121. številka. Ljubljana, v četrtek 28. maja 1896 XXIX. leto. IihAjft vsak dan ave6er9 iaimfii nedelje in praznike, ter velja po pofcti prejeman za avstro-ogerBfce deftelc x» vso leto Ift j?ld., za pol let* 8 gld. 7» dctrt lefn 4 f>h\., za jeden Bcoec 1 Kiti. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v m- leto 13 jdd., /.k detrt leta 8 pld 30 kr., Ea jedeu meneč 1 gld. 10 kr. Z;t pošiljanje na dotn radan« te po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje deželo toliko ved, koiikor po&tnina zaH&a. Za oznanila pladnje ae od atiristopne petit-vrste po a kr., do. ho oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., oe be dvakrat, in po 4 kr., de no. trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi mJu vradajo. — Drednist/o in npravnifttvo je na Kongresnom trgn fit. 12, U p r a v u i 6 t v a naj ne blagovoliurpofliijjiti narodu ine, reklamacije, oznanila, t. 3. vse administrativne utvari. Nemški schulverein. Nemškoliberalni stranki se z nemške strani vedno očita, da ni narodna, da nima zmisla za narodnostna stremljenja in vendar je ta stranka ustanovila mogočno in slovanskim narodom sila ne varno organizacijo, katera služi zgol in jedino v na-rodnopolitične namene, namreč nemški „schulverein \ Delovanje nemškega „sehulvereinu* je Slovanom na severu in na jngu našo monarhiju več škodovalo, nego vse vpitje radikalnih nemških strank, več nego ves pritisk nemških uradnikov in bogatašev. Koder se je ustanovila schulvereinska šola, ae širi germanizacija sistematično, naraščaj, od katerega je odvisna bodočnost vsukega naroda, se ponemčvje in vzgajajo se nar< dnostno vsaj i mM -rentni ljudje, ako že ne renegatja in trdi Nemci. Na Češkem, na Moravskom in deloma tudi na Slovenskem vidimo, kako je taka schulvereinska šola popačila v narodnem oziru mladino, pa tudi kako upliva na starejše ljudi in j h od/rača od nareda, kateremu pripadajo. Od tod izvira nasprotstvo Slovanov zoper nemški „ schulverein", katero nasprotno se ne ublaži, dokler ne bodo v schuivereinske šole vzpre-jemali zienemški otroci, dokler bodo ti zavodi delovali v narodnem oiiru na pogubo Slovauov, v političnem pa n-i korist, raznih nemških strank. Od tod pa izvira tudi nače zanimanje za napredovanje ali nazadovanje trga društva, o katerem se lahko poučimo vsako leto, kadar je društveni občni zbor. Nekaj let sem hira nemški „schulverein" jako hitro. Neraškoliberalna stranka ga je ustanovila in mu z velikimi denarnimi žrtvami zagotovila obstanek, odkar pa propada stranka, gineva tudi „echul-verein". Takozvani nemškonacijcnalni elementi naska-knjejo .schulverein" že dokaj let. Radi bi društvo iztrgali iz liberalnih rok in zato predlagajo skoro vsako leto, naj bode podružnicam dano na voljo, vzprejemati mej društvenike Žide ali je ne vzpre jemati. Nacijonalci ravnajo povsem dosledno in v zrnielu svojega programa, ako skušajo Žide iztisniti iz društva, da pa se liberalci temu ustavljajo, je prav tako naravno. Nacijonalci zmatrajo Žide za poseben narod, liberalci pa jih zmatrajo za Nemce. Ta bolj pregramatični nego praktični prepir je prouzročil, da je jel »Schulverein" vidno gine-vati. Tudi največji nasprotnik zidov mora priznati, da so žrtvovali za nemški „schulverein* ogromne svote. Židje vzdržujojo