Slovenski dom
Spefflitoiie ta ibkftumnrt« pastah. Poštnina plačana v gotovini.
Leto VIII. Lir 0,50
-SLOVENSKI DOM* Izhaja vsak delavnik opoldne, Urejuje: Mirko
Javornik. Izdajatelj: i n S. .T. Sodja. Z* ljudsko tiskamo :.Tože Kramarič,
vsi v
Ljubljani. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Konitarjeva — .	—	..	.	-	’	U	Ur.	............
Telefon 4001 do 4U&. Mesečna naročnina
ta tujino a) lir
Ljubljana, petek, 3. septembra 1943 - št. 201
Vojno poročilo št. 1195: SOVRAŽNO DELOVANJE NAD NAPOLIJEM IN OB RTU PELLARU
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo 1195:
Sovražna letala 10 bombardirala kraje v pokrajini Napoll; (.kodu je neznatna.
Sovražne ladje so Izvedle obstreljevanje na področju rta Pcllaro (Calabrla). Na ob. streljevanje so takoj odgovorili obalni to. povL
General Ambrosio.
Visoka romunska odlikovanja za italijanske generale
Bukarešta, J. sept. s. Na predlog po. veljnika romunske vojske maršala Anto. nesca je kralj Mihael podelil sledeča vi. 60ka odlikovanja za vojaško hrabrost italijanskim generalom, ki so poveljevali raz. nim enotam na Vzhodnem bojišču: veliki kri* romunsko krone z meči In trakom maršalu Giovanniju Messeiu, komendo iste. ga reda z meči in trakom pa divizijskima generaloma Marazaniju Mariu in Pelcgrinu Carlu.
Zavezniki so v 654 ladij s
8 mesecih 4 milijoni
izgubili
ton
S poškodovanim br odo v jem vred pa so nemške podmornice in letala
uničila 8 milijonov ton
Berlin, 3. septembra. s. Nesporno je, piše vojaški dopisnik nemške poročevalske agencije, da se je Angležem in Amerikan-oem posrečilo zbrati velikansko brodovje za prevoze in izkrcanje za nastope v Sredozemlju. Za ta veliki načrt pa so morale žrtvovati vse potrebno gradivo druge dr-
rike. ki »o pod nadzorstvom Vashlngtona. V preteklem meseou pa je anglo-ameriško brodovje spet doživelo tolikšna Izgube, da jih bodo bridko občutiji ter zaman skušali nadomestiti z novimi ladjami, zgrajenimi v poslednjih štirih tednih. Ce seštejemo vse potopljene, lindo zadale ter poškodovane
žave, zlasti države Srednje in Južne Ame- ladje — poškodovanih ?e bilo vsega 220 la-
dij * skupno 780.000 tonami — vidimo, da je nasprotnik v preteklem mesecu moral žrtvovati za 1,402.702 ton trgovskega bro-dovja. To dokazuje, da so sovražnikove izgube v potopljenih In poškodovanih ladjah v primeri s preteklim mesecem narasle.
Od 1. januarja pa do 31. avgusta 1943 so nemške podmornice ter letala potopile vse-
Po hudi obrambni bitki nemški protinapadi
Nemška letala tispešno tolkla po ruskih četah jugozahodno od Vjaztne Sovjeti so včeraj izgubili 120 oklepnikov
Hitlerjev glavni stan, 3. septembra. Nem. ško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na dotedanjih žariščih obrambne bitke
Vsa Bolgarija bo pospremila k večnemu počitku umrlega kralja
Sofija, S. septembra, s. Kraljica Ivana, princ Ciril in princezinja Evdoksija so skupaj . princeso Mafaldo Hessensko odšli po. noči v baziliko Aleksandra Nevskega in se vnovič poklonili prod truplom kralja Borisa. Kralj Simeon II. in prnoezinja Marija I.uiza sta v spremstvu kraljice Ivane in priricezinje Mafaide položila na krsto planinske cvetke, ki jih. je pokojni kralj tako ljubil.
Sofija, J. sept. s. Zaradi velikega števila odposlanstev in ogromnih množic, ki prihajajo iz vseh bolgarskih pokrajin izkazovat poslednjo čast truplu kralja Borisa in polagat vence na oder v baziliki Aleksandra Nevskega, je protokolni oddelek zunanjega minstrstva skupaj s prosvetnim ministrstvom odredil, da se 'venci lahko polagajo ponoči in podnevi in da smejo odposlan.tva šteti le po pet oseb. Množice so se že vso noč prav do dveh zgrinjale v cerkev. Ob tej uri »o mimo trupla kralja Borisa začele korakati čete sofijske posadke, ki so se bile zbrale na ccstah okrog bazilike. Ob 5 so se čete vrnile v svoje vojašnice. Takoj nato so se zopet začele zbirati ljudske množice.
Okrog cerkve so že začeli krasiti ulice, po katerih se bo v nedeljo vil svečan pogreb. Po vsem mestu jo videti črne zastave. Vsi Bolgari, moški in ženske, nosijo žalne trakove.
so bile naše čete tudi včeraj v hudih ho. Jih. Z odločnimi protinapadi so bile sovraž. ne sile, ki so na nekaterih mestih prodrle, vržene nazaj.
Strnjeni napadi bojnih letal ln letal za bližnje polete so bili naperjeni predvsem na cilje sovražnikovih čet jugozahodno od Vjazme.
Na morjn pri Ribi .kem polotoku so po. topila hitra nemška tiojna letala 1 sovjet, skl obalni prevozni parnik ln 1 stražno ladjo.
Včeraj Je bilo i a vzhodnem bojišču uničenih 120 oklepnikom, Letal.tvo je v dneh 30. avgusta do 1. sepfmbra uničilo 127 so. vjet3klh letal.
Položaj na vzhodnem bojišču nespremenjen
Veliko večino sovjetskih napadov so Nemci krvavo odbili
Berlin, 3. septembra. s. Po poročilih, ki jih je »noči dobila mednarodna poročevalska agencija, se vidi, da je položaj na vzhodnom bojišču ostal povsem nespremenjen. Kakor se je videlo v prejšnjih dneh, so Sovjeti vrgli v prve bojne črte vse »vo-je razpoložljive rezerve ter skušali z vsemi sredstvi predreti kjer koli nemško obrambo, a pri tem niso dosegli svojega namena. Majhni predori, ki se jih je sovražniku posrečilo doseči na nekaterih točkah, so bili povsod zavrnjeni s krvavimi izgubami toliko bolj, ker se Nemci ne omejujejo zgolj z obrambnimi nastopi, pač pa izkoristijo vsako ugodno priliko, da preidejo v proti-
— II —
Nemška obramba na vzhodnem bojišču neodjenljiva
Berlin, J. septembra, s. Velik obrambni uspeh so dosegle po 6 tednih srditih bojev nemške čete na loku pri Orlu, katere je močno podpiralo nemško letalstvo. Ti oddelki so vzdržali silne napade, ki so jih od sredine julija nepretrgoma uprizarjali Sovjeti a evojiml 11 armadami, in .o tako preprečile raztrganje in zlom : nemške črte. Sovražniku so povzročile najtežje Izgube. Kakor poroča DNB, eo Sovjeti izgubili nad 14.000 ujetnikov, 4439 oklepnih vozil, ki so bila uničena, in 420 poškodovanih, kakor tudi 589 topov. Število mrtvih in ranjenih pa večkrat presega število ujetnikov.
