -1/1 -3/8 0/2 -/--2/2 0/3 3/15 2/7 -2/0 5/14 3/15 -3/5 1/6 -/12 9/17 7/13 3/11 6/16 6/18 6/15 -3/5 -/15
C A
sredlSče središče ciklona anticiklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 07.02 in zašlo ob 17.32. Dan bo dolg 10 ur in 30 minut. Luna bo vzšla ob 04. uri 32 minut in zašla ob 13. uri 42 minut.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.22 najnižje -3 cm, ob 6.47 najvišje 28 cm, ob 13.44 najnižje -48 cm, ob 20.34 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.02 najnižje -10 cm, ob 7.32 najvišje 33 cm, ob 14.15 najnižje -53 cm, ob 20.56 najvišje 37 cm.
ALPE-JADRAN / V FURLANIJI IN OB JADRANU BO JASNO, V ALPAH BO SNEŽILO •
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA..	-1/2
TRST......... 4/5
CELOVEC......	-1/1
BRNIK......  -3/3
MARIBOR......	-2/-1
CELJE....... -2/2
NOVO MESTO	-1/1
NOVA GORICA -2/1 MUR. SOBOTA	-4/1
PORTOROŽ...	2/6
POSTOJNA...	-4/-0
IL. BISTRICA.	-1/3
KOČEVJE....	-2/-1
ČRNOMELJ...	0/1
SL. GRADEC...	-2/-0
BOVEC......	-6/3
RATEČE.......	-4/-0
VOGEL......	0/7
KREDARICA -15/-14
VIDEM......	-1/6
GRADEC.....	-1/0
MONOŠTER.....	-4/0
ZAGREB.....	0/2
REKA......... 2/3
V SLOVENIJI: Od severa se bo pooblačilo,	SOSEDNJE POKRAJINE: V severni Italiji in ob
zvečer in v noči na četrtek bo ponekod v	severnem Jadranu bo pretežno jasno, dru-
notranjosti Slovenije rahlo snežilo. Najnižje god se bo popoldne od severa pooblačilo, jutranje temperature bodo od -8 do -3, najvF Na območju Alp bo snežilo, šje dnevne od 0 do 5, na Primorskem do 8°C.
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
********
30-60
*** *** *** ***
nad 60
nad 10 m/s
V SLOVENIJI: V četrtek se bo delno OBETI: V petek se bo od zahoda zjasnilo, na Primorskem bo spet piha- postopno pooblačilo, popoldne la burja.	bodo v zahodnih krajih že manjše
padavine. Pihati bo začel jugozahodni veter.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na nrr zraka:
Ljubljana	102
Maribor	108
Celje	109
Trbovlje	97
Hrastnik	39
Zagorje
Šoštanj	11
Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 104, Drava HE Dravograd: —; Sdvd Rddovljičd: 35, Sdvd Sentjdkob: —, Sdva Radeče: 104, Sora Suha: 97, Ljubljanica Moste: 45, Savinja Laško: 91, Krka Podbočje: 76, Kolpa Radenci: 76, Soča Solkan: 171.
HOROSKOP
\
PiSe:
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/20-4 : Vaši jutrišnji načrti bodo pretirano optimistični, vendar jih boste že pred poldnevom spravili v praktičen okvir. Družinsko življenje bo zvečer umirjeno.
BIK 21-4/20-5 : Zelo zadovoljni boste z že minimalnim dosežkom, saj je včerajšnji dan v vas ubil upanje, da si boste kmalu povrnili dobro razpoloženje. Neprijetno boste presenečeni.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Dan boste začeli z mislijo, da je to vseeno precejšen napredek v primerjavi z včeraj. Velik del tudi je, še vedno pa ostaja nerešena lahko vnetljiva tema.
RAK 22-6/22-7 : Zadovoljni boste, ker je večina sodelavcev podobnega mnenja kot vi, vendar boste kmalu ugotovili, da se samo vi izpostavljate v imenu vseh, ki tega ne povedo na glas.
LEV 23-7/23-8 : Zelo srečni boste glede službene zadeve, vendar ne bi smeli prehitro delati zaključkov, kajti vsa dejstva niso stoodstotno zanesljiva.
DEVICA 24-6/22-9 : Nasprotno od včeraj vas Ze navsezgodaj preseneča partnerjev čustveni izliv, ki pa vam je danes zelo odveč in vas pravi duši. Popoldne bo nepredvidljivo.
TEHTNICA 23*9/22-10 : Dan boste začeli z občutkom sreče, ki vas čaka na vsakem koraku, zato danes ne boste oklevali pri sporočanju dobrih novic v zvezi s službo.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Navadno prazno govoričenje bo povzročilo neupravičeno evforijo, ki jo boste poskušali utišati. Nepričakovani zastoji vas bodo popoldne dokončno spravih ob živce.
STRELEC 23-11/21-12 : Obstaja možnost, da boste danes svoje finančne zadeve povrnili v stari tir. Postalo pa vam je jasno, da si takih izletov v prihodnje ne smete privoščiti.