prav za prav celo društvo, kar se nabere mej Nemci, je tako malenkostno, da ne pride dosti v poštev. Žtdje so začeli popuščati „8efiuIveroinu in od tedaj ima društvo vsako leto manj dohodkov. Ako se nacijonalcem poireči, iztisniti iz vodstva nemškega „schulvenina- liberalno stranko, se odvrnejo židje od društva in to ne bo moglo več tako delati kakor doslej, moralo se bo omejiti na vzdržavanje Šol samo za nemške otroke, ako bode sploh mcg!o obstati, zakaj da bi pristni Nemci nadomestili i z narodne navdušenosti to, kar so društvu dajali židje iz praktičnih in političnih razlogov, tega nihče ne verjame. Letošnji občni zbor nemškega „ecbulvereina" se je vršil v Brnu, jedinem velikem mestu, kjer nosijo liberalci še zvonec. Tudi na tem zboru so obnovili nacijonalci svoj predlog, naj se židje iz društva izključijo. Predlog je eicer propal, a glasovanje je pričalo, da so nacijonalci dobili že tretjino podružnic v svoje roke in nam se zdi, da pride društvo tem prej v nacijonalne roke, čim prej propade nem&koliberalna stranka. Na tem istem shoda pa se je sloni tudi eklep, naj društvo omeji svoje delovanje, zlasti naj novih šol ne ustanavlja, to pa zategadelj, ker se dohodki čedalje bolj krče. S tem sklepom je storil nemški „schulvorein" prvi korak nazaj, in hliniti bi se morali, ko bi rekli, da nas to ne veseli. „Schulverein" je imel v minulem letu erlih 43 327 gld. manj dohodku/ nego predidoče leto in 8071 g'd. manj uego jo bilo pror^čunjeno. Dohodki pa se krčijo že več let. Nemški „schulverein* je že prekoračil višek svojega razvoja. A dasi igublja tla in dasi mu židje odtegujejo svojo podporo, ne smemo držati rok križem, nego moramo z vsemi silami skušati, da paralizujemo njegovo d^Jovanje, da popravimo Škodo, katero nam dela. To pa je najbolje mogoče z izdatnim podpiranjem naše družbe sv. Cirila in Mt toda. Oržavnž zbor. Na lhiuaji, 27. maja. Zbornica je v današnji ueji razpravljala o zakonskem načrtu glede odpisa zemljiškega davka vsled škode po ujmah. Razprava, katera se danes še ni dognala, je bila precej dolga. Najvažnejši je bil govor finančnega ministra dr. B i 1 i n s k e g a , kateri je naznanil, da je vlada eklt-mla odobriti sklep, glede popusta 2J/i milijuna pri zemljiškem davku. Prtcej ostra debata se je unela glede nujnih predlogov dr. Kaizla in Pernerstorferja zaradi dogodb v Doitlu pri Lbercah, kjer so orožniki na delavce streljali in tri osebe ustrelili več drugih pa ranili. MinisterHki predsednik grof B a d e n i je opravičeval postopanje oblastev pri dotičnih izgredih. Trdil je, da so delavci na orožuike metali kamne. Poel. Pernerstorfer je natančno popisal vso dogodbo iu zlasti povdarjal, da delavci niso kamnov metali. Prijemal je ostro severnoceške fabri-kante in vlado kateri ie očital, da stoji na stališču: v Avstriji je človeška kri po ceni. Govornik je svaiil vlado, naj pr z detih. orožu kov nikar ne odlikuje. Govorili so so poslanci B e n d 1 , V a š a t y in Š a m a n e k , potem pa se je odklonila nujnost obeh predlogov. Po raznih interpelacijah je dr. P a c a k predlagal, naj se zakon o uredbi domovinstva postavi na dnevni red jutrišnje seje, kar je pa zbornica odklonila. Prihcduja seja bo jutri. V I.JiiHIJuftl. 