Ugoden odmev papeževega govora
Vatikansko meato, 3. septembra, i. List >Os6ervatore Romano« piše: »Ii pokrajin in iz tujine .o prišla poročla, da je novi zgo. vorni dokaz delovanja svetega očeta za mir in pravico med narodi povsod, zlasti pa še med ljudstvom, ki najbolj trpi zaradi po. sledio vojnega spopada, zbudil vneto odobravanje in vesoljno hvaležnost.
Londonska razlaga papeževe poslanice
Blm, *. septembra, s. Poslanico »▼. očeta je nek komentator londonskega radia razlagal na prav svojevrsten način, ki pa* zasluži, da se z njim bavimo. Tisto mesto, v katerem je sv. oče dejal, da se močni ne smejo bati biti plemeniti, je omenjeni vir takole razložil: ^Italijani ee morajo zavedati. da Churchillove besede: «Zelo bi na. veselilo, da bi se z ruskimi zastopniki sporazumeli glede političnih odločitev, ki jih bo prinesla angieško-ameriška zmaga na Sredozemlju*, pomenijo, da mora Italija opustiti svojo igro glede boljševiške nevarnosti in mora računati s tem, da strah za bodočo ureditev Evrope, pa naj bo resničen ali samo hlinjen, izgublja ves svoj smisel in pomen s tem, ko je Churchill izjavil, da bo edinost v mislih in dejanjih glede praktičnih ukrepov za bodoče dosežena med tremi nasprotniki hitlerjanskega trinošuu c
To dolgo opletanje londonskega razlagalca je predvsem nespoštljivo vedenje do sv. očeta, na čigar evangelsko vabilo k plemenitemu miru odgovarja v bistvu z nasvetom, da je treba Italijane boljševizi-ratl. Drugič pa so njegova izvajanja dokaz Podrejenosti britanske politike kremoljski Politiki, ki jetilje Londonu svobodo nastopanja, kadar gre za razne narode in vprašanja.
Bukarešta, S. septembra. s. O sovjetskih napadih na romunske postojanke na kubanskem mostišču, o katerih je govorilo včerajšnje nemško uradno poročilo, se da-nea izvejo sledeče podrobnosti. V zadnjih 48 urah so Sovjeti sprožili močan napad na odsek, ki ga brani romunska vojska, predvsem slovita planinska divizija »Planinski lovci«. Napad na romunske postojanke so izvedle številne in močne skupine oklepnih vozil in drugih oklepnih sredstev, ki so imele nalogo predreti črto in nato podpreti velike napadalne in pehotne enote. Planinci so ostali na svojih mestih od vsega po-četka in niso odstopili nasprotniku niti pedi zemlje, pač pa se jim je nasprotno posrečilo izboljšati učinkovitost svojega obrambnega načrta. S puSkami in strojnicami, ki »o bile posebno pripravljene za boj proti vozilom, so drugega za drugim odbili vse silovite napade sovjetskih oddelkov in • tem preprečile, da rdeči oddelki ni.o mogli vdreti v obrambne postojanke. Nepretrgoma so Sovjeti val za valom napadali, toda vselej zaman, ker Jih je zmerom odbila močna in odločna romunska obramba. Tudi drugi poskus boljševikov za predor •kozi zavezniške črte na kubanskem mostišču se torej mora smatrati kot spodletel.
napad ter zadajo napadalcu nove strahotne izgube.
Kakor pravi uradno vojno poročilo, so Sovjeti na kubanskem mostišču s podporo topništva ter z uporabo znatnih skupin metalcev ognja znova poskušali * napadi s silami, ki so ponekod dosegle moč enega polka. Večina teh napadov pa je bila odbitih že na prvi nemški bojni črti. Pri očiščevalnih nastopih so našteli samo na odseku, ki ga je držal en nemški bataljon, nekaj sto padlih sovjetskih vojakov.
Nekateri romunski oddelki, ki so se hranili prd • številčno ■&.bfineijšimi sovjetskimi četami, so se žilavo vpirali, prešli nato v protinapad ter sovražnika unitoli.
Na odseku zahodno od Mlusa so Sovjeti skušali vdreti v nove nemške obrambne postojanke, a tudi tu so bili odbiti in so imeli izgube. Ob sončnem zahodu je sovražnik prenesel težišče svojega napada na levo krilo razvrščenih nemških čet ter istočasno z najneznatnejšimi napadalnimi silami izvedel napad na neko točko na istem odseka.	i
Severovzhodno od Kntelnlkova je nemški naskakovalnl oddelek prestregel nekaj sovražnikovih skupin, ki so prodrle v globino nemško obrambe, ter Jih uničil.
Medtem ko na drugih odsekih ob srednjem Doneu ni omembe vrednih bojev. Sovjeti zahodno od Harkova nadaljujejo s svojimi napadi na široki črti, a po veliki večini so jih nemški prednji oddelki odbili. Lahni vdori sovjetskih tankov so povzročili srdite spopade, v katerih je sovražnik Izgubil zelo mnogo oklepnih vozil- Drugi oddelki sovražnikovih tankov, za katerimi so se pomikali oddelki pehote, so skušali predreti nemško bojno črto z osredotočenim napadom. Nemški protitankovski topovi so dovolili sovražniku, da se je približal na nekaj sto metrov razdalje, nato pa so zažgali nekaj desetin sovjetskih tankov. Skupine nemških razdiralcev in nemški inženirski oddelki so ostanke sovražnikovih skupin zapodili v protinapadih nazaj s tem, da so sprožili nanje morllni ogenj protitankovskih topov.
Na odseku Sevsk-JelnJa so Sovjeti poslali v prve bojne &rte nove oklepne sile ln motorizirane čete. Spopadi, ki so sledili napadu od strani teh sovražnikovih okrepitev, so bili skrajno siloviti in so se nadaljevali ves dan.