KOZOROG 22-12/20-1 : Kavalirsko boste poskusili razrešiti spore med seboj in partnerjem zaradi razkoraka med službenim in domačim življenjem. Prave besede bodo umirile duhove.
VODNAR 21-1/19-2 : Naj vas ne zamika, da bi se danes prepustili samo kratkemu času in prijetni zabavi. Čaka vas še cela gora opravil, ki ste jih pridno zanemarjali.
y
CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE
GRAZ
O
VARAŽDIN
ZAGREB
KARLOVAC
REKA
0	ZASTOJI
X	ZAPRTA CESTA
Jk	POPRAVILA NA CESTIŠČU
*	POLEDICA
0	SAMO Z ZIMSKO OPREMO
989	ŠPORTNA PRIREDITEV
=	GOSTA MEGLA
	BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne, razen na območju Trojan in v Pomurju, kjer so večinoma mokre in spolzke. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je brez zastojev. Tudi na mejnem prehodu Dolga vas ni zastojev. Na celjskem in slovenjgraškem območju je na izpostavljenih mestih velika nevarnost poledice.
	SNEŽNE RAZMERE (v cm)				
SLOVENIJA		FUPLANIJA-JK		KOROŠKA	
Kope			-/20	Cimolais			-/-	Podklošter			-/35
Vrhe			-/-	Claut			Bad Kleinkirchheim 20/50	
Lontovž			-/-	Piancavailo		.20/50	Pliberk/Peca			-/30
Stari vrh			Žabnice/Ovčja vas	-/-		Sloveniji Plajberk.		-/50
Rogla		..30/40	Raibl			-/-	Dobrač			-/30
Kanin			-/90	Farni Avoltri			Nassfeld/Mokrine	...60/80
Cerkno			-/35	Farni di Sopra		.25/45	Spittal/Goldeck..		5/55
Soriška planina			-/-	Paluzza-Timau		.20/30	l-feiligenblut		.20/140
Vogel			-/20	Paularo			Katschberg		...60/80
Kabla			-/20	Pontebba		.40/40	Koralpe/Golica..		-/30
Mariborsko Pohorje...-/42		Pradibosco		.30/60	Kčtschach/Mauthen		
Kranjska gora			-/15	Prato Carnico			20/30	
Pokljuka			-/-	Zoncolan		.10/40	Mallnitz		.10/150
Rog - Črmošnjice.		:/-	Sauris		...5/10	AVSTRIJA	
Prvine			-/-	Sella Chianzutan.		Arlberg		.35/330
Jezersko				-/-	Nevejsko sedlo		.20/80	Seefeld		...20/70
Ulovka			-/-	Višarje		.35/60	Kitzbuhel		...10/75
Krvavec			-/-	VENETO		Obertauern		120/220
Črni vrh			-/-	Sappada		.20/80	Zeli am See		.20/100
V VEDNOST
Jezera
Zaradi naravnih danosti so jezera svojevrsten in zapleten vodni ekosistem, občutljiv na onesnaževanje in druge posledice človekovega poseganja v naravo. Značilnost jezer je temperaturna razplasti-tev v poletnem Času, ki močno vpliva na dogajanja v njih. Zaradi temperaturnih razlik v posameznih plasteh vode in razlike v gostoti so jezera v poletnem Času s plastjo vode, ki se imenuje termoklina, razdeljena v dva med seboj bolj ali manj ločena dela. Del jezera nad termoklino je epilimnij, del pod termokli-no pa hipolimnij. V zimskem Času se temperatura vode v jezeru izenači, zato se voda praviloma premeša do dna, ni pa vedno tako. Jezera imajo dobre naravne pogoje za razvoj planktona. Hranilne snovi, ki jih ti organizmi potrebujejo za razvoj, so predvsem fosforjeve in dušikove spojine in organska masa. Dokler je vir hranilnih snovi v jezeru raztapljanje kamnin v padavinski in jezerski vodi in organska masa iz naravnega kroženja snovi, ostaja jezero Cisto. Izvor večjih količin hranilnih snovi so odpadne vode in spiranje površin. Kadar je hranilnih snovi v jezeru veliko in so tudi fizikalne razmere ugodne (temperatura vode, meteorološke razmere), se posamezna vrsta fitoplanktona lahko množično razmnoži, kar pogosto imenujemo Cvetenje. Poleg nelepega videza jezera se poruši naravno ravnotežje: posredno se spremeni tudi življenjsko okolje višjih organizmov. Velike količine živega planktona pri dihanju tvorijo kisik, kar v dnevnem Času povzroča prenasicenje s kisikom. Veliko vec kisika pa se porablja pri razkroju odmrlih alg in v jezeru pride do pomanjkanja kisika ali celo do anaerobnega stanja.
NajveCja in najlepsa slovenska jezera so Bohinjsko, Blejsko in Cerkniško jezero. Prav tako ne smemo pozabiti jezer v Julijskih Alpah, ki sicer niso velika, vendar ležijo ob vznožju prelepih vrhov in jim to alpsko okolje daje svojstven pomen.
Martina Zupan