28. maja. Dunajski mestni svet Protis^raitska vajina j« ponudila liberalni manjšini šest mandatov za mestni svet. Liberalci so jih pa sprej«li. Proti-eemitje so pokazali, da nikakor ne mislijo prezirati manjšine. Nekateri liberalni listi niso zadovoljni, da liberalci preVMineja ponudbo protisemitov. Po njih mnenju bi bili morali to ponudbo kar odkloniti Dunaj hoče čisto protisemitski zaatop, naj ga torej ima. Liberalni časopisi trdijo, da 80 proti-semitja le zaradi tega ponudili lett mandatov za mestni svet liberalcem, ker jim nedostaje sposobnih močij. To je pač le nemškolib«»ralna domišljavost. Gorski župnik. (Slika. Spisal Fr. Javor.) (Dalje.) »Poljubljam roko, častiti gospod", — je pozdravilo nekega dne mlado in lepo dekle kapelana Antona, atopivŠi v njegovo sobo, in se lahko naklonilo. »S čim vam morem poatreči, gospica?" — je vprašal Anton nekako v zadregi in presenečen ob tako nenavadnem in ljubkem posetu, ter ji ponudil prostor na svojem, s temno-rudečim baržunom politem divanu. Ko je sedla, je zašumelo njeno elegantno krilo, ■a izpod njega so se prikazale male nogice, tičeče v urezanih lakovih čevljičkih. Bila je lepa, očarujoča plavolaska Vernikova Olga. S svojimi, kakor jasno, poletno večerno nebo plavimi očmi pogledala je često človeka tako neizrecno milo, da se ti je zazdelo, kot bi gledal skozi nje v globino njenih mislij in žt*U • In njena, po najnovejši modi prikrojena oprava objemala je njeno stasito telo lepih, polnih oblik *ako, ket bi bila nanj vlita. Jzpod širokokrajnega slamnika, odičenega povsem priprosto s par cvetlicami in pestrim trakom, pa so radovedno zrli plavi, svitli kodri in podajali njenemu mičneuiu obrazku neki nedolžno-kokcten značaj. Boječe - radovedno se je ozrla po kapetanovi sobi, popravila krilo, in začela: „Ob, prav nadležna vam bom menda, ker pridem z veliko prošnjo. Nedavno sva došli z mama semkaj. Mama je bolna in išče si tukaj zdravja. Toda časih je tako čmerna, otožna, da skoro obu pav;-, da je jaz sama kar ne morem potolažiti. Mama je navajena, da prihajajo doma gospodje du bovniki večkrat k natu, iti želi si, da bi tudi tu imela včasih tako družbo. Hotela sem torej iti k gospodu dekanu; a zvedela sem, da jesam bolehuv, in nisem se upala nadlegovati ga. Osmelila sem se pa priti k vam, častiti gospod, in vas prositi, bi vara li bilo mogoče, posvetiti nekoliko trenutkov moji ubogi mamici! Oh! — Saj uboga je rea! — Videli bodete sami in smilila se vam bo I* „Iz erca rad ustrežena vadi in vaše milostljive gonj ♦'• marra želji. Saj veste, da je to tudi moja dolžnost; mej sedmimi teiesnimi deli usmiljenja glasi so peto »bolmke obiskavati", in mej duševnimi .ža- lostne tolažiti-. Če je vsak človek dolžin, jih izpolnjevati, koliko bolj jas kot duhovnik!* „O, hvala vam!" — ju hitelo dekle. „1n kdaj lahko pridem, da bi bilo gospej mama najbolj po godu?" „Kadar koli vam je drago! — Midve imavi itak vedno dovolj, če ne preveč časa; torej kadar vam dopuštajo opravki!" „Ne, na bolnike ae mora vedno ozirati! Kdaj bi pa želela gospa mana?" „Po obedu nekoliko zaspi, — baš sedaj sem jo pustila spečo doma*, — je začela gospica zaupljivo pripovedovati, ko je spoznala ljubezni«vost kapelanovo. „0b treh je že vedno po konci in potem čakave, da odjenja huda vročina in greve oh B. uri v park,dokler naju večerni hlad