Britanska politika zopet v kolesnicah stare imperialne politike m ravnotežja velesil
Zanimiva izvajanja konservativnega lista, ki poudarja predvsem aglesko narodno čast
Bern, S. sept. s. »Enovita Evropa ali Evropsko ravnotežje« je vprašanje, ■ katerim se bavijo različni politični krogi britanske prestolnice. O tem poroča londonski dopisnik švicarskega lista »Gazette dl Lausanne«, ki poudarja, da se po končanem četrtem vojnem letu opaža povratek nekaterih stremljenj britanske imperialistične politike, no. vo uvajanje temeljnih načel zunanje politike 18. in 19. stoletja, politike, ki je stremela za ohranitvijo ravnotežja velesil. In tako je zamisel o bloku 4 veleslh eden temeljnih stebrov bodočega mednarodnega reda in ta zamisel je dobila zaradi Izkustev zadnjega pol leta že stvarnejše osnovo. Pri tem ne gre za oddaljevanje od načrta glode vrhovnega vodstva velikih sil, p4S pa v večji meri priznavajo nujno potrebo po rešitvi ravnotežja, ki je postalo tako kočljivo zaradi bližajočih se narodnih in imperialističnih koristi, dočim so doslej bolj ali manj zavestno zanemarjali, prednost sodelovanja in vskladitve britanskih, amerlkan-skih, ruskih in kitajskih koristi, ki po svo-
jem značaju poroStvn jejo za svetovni mir. V tej zvezi in tako nekako je treba razumeti, uvodnik v listu »Daily Mali«. Ta članek je toliko značilnejši, ker je list v nasprotju z levičarskima »Dally Heraldom« In »Nevrs Chronielom« odklanjal vsako temeljito raz. glabljanje o vojnih ln mirovnih ciljih, temveč se je rajši fcmejeval na razlaganje dnev nlh dogodkov. Članek se ogreva z odločno obrambo narodnih koristi Velike Britanije. Ugotoviti skuša vso celotnost teh koristi, v katerih tvori eno prvih mest narodna čast. Anglija, pravi »Daily Mali«, mora predvsem držati svojo besedo, katero je dala zavezni. škim narodom pred vojno, ako noče, da ne bo v Evropi ostala spet osamljena. Tako sl je n. pr. nadela dolžnost, da bo obnovila svobodno Poljsko, in sicer v.o Poljsko, ne pa le polovičarsko. Po mnenju lista so britanske koristi prav iste kakor pred .to leti. Cilj Anglije v tej vojni J« isti kakor v drugih številnih vojnah, namreč lastna varnost, in zato mora stremeti za tem, da 1* Evrope izrine sleherno nadoblast, oblast ene
Vodja lovske letalske skupine, nadporočnik Novotny, sl je priboril včeraj 10 zmag v zraku.
ga 654 ladij s približno 4 milijoni ton. Knr izkušnja uoi, da pridejo na vsako potopljeno ladjo še dve ali tri poškodovano ladje, lahko sodimo, da eo so nasprotnikove izgube v trgovskem brodovju v zadnjih osutih mesoeih povzpele na 8 milijonov ton. Cenijo, da je velik odstotek teh ludij izgubljen.
Berlin, 8. sept. s. V predpretekli noči jo na morju pri Dnnkerqueu prišlo do spopada med nemškimi stražnimi ladjami, ki so spremljale ladijski sprevod, ter angleškimi motornimi čolni. Ze dolgo časa se nasprotno enote niso upale napasti nemške ladtj:>ke sprevode. Tudi tokrat so se po ostrem in natančnem streljanju spustile v beg In h« zavile v gosto umetno meglo.
Hermann Frank imenovan za nemškega ministra na češkem in Moravskem
Berlin, 3. septembra, s. Hitler Je Imenoval nemškega ministra Hermana Franca in nemškega ministra za Češko in Moravsko s sedežom v Pragi ln odredil, da se uvede posebno ministrstvo za imenovani pokrajini. Novi minister bo imel nalogo bn-vitl se z bhrambo nemških koristi v protektoratu, protektor Češke in Moravske pa bo v teh pokrajinah predstavljal Hitlerja kot poglavarja države.
Dr. Mandič imenovan za predsednika hrvatske vlade
Zagreb, 3. sept. s. Objavljeno je bilo, da je Poglavnik imenoval bivšega državnega tajnika dr. Nikola Mandiča, odvetnika v Sarajevu, za predsednika sveta hrvatske vlade. To mesto je imel doslej Poglavnik sam. Novi predsednik vladnega sveta je bil rojen v Dolcu pri Travniku v Bosni 1. 1889. Obiskoval je srednje šole, pravne študije pa na Dunaju, nato se jo posvetil sodni službi v Sarajevu. Od svoje mladosti se je bavil s politiko ln bil leta 1910 izvoljon za poslanca ter je postal podpredsednik in nato predsednik zbornice. Mandič se je zme. raj zavzemal za tesno sodelovanje med ka. toliki in muslimani. L. 1914 je bil imenovan za podguvernerja Bosne. Bil je tudi predsednik računskega sodišča za Bosno in Hercegovino.
IVezadovol j stvo v Egiptu narašča
Ankara. S. eoptembra. s. Iz Kaira je prišlo poročilo, da se jo opozicija zbrala v enotno skupino, ki ji predseduje Maher Paša. Ruzne opozicionalne struje so se združile, da bi za prihodnjo parlameutarno sojo pripravile obširen nastop in vlado pri. silile, da bo pojasnila tajne dogovore med Nahas Pašo in angleškimi oblastmi, ki žn-lijo egiptsko neodvisnost. Hkrati pa mislijo ostro nastopiti proti samovoljnosti anglosaških vojaških oblasti.
Hopkins napoveduje dolgo vojno
Stockholm. 3. sept. s. V listu »America Magazin« je vplivni Rooseveltov svetovalce Harry Hopkins objavil članek, v katerem pravi, da po njegovih računih vojna no bo končana pred letom 1943 pod pogojem, da zavezniki ne izgube ruskega zaveznika, v nasprotnem primeru pa je treba računati še a pet leti vojne. Hopkins razmotriva stanje moči osi in misli, da se je vkljub stalnemu bombardiranju osna vojna izdelava zmanjšala le za 10 %.
Nov hrvatski vojni ministe?
Zagreb, 3. sept. s. Uradno je bilo objavljeno, da je Poglavnik imenoval letalskega generala Friderika Navratila za vojnega ministra. Novi vojni minister je bil rojen leta 1893 v Snrajevu, obiskoval vojaško akademijo v Gradcu in jo končal lota 1912. S let pozneje je dobil, pilotsko diplomo in se udeleževal bojev kot letalski oglednik na ruskep bojišču. Dosegel je 10 ietalsklh zmag. Pod prejšnjim jugoslovanskim režimom jo btl upokojen kot politično nezanesljiv. Leta 1942 ga je Poglavnik imenoval za vojaškega odposlanca v Bukarešti. Letos je bil povišan v generala. General Navrntil ima več hrvaških in tujih odlikovanj.
V FRANCOSKI AFRIKI SE BO JI J O BOI^JŠEVISKIH SPIiETK
Tanter, 3. septembra, s. V francoski j
Afriki so btll hudo presenečeni, ko so ir- , vedeli novico, da je sovjetska RuBija pri- ‘ znala alžirski francoski odbor. V Alžiru j pravijo, da bodo Kusi zdaj poslali posla- i nika v Alžir, ker sodijo, da imajo opravka s pravo francosko vlado. Sovjetsko odpo. | slanstvo bo gotovo izkoriščalo položaj po svojih konzulatih, ki mu bodo pomagali pri delu v Tuniziji ter v francoski zahodni Afriki. Prvič bodo sovjetski uradniki imeli priliko bavlti se z evropskimi kolonialnimi
problemi ter priti v zvezo z ljudstvi, ki jih po uradni poti doslej niso dosegli. Tako so bo angleškemu in amoriškemu imperializmu v franooskl Afriki zdaj pridružil še tretji činitelj: boljševizem. Eusija seveda upa, da bo osvobodilni odbor upravljal Francijo, ko bo napočil dan njene .vobode. Mnogo razpravljajo o Tazlikah mod priznanji, ki so bila dana francoskemu osvobodilnemu odboru, V kolikor gresta rusko in ameriško besedilo priznanja močno narazen.
Država zasega krivično pridobljeno premoženje
Na seznamu oseb, ki so si na nepošten način nakopičile premoženje, so tudi bivši ministri, državni podtajniki in veleposlaniki
Bim, 5. sept. s. Komisija z preno* krivično pirdobljenega premoženja na državo, komisija, ki ima svoj sedež v sodni palači, dela z vso paro, kakor je bilo že večkrat sporočeno, da bi izpolnila visoke cilje morale in pravičnosti, nalogo, ki jo j! je dala vlada in katere izpolnitev narod nestrpno pričakuje. Komisija je izdala odredbe in navodila za vso Italijo, in že se lahko reče, da so uspehi, ki jih je bila doslej dosegla, kar najboljši. Finančne straže, kvestura in karlbinierska poveljstva so doslej prijela ln zaprla zelo veliko število ljudi, ki so sl premoženje pridobili na krivičen način. V dolgem seznamu oseb bivšega režima, ki so sl nakopičile ogromno premoženje, so tudi bivši ministri, bivši državni podtajniki ln bivši veleposlaniki. V resnici lahko zagotovimo, da so med najbolj znanimi veljaki, proti katerim je omenjena komisija izdala stroge ukrepe, t. j. odloke, s katerimi se zasega vne njihovo premoženje, tudi naslednji: Roberto Farlnaeci, Branda-Marte Pietro, Rossoni Edmondo, Bottai Giuseppe, Starace Aehile. Biagi Bruno, Arpinati Leandro, Cianettl Tnllo in Gazzotti Pietro.
Zlasti stroge in uspešne so preiskave.
same države ali pa skupine velesil. Ta ve-kotrajna korist pa so ne tiče izključno le Zahoda, pač pa tudi evropskega Vzhoda. Neodvisnost jugovzhodnih evropskih držav je nad vse nujno potrebna zaradi varnosti vzhodnega Sredozemlja in s tem imperialnih zvez, prav tako pa je neodvisnost Holandije neizogibno potrebna za varnost britanskih voda. Ni pa malo Angležev, ki menijo, da se politika evropskega ravnotežja danes ne more nadaljevati po starih kopitih, temveč jo je treba nadomestiti s politiko celinske enovitosti.
pri katerih gre za zasego premoženja Gal-lenzza Člana, bodisi da je to premožonje vpisano na njegovo ime, alt pa na Ime njegove žene Ede Mussolini. Velik del njunega ogromnega premoženja v premičninah, v gotovini ali v dragooenostih, so žo zasegli. Medtora pa z vso vnemo ugotavljajo tudi po vsej Italiji njuno premoženje, zakaj Galle-azzo Clano ln njegova žena sta domnlega povsod nalagala svoj kapital v premičnine in nepremičnine.
Zasedanje turške skupščino
Ankara, 8, sept. s. Predsednik turške le-publlke Je zapustil Carigrad in se po končanih počitniach vrnil v prestolnico.
Velika narodna skupščina je zaključila svoj odmor in se bo sestala fi. septembra. V torek bo zunanji minister Menomendžoglu pred parlamentarno Bkupino ljudske stranke podal obširno poročilo o mednarodnem položaju.
Smrtna obsodba pred nemškim ljudskim sodiščem
Berlin, S. septembra, s. Ljudsko sodišče je 25. avgusta obsodilo ua smrt 52 letnega vladnega svotnlka Theodorja Korst« Iz Rostocka, ker je pomagal sovražniku in razkrajal odporno silo naroda. Korst je dajal nizkotne izjave ter hotel Izpodkopati nemško vojno moralo ln tako Izdati nem. ško vojsko.
Stran X
»SLOVENSKI DOM«, dne 3. septembra 1043.
Štev. 201.
Visoki komisar na obisku v Novem mestu
Visoki komisar general Molžo je obiskal
Novo mesto. Sprejeli so ga krajevni oblastniki ter prošt, ki ga je spremljal pri nadaljnjih obiskih.
Totem ko se je poklonil pred spomenikom padlih, je Nj. ekse. obiskal ranjene vojake v vojaški bolnišnici in v bolnišnici Usmiljenih bratov, kjer je podaril vsoto denarja za potrebne. Nato se je nstavll v stol-
nici. kjer je občudoval umetniška dola ter kripto.
Totem se je Visoki komisar napotil v občinsko poslopje in k civilnemu komisarja, kjer je govoril z nradnlkl in dejal, da je prepričan o njihovi vdanosti in sodelovanju. Popoldne je prišel v stik z vojaškimi oblastmi ter se dolgo mudil med živahnimi mladimi poljedelol v kmetijski šoli na Grmu. Zvečer se je vrnil v Ljubljano.