ne požele zopet v sobo". wPridem torej, če vam drago, jutri ob 4 uri popoludne; seveda, če mo ne zmoti nenadoma kako opravilo". „Piosim, prosim! O, — kako bo vesela marca ! — je vskliknila gospica vzradoščena. Na to je vstala raz divan; naznanivši mu stanovanje, poslovila se jo z naklonom, boteč poljubiti duhovniku roko, katero pa je le ta brzo odtegnil, ter odšla. Protisemitje bodo pa delali liberalce za soodgovorne, ako se njih uprava ne obnese. Seveda naj pišejo liberalni listi, kar hote, liberalni mestni svetniki bodo vstopili v mestni svet, ker je njim za plačilo mestnih svetnikov. Vsaj so mestni svet osnovali zaradi tega, da imajo nekateri njih voditelji službe. Grof Kielmansegg ni nič po godu dunajskim protisemitom. Posebno se je jim zameril s svojim govorom ob instalaciji županovi, ko je naglašal, da mestna uprava ne sme delati razlike mej raznimi verami. Sedaj protisemitje zahtevajo, da naj grof Kielmansegg kar odstopi, ker se je postavil v nasprotje z večino dunajskega prebivalstva. Mi jako dvomimo, da bi grot Kielmansegg ustregel tej želji protisemitov. Občinski zastop ima pač pravico, da prisili župana, da odstopi, a glede cesarskih namestnikov nima nič govoriti. Grof Kielmansegg tudi ni namestnik samo za Dunaj, temveč za vso Dolenjo Avstrijsko. To pa še ni ravno dokazano, da je v nasprotju z voljo vse deželo. Sicer je pa pomislili, da najbrž ni govoril iz lastne inicijative, temveč po nalogu grofa B&dsnija. Zatorej naj se protisemitje zažono v Badenija. Ros ni bilo posebno uffipitno, kar je Kielmansegg govoril, a vjomalo se je popolnoma z osnovnimi zakoni, ki jednako veljajo za kristijane in Žide. Dokler se pa namestnic zakonov drži, ui povoda, ga odstranjati. Državnih osnovn h zakonov pa Š9 no bode tako hitro mogo'e preminiti in zato se jih bode morali držati tudi dunajska mestna uprava, naj tudi kedaj dr. Lueger a'i pa knei Ireeht '»st-nn župau postane. Srbi in Bolgari Nasprotje mej Srbi in Bolgari se je precej pomanjšalo, c^lo makedonsko vprašanje vrč na moti dobrih razmer. Dne 25« ti m. je bilo v S redeč prišlo kacih 1000 Srbov, ki jih je prebivalstvo navdušeno vsprejelo. V mestu so jim priredili na čast več banketov, pri katerih m je napijalo ruskemu carju, srbskemu kralju, bolgarskemu in čin gorskemu knezu, ter niglašalo slovausko vzajemnost. Pri jednem banketu je bil učni minister in ve- psaMj^v. I Kugi bolgarski vladni krogi so se vz lr,v ili vsakega pozdrava srbskih gostov. Drugi dan je pi dollo kaoih 200 srbskih dijakov, k\tere so zlasti bolgarski z reliko navdušeno it jo sprejeli. Želeti je, da bi prijateljstvo mej Srbi in Bolgari bilo trajno, ker je to v interesu obeh naro Inooi;. Stanje na Kreti Turki s;? izgovanajo, da 8" napah brstijane, k^r so posle Inji v Vimoau 8to Turkov ujeli. V K>d runu no turški vojaki šli od btis do hiše in pobijali kfistijaOS. Posledsji ho 8e branih, k ikoi SO M ni"g!i. Po vsej Kreti je ustav.jen ves poitni in brzojavni promet, samo pism.i k on.mi "o, in uradov se ie odpošiljajo« — Kr Jam v al nah imeli so shod, na katerem so sklen tli, grlko vladu p OS vati, da stori VSS potrebno, da se naredi koneo klanja na Kroti. Mnisterski svet se je tudi le | svetoval o p'ložsju na Kreti in sklenil, di bode Grlkt storila v tej stvari, kar je mogoče. Tun.k.a vLda je v veliki zadregi. Odredila je bit ravno, da se skliče krečansko narodno •obranje, da « tem poto'aži razburjeno prebivalstvo; a v takem razburjenji pa is zborovanje ni mogoče. Zastopniki velevlastij jo pa tudi resno opominjajo, naj navedi red. Ustavna vprašanja v južni Nemčiji Na Viitembirskem je v zbornici poslancev tretjina RKIar.jam se, gonpica!"