NOTRANJSKI PADAR OBSOJEN NA 8 MESECEV
Ljubljana, 2. septembra
Po Notranjskem povsod, po hribih In do-dolinnli, po skromnih naseljih in ponosnih veseli, pa tja na Dolenjsko do znamenitih Velikih Lašč in na Kočevje, kaj še, celo tja do' Cabra in Delnic je šel njegov sloves, je bil znan kot prebrisan in izkušen padar, ki ee Je zlasti specializiral za ženske bolezni. Povsod je slovel in ni čudno, da je imel veliko klientelo, ko so mu ljudje nosili različne darove za razna padarska zdravila, pa tudi za mnoge operacije, ko je ženskam odpravljal telesni plod. Možu so kratko dejali »notranjski padar« in celo »notranjski Cnj-Itijz«, po, enem padarju, ki je v nekdanji Avstriji ljudi zdravil. Ta padar je bil vpo-kojeni strojevodja južne železnico Ferdinand Permozer, ki je zlasti po končani prvi svetovni vojni zaslovel. Gospod Nande je krepak možak, star je sedaj 84 let, leta so ga nekoliko ošlbila, toda pred dobrimi desetimi in več leti je bil Nande še pravi korenjak, eleganten, samozavesten in' vsakomur je lm-ponlrnl s svojo postavo, zlasti ko je nosil zlate naočnike tako, da je že na zunaj pokaži moža, ki znp zdraviti.
Nande Permozer si je zunaj Cerknice
kupil samotno domačijo, kjer je včasih pre-pival cerkniški konjač, zato so ga ljudje tudi kratko nazivall »konjač«. Nande je imel obilo posla. In ni čudno, da je prišel večkrat v spor s kazenskimi paragrafi zaradi muzaštva in zločina telesnoga plodu. L. 1914 jeseni Je bil zaradi zločina odprave telesnega plodu Nande zudnjič obsojen na 6 mesecev strogega zapora, poprej enkrat pa na 2 leti. To kazen je bil prestal. Pred dnevi pa je prišel Nande Permozer pred kazenskega sodnlka-poedinca, obtožen zaradi prestopka zoper obče zdravje po $-u 2G2-I kaz. zak. Je stara zadeva. 7,e oktobra leta 1941 jo proti plačilu 300 lir neki ženski napravil operacijo, s katero ji je obljubil, da bo postala nosna. Pojavile pa so se komplikacije in ženska je morala iskati pomoč pri zdravniku v Ljubljani. Pred sodnikom se jo obtoženec izgovarjal, da se na operacijo ne spominja, češ da ga je zadela kap in da je zato izgubil spomin. Zdravnikl-lzvedcnci so bili drugega mnenja, da je dobro ozdravel od kapi, da jo duševno zdrav in odgovoren za Bvoje početje. Vpoštovajoč prvotno kazon 6 mesocev ga je sedaj sodnik obsodil na enotno kazen zaradi odprave plodu in maza-štva na 8 meseoev strogega zapora.
Prodaja mesa na odrezek 810
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 4. septembra t. 1.. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »810« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani za meseo sep-temfer gr 100 govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. url.
Ljubljana
Koledar
Petek, 5. kimovcai Msti božjega Tastirja; lvviemija, devica in mučenica.
Obvestila
Razdeljevanje maščob za september
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoža:
Potrošniki, ki so prejeli navadno živilsko nakaznico modre barve, ki jo je izdal mestni preskrbovalni urad v Ljubljani, si lahko nabavijo proti oddaji odrezkov za maščobe pri svojem stalnem trgovcu pripadajoče maščobe za meseo september, in sicer: 1.4 del olja, 40 gr masti In 244 gr masla.
Potrošniki, ki so klali prašiča, si lahko nabavijo samo 1 de’ olja, kolikor znaša količina maščob, ki jim pripada za ves meseo.
Vremenska napoved za danes popoldne (3. septem.);
Spremenljivo s krajevnimi padavinami.
!'1-Na "državni klasični gimnaziji bodo Iz-temle redu: a) 'sprejemni izpiti dno 29. septembra, b) nižji tečajni izpiti dne 21. do 29., o) višji tečajni 23—28., č) privatni IzpiH" za osmošolce )?.—21., za vse druge od 27. dalje, d) vsi popravni izpiti (razen za 4. in 8. razred) od 27. septembra dalje. Začetek vsak dan ob 8. Natančni razpored bo v šolski veži od ponedoljka, 6. septembra dalje. Vpisovanje bo: a) za prvošoloe dne
4. oktobra v ravnateljevi pisarni, b) za vse druge razrede dne 2. oktobra, c) zn učence s tujih zavodov in zamudnike dno
5. oktobra v ravnateljevi pisarni. — Ravnateljstvo.
— Osebne izkaznice. Poslovalnice za osebne Izkaznice v Beethovnovi ulici 7, v šoli na Grabnu, v II. nadstropju maglstrat-ne hiše na Mostnem trgu 2 in na Ambroževem trgu so v eredo, 1. septembra, prenehale poslovati. Obvezniki, t J. moški od 1.")—50. leta, ki so prošnje za zamenjavo osebnih izkaznlo oddali tem poslovalnicam, pa dosedaj novih izkaznic še niso prevzeli, dobe te izkaznice od sredo, 8. t. m., dalje v sobi 44 nad trgovino mestne elektrarne v maglstratnl hiši na Mestnem trgu. Prav tam dobe nove izkaznice tudi moški, stari nad 50 let, in ženske, ki so prošnje že vložile ali v navedenih poslovalnicah ali P® v centrali, in sicer z začetnicami od A—K od ponedeljka, 6. t m. dalje, od L-Z pa od 13. t. m. dalje. Uradne ure za stranke od 9—13 in od 10-18.80.
— Dolsko leto na orglarski šoli v Ljubljani se ho pričelo dne L oktobra. Ker boj z novim šolskim letom zopet otvorjen prvi« letnik, vabimo fante, ki imajo sposobnost in veselje za organistovsko službo, naj se' čimprej pismeno ali osebno priglase pri” vodstvu šole, Dolniiarjova 1.
Razdeljevanje krompirja
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata sporoča kousumentom, da bodo lahko od 4. do 7. septembra dvignili na odrezek št. 806 navadne septembrske živilske nakaznice po 1 kg krompirja pri spodaj navedenih tvrdkah: Zadruga državnih nameščncev, Delavska zadruga na Viču, Šarabon, Zaloška cesta, Smerkolj in Kmetijska zadruga.
S Spod. Štajerskega
V Gradcu je umrl 65 letni upokojeni podpolkovnik varnostno polioije Florijan Raab. Do prevrata 1918 jo služboval dolga lota v Mariboru, nakar se je s svojim štabom preselil v Gradeo. Ko mu je bilo 47 let in je bil policijski nadzornik, je opravil maturo, nakar je postal častnik. Njegov sin je zdaj kriminalni višji asistent v Mariboru.
Mariborski ranjenci so z avtobusom obiskali Muto, kamor jih je ženska organizacija povabila na veselo popoldne. Bili so dobro pogoščeni. Nadalje so bili povubijeni k Sv. Jakobu, kjer jim je igrala godba iz Slovenske Bistrice.
roMAZic • iii:u,\Nii:is *
94.
Ko se je mladi drvar odločil, da bo vstal doma do prve planinske nevihte, se je drvar-ka njegovega sklepa slino razveselila.
»Ko iztešeš še čndovito zibelko, bova zastran sinčka varna, in živeli bomo srečno!«
Nekega jutra so se izza Velikega vrha dvignili srebrni oblaki; njih senca je legla čez Planino, Rep in Htinj. V oblačnem somra-ku se je pohorski gozd bal za vrhove svojih dreves, ki so se rada upognila do zemlje, da bo divji lovec laže zdivjal preko njih.
Drvar je tedaj stekel na Kotnikovo gradišče ter legel na gozdno pot.	,
&lt
»Vojna in Mir«
Teže in važneje je dobiti mir kakor pa vojno
Za peto obletnico vojne je rimski katoliški dnevnik »L’Avvenire« prinesel zanimiv članek pod naslovom »Vojna in mir«, v katerem piše med drugim naslednje:
Ce bi bili meseca avgusta, ki mu jo sledil oni žalostni september, odgovorni voditelji premislili svarilo sv. Očeta, vojna ne bi bila izbruhnila. Ilešili bi bili vse tiste vrednote in dobrino, ki so zaklad omikanega sveta. In če se netzmorno prelivanje krvi spremeni v krvavi vesoljni potop, ne bodo jutri tega obžalovali samo promagancl — svari rimski dnevnik — pač pa utegnejo to obžalovati tudi zmagovalci.
Konference ee ranože, še vedno pa se kaže senca skrivnostne odsotnosti. Kakšni načrti se skrivajo za kremoljskim molkom, za plazom boljševizma, o katerem se zdi, da
razpolaga z neizčrpljivo vojsko in vojnimi strojit Pa nismo radovedni samo mi, temveč so prav tako radovedni, kaj se skriva za tem kremeljskim molkom in za boljševiškim plazom, tudi v Londonu in v Washingtonu.
Zakaj je torej zora petega leta vojne še vedno v znamenju nespravljivosti in kr-vil Ponosni občutek izredne moči ter teža krutega meča na tehtnici pravice ne bosta pomngala dobiti miru, kar je teže in važneje, kakor dobiti vojno. Izgubiti mir, lahko po. meni: spraviti v nevarnost zmago. znova postaviti na dnevni red razpravo o vprašanjih, ki so bila rešena na nenaraven način, ter postaviti usodo narodov na glavo. Lahko bi pomenilo — končuje omenjeni list —, spustiti z verige še tretjič pošast z dvema strašnima glavama, ki sta: vojna med celinami in svetovna revolucija.
Z Gorenjskega
Novi grobovi. V Topolah pri Mengšu je umrla 60 letna Marija Lovčeva rojena Lužarjeva, soproga kamnoseka. V Šmartnem pri Litiji je umrla 79 letna posostnica Frančiška Potiskova rojena Ormovškova. Zastrupila sl je kri in ji zdravnik ni mogel več pomagati. Na Jesenicah jo bil pokopan tovarniški mo jeter Jože Bergant. Igrala je tovarniška godba, obrede pa je opravil jeseniški župnik.
Zlato poroko sta praznovala v Radovljici splošno znani trgoveo Ivan Bulo-v oo in ga. Jerica roj. Kocjančičeva. Še dosti čvrsta in zdrava vodita s sinom trgovino z živili. Jubilantov oče je bil doma p® Brezniol v obilni kmetski družini. Sel se je učit, nakar so je kot samostojen trgoveo naselil v Radovljici. Družina ima sorodnike tudi na Koroškem.
99.
V vrhovih smrek in borov Je završel silen piš, ki je nagloma narastel v planinski vihar; ta je prinesel prve kaplje dežja. Barja je te-dnj zviharila sklanjajoče se vrhove dreves, skozi gozd pa se je lomilo dračje in suho vejevje.
Drvar je zdajci zaslišal nad seboj strahotno lajanje divjih 'psov, ki da imajo na senčnih. telesih vidne le gobce; iz njih pa da švigajo plameni.
Kar se razleže glas divjega lovca:
»Utata, ntata, utata!« Njegovemu lovskemu klicu je sledilo pasje lajanje in peklensko streljanje.
Zakaj ja Rudolf Hess odšel v Anglijo
Iz New Yorka poročajo: Britanski minister za obveščevalno službo. Branden Brakcn, je povedal, kako je Churchill sprejel novico o pristanku Rudolfa Hessa v Angliji. »Churchill in nekaj drugih ljudi, mod njimi tudi jaz, smo bili odpotovali na deželo in bi se morali udeležiti neke kinematografske predstave. Nenavadno je nekdo poklical po telefonu ter sporočil, da je Hess pristal v Angliji. Odgovorili smo: »Udeležiti se moramo zdaj neke filmske predstave. Obrnite se na koga drugega in na njem poskusite svojo sročo s takšnimi dovtipi.«
»Duhoviti« načrt lorda Rotheruricka
Predsednik britanske paroplovne družbe »Clan« lord Rotherwick jo napisal za časopis »Fair-PIay« članek, v katerem razvija svoj tri točke obsegajoči načrt, kako bi bilo po vojni treba močno oslabljenemu britanskemu trgovskemu brodovju pomagati na noge. Po njegovem predlogu naj bi vso trgovsko ladjevje, ki bi z njim sovražnik razpolagal ob koncu vojne, stopilo v službo Anglije, sovražne države naj bi bile prisiljene za dolgo dobo graditi nove ladje za Anglijo, in tretjič. Združene ameriške države naj bi oddale Angliji toliko ladij, da bi bilo znova lahko upostavijeno staro ravno, te^je med brifhnsko in severno-ameriško trgovsko mornarico.
Temu »duhovitemu »načrtu se ne bodo smejali samo vojni nasprotniki Anglije, pač pa, zlasti še zaradi tretje točke, tudi Ame-rikanoi. (D. Z.)