* — |i jo zaklical še Anton, spremivši jo do hišnih vrat. „Z Bogom! Na svidenje jutri!" jLtpo dekla je to!a — je vskliknil Anton, vrniv.ši se v sob •. Oiga pa j" vesela hitela domov, kjer se je trla mam't mej tem le prebudila. „Oii ' mama, ti no VSi, kako prijazen je gospod kapelani Is k tko čedno ima v svoji sobici, kakor dl bi um naj nežnejše roke urejevale njegovo bivali s". - Pripovrdovula jo minucijozno vse, kar je sap sila v kipelanovaa stasovsaji, poteši pa pristavila: »Tudi san je prikupljiv, eleganten človek. Pa saj f:u bodel jutri [lopoludne, ko pride, spoznala ■anal" rl ako ja poročala dobra Olga o svoji misiji pri kapali :.u. Gospa po jo zadovoljno nasmehnila: „Vidiš, da ni bilo tako budo; pa si SS tako bala, dragica moja-— in pritisnila ji je gorak poljub na zarulelo lice. Gonpa Vernikova je bila vdova bogatega veleposestnika Vernika, ki jo imel svoj gradič na Spodnjem Stajerjo. Podedovala je po svojem soprogu veliko premoženje, da bi bila lahko brez skrbi živela dednih članov. Ker ti člani navadno glasujejo z vlado, ni nobeni vladi težko dobiti večine. Demokratične stranke ee že trideset let bore proti tema privilegija. Vlada je sedaj vender obljubila, da se dedni člani zbornice poslancev postavijo v gospodsko zbornico. — Na Badenskem je občna volilna pravica, a voli se po volilnih možeh. Sedaj bi pa radi indirektne volitve odpravili. Zbornica poslancev se je za to že izrekla, a zahteva, da se vpelje proporcionalna volilna sistema, da bode tudi manjšina dostojno zastopana. Narodni liberalci so predlagali, naj se bi 58 poslancev volilo po občni volilni pravici, 15 poslancev naj bi pa volili občinski zastopi. Vlada je tudi za to, a socijalni domokratje in katoliška stranka se pa upirajo. Sporazutnljenje se najbrž še kmalu ne doseže. Dopisi. I« VIpav«', 26. maja. Z zakonom dne 10. marca 18-)G razdružda se je dosedanja glavna občina Vipava v 2 samostojni občini, namreč Vipava in Vrhpolje. Pred volitvijo novih odborov zbrali so se due 25. maja t. 1. odborniki sedauje glavne občine Vipave k zadnji skupni seji, da se pred razdružitvijo do dobra pobotajo glede »kupnega imetja in skupnih bremen novih dveh občin. Valed tega zbrali so se svetovalci in odborniki v mnogobrojnom številu; izmed 24 odbornikov bilo je navzočih 20. Prodno se je prešlo na dnevni rod, rešiti je bilo sainostalen predlog g. Josipa Ž/okelja, obč svetovalca, iz Vipave, skazati se je imela pred delitvijo občine čast molu. ki je v dobi o0 let numorno deloval kot odbornik ozir. svetovalec občino, skozi 0 let pa ji stal na čelu kot župan. G. Anton Hrovatin pokazal je Vipavcem, kakšen mora biti tisti, katerega ljudska volja postavi na častno m- sto župana. Sta-vitel j predloga poudarjal je mnogobrojne zasluge g. župana, katerih tu naštevati, bi bilo odveč. Dasi je imela občina, ozir. županstvo pretrpeti hudo čase, dasi je bilo napadov na ob*:, gospodarstvo