• I - i-l - I : .1 I , .4; . J
»Pravda« priganja k delu
Spričo hudih izgub, ki so jih Sovjeti utrpeli pri svoji letošnji poletni ofenzivi, se moskovska »Pravda« obrača na kovinsko industrijo z zahtevo, naj napne vse s ?oje sile. da-bo v prihodnjih dvoh mesecih, kolikor je Se do zime, v celoti izdelala vso tisto, kar je bilo v načrtu. »Mi potrebujemo več ščitnikov za oklepna vozila?, j.iše omenjeni sovjetski list, več litega železa za vse druge vojaške potrebščine«. Potem se »Pravda« z ostrimi besedami obrača na premogokopne družbe v Kuznjecku, ki doslej niso izpolnjevalo svoje naloge ter niso nakopale toliko premoga, kakor bi ga morale. Očita jim, da jo tudi po njihovi krivdi moralo ponekod delo obstati, ker ni bilo dovolj proinoga. (»Donauzoitung«.)
širite najboljši slovenski opoldnevnik »Slovenski dom«!
ijf
Spalni vozovi so vlakom samo v breme
»Ii Lavoro Italiano« objavlja pod naslovom »Spalni vagoni« naslednje: »Piše nam nek delavec in predlaga, naj bi se za ves čas vojne odpravili-železniški spolni vagoni. Pripominja, da se spričo sedanjega pomanjkanja vlakov dostikrat zgodi, da se na stotine ljudi stiska po navadnih železniških vozovih ter obeša celo po stopnicah in po odbijačih med vagoni, na drugi strani pa po-ščica privilegirancev razpolaga s celimi spalnimi vozovi. Ob sedanjih razmerah ni dopustno, da bi lokomotivo vlekla spalni voz, težek na desetine ton. ko bi lahko, če teh spalnih voz ne bi bilo, pripeli k vlaku enega ali dva navadna vozova več.
25°/o POPUSTA
imajo dosedanji ali novi naročniki »Slov. doma« tudi pri novi izdaji romana v slikah »QUO VADIŠ«, saj dobe knjigo, ki velja za ostale 32 lir oni za 26 Ur. Naročnina za Slov. dom« znaša samo 11 lir mesečno. Naročila za knjigo sprejema uredništvo »Slovenskega doma«.
Jože M a h n i 2 i
LSF
Skrivnosti z nevidnega bojišča
učne ter ne boao smete manjKuu ▼	žvuiiu
domači knjižni zbirki. — Prva knjiga »De-J v skoku nar« dr. Murka bo prav v kratkem Izšla. —f držal p Naročnina le 24 liri	naju. Z
Vohunski spomini t» prve avetorne vojne
Zdaj pa se je bliskovito zgodilo nekaj 1J nepričakovanega in dramatičnega, pa Al| »to »e žo naročili na »Svet«? do ne,f pri nama obeh tako hkratu, kakor da bi (•onte to čimprej, »aj bodo »Svetove« po-J bila na vse to že od začetka pripravljena ljudno »nanstvene knjige zanimivo In po-' in o vsem dogovorjena.
Učne ter ne bodo smele manjkati v nobeni? Komaj je zadonel tisti krohot, sem že
~ v skoku planil na človeka, onega, ki je uško pobešeno in namerjeno v Naročnina le 24 liri	j	naju. L vso silo sem pograbil puško za
cev.
Moj naskok nanj je bil teko silovit in ^til nepričakovan, da se je moški opotekel in ni utegnil niti toliko, da bi bil pritisnil na petelina. Strahovit sunek v njegova
Glaabena akademija. — Kdor želi ■prejet na Srednjo glasbeno šolo ali Glas-<
beno akademijo, mora predložiti v času od# _	^_________
1. do 10. septembra pravilno spisano in kol-l sa je ta ju^nj boj končal in nasprotni-kovano prijavo, ki jo dobi v pisarni (Go-l £3, s katerim sem se boril, vrgel v blato sposka ni. 8).	Sprejemni izpiti bbdo v časul	obcestnega	jarka.
od 10. do 15.	septembra. Pogoji za sprejem^ TiSti trenutek	sem čutil,	da me je
so na vpogled prt tajniku zavoda. Ponk ob-l nejta roka prijela za zapestje, me krče-sega solopetje, vsa glasbila in	dramatskol^	v;jQ etisnila,	hkratu	pa sem	zaslišal gro-
šolo. Istočasno se opozarjajo stari gojenci,#	f;£n gjas.
da bodo, popravni izpiti v roku	od 15. dqf( »Beživa, Dreker!	Beživa	todle! Pojdi-
25. septembra ln ne od 10. do 15.	septembra,!^	(e za mano!	Takojl	Ne obirajte se!
kakor je bilo prvotno Javljeno in sicer	jz „jencga gkisu sem slišal, da jo ne-
istočasno sa SOS ln GA. Prijave so sprejo-^	kaj davi v	grlu.	Morala je videti	nekaj
majo do 15.	sept. Kdor zamudi navedene^	takega, da	jo je	spravilo v	silen	strah,
roke, mora vložiti posebno prošnjo in pla-	Pcrtnaln e«. ««» v bed in tekla, da na-
čati zamudno takso.
9 ma
Se danes ln jutri ee lahko vpišete naj temni noči in po blatu kake pol ure. Na-olo Glasbeno Matice, ki poučuje vse in-J zadnje so nama moči pošle in vsa za-»trumente in glasbene predmete. Vpisova-|( sopla sva se zgrudila na travo pod konje ee vrši v pisarni Glasbene Matice, Ve- Jatim drevesom.	.
gova ulica 7, od 9—12 in od 15—17. Ravna-i 1 Ko sva prišla spet do sape m do be-teljstvo šole prosi starše, da vpišejo svoje,' s€de, mi je grofica zašepetala: otroke še pred določitvijo nrnika, ki bo,»	»Ali ste videli njegov debeli vrat, ki
v ponedeljek, 6. L m., popoldne v Hubade-11 se je z njim sklanjal nad najine listine?
vi dvorani. Reden pouk ee bo začel v torek, i' To bi bil kaj dober cilj za strel ali za 7 t. m. Vsa pojasnila dajo ravnateljstvo 11 sunek... Zares krasen cilj. Tako) eem in pisarna Gli#,feepe_.	~	pridela, da pe smem izgubiti »iti trenut-
ka, če se hočeva rešiti... K sreči sem imela pri sebi bodalo. Vzela sem ga s seboj, ker vem, da taka reč vedno prav pride. No, sunila 6em mu ga v goltanec ter mu ga pustila taffl... za spomin ...«
Presenečeno sem se ozrl vanjo, zakaj mrzlo, naravnost okrutno govore-nje, ki sem ga poslušal, me je osupnilo. Nikoli bi ji ne bil prisodil česa takega, čutil sem, da govori i* nje mrzlo, nepomirljivo sovraštvo človeka, ki ve, da mu gre ob takem srečanju za biti ali ne biti.
Ko je videla moje začudenje, mi je hotela pojasnjevati:	#	.
»Ne čudite se mojemu vedenju. Tudi ta dva sta bila agenta »tigrinje iz Krem-lja«. Manjšega izmed njiju sem dobro poznala. To je bil tisti, ki je od naju zahteval listine. Ime mu je Restovski. Nekdaj, pred davnim, je delal za nas. Bil je član Okhrane (carske_ ruske politične policije), potem pa se je izneveril ter prestopil k rdečim. Toda njegova odpad* niška pot je bila hitro končana, kakor ste videli!«
Spet sem se obrnil k’ tovarišici, toda sedela je v črni senci drevesa, da je nisem mogel videti niti toliko, kolikor bi je sicer navzlic noči, ki naju je objemala, lahko bil.
Mislim pa, da so ji pri teh besedah tiste črne, safirjem podobne oči zagorele v svetlem ognju kakor rezilo novega meča. Ko sem se spomnil na to, me je stresel drget.
*
Medtem ko sva se ruvala z boljševi-škima agentoma, sva izgubila vse listine ter izkazila, Tc> je te|aynos\ najinega, na-
daljnjega potovanja neznansko povečalo. # Brez papirjev ne bi v tem času mogla I1 priti daleč. Najbolje, kar bi 60 nama # utegnilo zgoditi, bi bilo to, da bi obtičala v kaki zakotni, zamazani vasi ter čakala, kdaj naju bodo izvohali.
Najbrž bi na to morebitnost ne bilo treba prav dolgo čakati.
Posvetovala sva se, kaj naj storiva,
Nazaj grede jo je pospremil do njenega doma. Ko ji jo ponudil roko v slovo in hotel zvedeti, kdaj se spet snideta, ga j® prehitela in mu nekoliko v zadregi, vendar mirno in razločno dejala s svojim ljubkim glasom: »Gospod Hodniki 2e od vsega početka sto mi bili simpatični, zlasti po svojem značaju! Upam, da naju bo to prijateljstvo družilo vso življenje. Vendarle ne bi bila rada čisto vezana ... Zelo mlada sem še: komaj dve leti je od tega, kar eem doživela evojo prvo, petofiolsko ljubezen.U« »Gospodična, vi me niste dobro razumeli I Jaz vas nikakor nisem nameraval prisiliti, da bi se precej jutri poročila!« ji je z rahlim nasmeškom na licih hitel pojasnjevati Tine in ji z žarečimi očmi zagotavljal: »Za zdaj eem zadovoljen ln srečen, če vem, da vas smem ljubiti... Vam jo prav takot«
»Trav!« je sproščeno in radostno odvrnilo dokle in ga povabilo v vilo. Povedla ga je v jedilnioo, opaženo z lesom in opremljeno z gorenjskim kmečkim pohištvom. Razkazala mu je okovano in porisano skrinjo, ki jo je oče rešil in odkupil nekjo na Koprivniku, in vrsto častitljivih, na steklo slikanih svetih podob. Tine je ugledal prte z narodnimi ornamonti, ki so okusno poživljali prostor.
»Te ste pa gotovo vi izvezli, kajnet In te barvno tako lopo ubrane in sveže rože so najbrž tudi vaše varovankel«
Lilijana mu je zadovoljno pritrdila, odprla radio in ga prosila, naj sede. Potem je šla iskat svoje domače in jim ga vsem po vrsti predstavila.
Sedeli so ob pogrnjeni ln polni mizi, pogreznjeni v mehke naslonjačo, nad katerimi so se zibali višnjevkastl kolobarji oigaretnega dima. Po sobi so valovali zvoki moderne lahke glasbe. Dr. Primožič, preočj zajeten mož s čepico na pleši, je lagodno kramljal o domači politiki. Mladega je zanimal predvsem šport. Tine se je najbolje razumel z gospo, živahno in dobro-. srčno žensko temne južnjaške polti in ko-4 ščenega obraza. Pogovarjala sta se o nje-
• i
Quo vadiš
je po priznanju vseh ocenjevalcev knjiga trajne vrednosti ki je bodo stari in mladi zmeraj veseli
Quo vadiš
roman v izvirnih - slikal: mora priti med Vaše knjige
Dobite jo v Upravi Slovenskega doma, Ljudska tiskarna Broširana ,««»«« s	1	>	52	lir
za naročnike Slov. doma	■	»	25	lir
v pol platno vezana » « «	1	»	45	lir
vezana, luksuzna «»«•»»»	85	lir
govem domačem kraju, nad katerim je bila navdušena, iskreno so jo zanimale tudi njegove osebne življenjske prilike. Lilijana je večinoma molče sedela poleg njega, ga ljubeznivo stregla z grozdjem in pecivom in mu nalivala vina.
V vsem, v macesnovi opremi sobe, v prijaznih besedah svojih gostiteljev, zlasti pa v dekletovi neposredni bližini je slikar tisti večer občutil tisto toplo domačnost, ki
potem pa sva se odločila, da bova sku- *|jo je v samoti svojega doma v Ukancu pre šala peš priti do Petrograda. Tam je gro-	*»'"»	"“'■s«1
fica imela zelo zveste in zaupne prijatelje, ki nama bodo zatrdno pomagali ter storili vse, da nama pri najini nalogi po-morejo.
(Dalje)
često tako zelo pogrešal.
Ko se je poslavljal, mu je gospa Primo-žičeva naročala: »Kadar le utegnete. g°sPod Hodnik, se oglasite pri naši Zelo ljubo nam bo!«
V letoviščarskom naselju pod Staro Fužino se je v temni noči zasvetilo kakor kresnica. Tista drobna lučka se je nato napotila proti jezeru, na cesti gorela, med ■ drevjem za hip ugasnila in na planem spet \ oživela. Romala je po samotni nočni poti od Sv. Janeza do Ukanca, migljala, se utrinjala, spet prižigala in romala, romala, romala. ..
Bilo je slikarjevo vroče koprnenje.
V.
Naslednje Jutro jo moralo sonce s svojimi zlatimi prati potrkati na zaprte veke U njegovih oči, da se je predramil. Pozno jo pozno domov. Toda ko se je vlegel, je prč-cej zaspal ln sladko sanjal vso noč in vso jutro.
Pod vil sl je roke pod glavo na mehki 11 boli blazini in se za hip zamislil. Nato so «e mu oči otroško radostno zasvetile. Prožil no je skočil s postelje, sl bušil v gole prsi ;1 sveže vbde ln »e naglo opravil.
I	(DaM