mn igo, d asi so se hotele kratiti pravice županstva in občine celo od višjih cblastnij, dasi se je ruvalo proti g. župauu iz nasprotnoga tabora in rabilo vse pripomočke — tudi priiniGO v cerkvi — da se mu spodkoplje zaupanje pri ljudstvu — vendar je g. Aut. Hrovatin vztrajal na svojem mestu kot cil mož. Zvest pristaš narodne stranke, kremenitegi značaja in blagega srca, iskal in delil ie vedno in povsod pravico in še' zanjo v najhujši boj tudi v lastno škodo. V priznanji njegovih uevenljivih zaslug in nevstrainega delovanja za blagor občina, v malo povračilo za prestale boje »n v odgovor vsem ostudnim napadom na njegOVO osebo podelilo se mu je v omenjeni seji jednoglasno častno občinstvo skupne občine Vipave. Odborniki kot zastopniki ljudstva pokazali so, da znajo prav ceniti moža in njegove zasluge in gotovo so govorili iz srca vsoh, ki ga po znamo. Še jedenkrat, khčoč mu „slava", upamo, da bode kakor dosedaj še nadalje stal na istem mestu kot ziinn, zvest svojim načelom, neomdiljiv v svojih nazorih, trd in neizprosen tam, kjer je odbijati na-pade od katerakoli strani in nekdaj zuiagonosno z zastavo pravice in poštenosti v roki na poraženih svojih sovražnikih. Intendančno poročilo za leto 1895 95. (Dalje.) O italo se je intendanciji cd neke strani, da ni ln.Ma segati po slovanskem repertoarju. V t^m osi ta treba je pojasniti, da je inton-dancija iskala slovenska igre iu operu, ki se dado z ozirooi na naše razmere dostojno uprizoriti, da pa žal, ni imela zaželoneg.a »sp ha S-zona otvorila se je z izvirnim češkim igrokazom „Pota živ- s svojo hčerko Olgo. A svojih ugodnih razmer ni mogla v polni meri uživati, ker jo je mučila dolgotrajna b.ilezen — protin, katarega si je bila nakopala pri mož-ivem pogrebu v hodi zimi. Olga, ki je »polnila baš 17. leto, bila je ob smrti svojega papa stara šelo 12 let in se je šolala ravno jedno leto že v imenitnem institutu in odgoj* v Jiš'u v carskem Dunaju. Po smrti soprogovi jo jo vzela mati domov, da ji je bila hčerka v prvih časih nesrečo za tolaž • nico in v razvedrilo. Preskrbela ji je odgojitelj>co in ji dala doma popoluiti potrebno izobrazbo. K izgubi soprogovi pridružila se je druga nesreča — bolezen. Vsako loto se jo peljala z Olgo čez poletjo v kako kopališče in se v istini malo bolja vračala domov. A zima ji je vedno zopet pretresla kosti, da se dosti k nt niti ni mogla ganiti iu je trpela velike muke. Tudi letos se ji je tsko godilo. Hoditi skoro nič ni mogla, in zunaj bo jo le prevažali na stolu z malimi kolesci. Razen protina pa tudi piuča niso bila zdrava; vedno je pokašljevala, vender ee pri njenem jednakomernera življenji stanje ni obrnilo na elabše. V kopališčih ji je bila Olga jedina dru-žabnica, čitala ji je knjige in jo po možnosti zabavala . . . (Dalje prih.) Ijenj'a", s katerim si je pisatelj Fran Svoboda pri. dobil v Pragi prvo konkurenčno darilo. Pri nas igra ni uspela. — Intendancija hotela je dalje upri. zoriti poljsko opero .Halka", katero ima preloženo na slovenski jezik. Toda gođbenega materijala ni bilo mogoče dobiti ne a Lvova ne iz Varšave in sploh od nikoder. — Isto tako morala se je opustiti uprizoritev Smetanove velike opere „Dalibor". Toda zahtevane tantijeme, notni materijal in ogromni stroški za kostume ustrašili so jo, nakopati društvu kojega gmotne razmere so glede na lanski deficit sila neugodne, tak velik trošek, to tembolj v mestu z občinstvom, ki zahteva lahko umevno in inelodi-jozno godbo. Skušnje v Zagreba in Gradcu so tudi dokaz, da so je za letos prav postopalo. Za slučaj ugovora, da se je navzlic gorenjitn praktičnim ozirom venderle uprizorila „Afričanka" moramo neinformiranim krogom pojasniti, da se je to zgodilo z najmanjšimi stroški, ki so pri taki veliki operi mogoči, kajti od nje ni bilo plačati nobenih tantijem, notni materijal posodilo je hrez-plačno narodno gledališče v Pragi in isto tako bili so izposojeni tudi kostumi. „Afričanka* predstavljala se je petkrat ter je dala čistega dobička 515 gld. 74 kr. in bi bila v drugi polovici sezonu še vlekla, da ni jedna pevka zbolela. Tro.ški za „Prodano nevesto" znašali so nad 1200 gld., ki m še do danes niso iz dohodkov te opere pokrili. Kar se tiče Foersterjeve izvirne opere „Go-renjski Slavčeku, poročam, da jo je intendaueji popravljeno in obnovljeno sprejela od gospoda skladatelja šele za letošnjo sezono in da se je sk'adatelj zavezal, preskrbeti notui materijal. V ta namen dal ga je pisati po učencih orgljarske šole, ki s tem delom še do konca svečana meseca niso bili gotovi. Vrsta oper se iz tehniških vzrokov določi že v pričet ku sezone. Bili so torej tehtni razlogi, zakaj ae je rGorenjski Slavček" določil za mesec marci]. Dl bode ta opera koncem marca meseca onemogočena, tega pa intendancija ni mogla vedeti. Gotovo ni bila njena krivda, ako je bila vsled izvestnega pri tiska primorana dati odpust par pevcem, ki so jej bili neobhoduo potrebni, in je morala od 20. m naprej z opero popolnem prenehati, za tretjino me-seca nepotrebno plačati mnogim članom gazo ter opustiti uprizoritev nove domače opere, ki hi bila gotovo vlekla, kar je vse prizadejalo „Drami-tičuemu društvu" najmanj 500 gld. škode, „Glazbeni Matici" pa prav nič pripomoglo do večjega vspeha. Istotako malo sreče imela je intendancija g dvema izvirnima slovenskima igrama. Pri presojevauju kakovosti in literarne vrednosti izvirnih iger, držala se je inteadaucija na VI s da jih je treba dati pred vsem ne to lajni n slovenskim literatom v presojo in da se šale potem uprizore, ko ae le ti izrečejo, da je delo zrelo i u pripravno^ za oder. Cujmo toraj, kako so se izrekli presojevalci o jedrnih dveh izvirnih bloveuskih dramah, koje" sta se nam doposlali v uprizoritev. Odličen, v B^ču živeč slovenski pisatelj izreka o prvi drami svojo sodho doslovno tako le : M Ali je torej ta drama pripravna za oder? V tej obliki Lokakor ne. Igra bi se morala, ako jej je sploh pomoči, korenito popraviti in predelati, da bi bita za silo porabna. Jaz bi seveda prisrčno želel, da bi bilo za slovenski oder kaj domačih izdelkov, ker šol« potem bi se smelo govoriti o napredku našo dramatično umetnosti. Skoraj bi rekel, da me srce boli, ko imam dramatičen proizvod domaČega pisatelju pred seboj in moram po svojem prepričanju izreči, da ni ep soben za uprizoritev. — — — —---- Ako bi imel jaz pravico kaj reči gospodu pisatelji., bi mu prigovarjal, naj prav marljivo čita in premišljuje dobre dramatiške proizvode veeh narodov. resne in vesele; tudi naj čita knjige o dramatiški tehniki, posebno naj se zanima za dobre gledališko ocene, naj hodi kolikor more, pridno v gledališč*«' in naj opazuje, kaj se godi na odru in kakšen eff kt nupravlja igra na občinstvo, na inteligentno občinstvo. Še nekaj : (to je morda poglavitno) opazuje naj z ostrim očesom ljudi in življenje. — Potem pa, ako čuti v sbi zmožnost iu veselje za iz delovanja gledaliških iger, naj začne najpreje I ma hnkostmi v j od nem dejanji. Ker vsaka moč. vsaka zmožnost mora z malim začeti in se razvi jati od stopinje do stopinje, prodno se loti težjih nalog." Druga izvirna igra predstavljala po je pr< teklo zimo od diletantov v Gradcu in je o istej prinesel že tukajšnji dnevnik „Slovence" oceno, katera so malone povte sklada z mneujera naših presojevalcev, koji so se aoglasno izrekli, da drama ne glede na njeno politično tendeuco nima vrednosti, katera bi jo usposobila za oder. Iutondancija 8e sicer drži načela, da naj se gledališki izdelki naših pisateljev, kolikor mogoče milostno presojajo in če so kolikaj za rabo, tudi vzprejemajo z i uprizoritev. Začetek tudi pri drugih omikanih narodih ni bil sijajen. Ta popustljivost pa nikakor ne sme iti tako dalje, da bi se ekaperimentovalo z nezrelimi po* skusi. Intendancija ei je svosta, da je postopala korektno in zavrača torej najodločneje očitanje, da namenoma zanemarja proizvode slovanskega oziroma slovenskega repertoarja. (Koneo prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. maja. — (Nova državna podpora.) V včerajšnji 'seji poslanske zbornice je vlada predložila naslednji zakonski načrt, kateri se gotovo reši še v tekočem zasedanja: § 1. Vlada se pooblašča, dati deželi kranjski z ozirom na potres 1. 1895. v naslednje imenovane svrbe po 3% obrestovano posojilo v zneska 1,500.000 gld. iz državnih sredstev. Od tega zneska je porabiti 550.000 gld. za zgradbo deželnih poslopij, 450.000 gld. za 3% posojilo mestni občini ljubljanski v dotacijo mestnega regulacijskega zaklada in 500.000 gld. za 3°/0 posojila potrebnim posestnikom takih poslopij v Ljubljani in v okolici, katera je potres porušil ali poškodoval. § 2. Skupni znesek 1,500.000 gld. se da deželi na razpolaganje v treh letnih obrokih po 500.000 gld. v letih 1896, 1897 in 181)8. V to svrho se dovoli vladi naknadni kredit 500.000 gld. k drž. proračuna za 1 1806, potrebščina, poglavje „Občna uprava blagajnic" ; ostala dva obroka je postaviti v državna proračuna za leti 1897. in 1893. § 3. Povrniti je posojilo v zneska 1,500.000 gld. v dvajset jednakih letnih obrokih, katerih prvi zapade dne l.januvarija 19011 § 4. Pravne listine, vloge, vpisi in uradni čini glede tega posojila kakor glede p080Jil, katera se dajo iz .ek. &<1 je v službi po ?elezničnem tiru, postalo mu je najbrž slabo, da je nezavesten padel na relse. Došli vJak g:«, je povx zd, da je bil takoj mrtev. — (Vesti iz Aleksandnje) „Edrnost" poroča: Kolera napade vsak dan najmanj 50 ljudij ter je tata najhujte azijatske vrsto, kajti umre jih po 96% Vznk, da r.e ta bolezen tako pogostoma pojavlja mej Arabci in da aahteva toliko žrtev, je le ta, da se ti ljudje prav n:č ne varujejo in boje pred l.otpKuijo. Mesto da bi klicali zdravnik«. t«r ee pokoii« njihovim odredim, bi jih pa, če bi le mig i. še kamenali. Tako se j- godilo v Nsapoljn I. 1885. No napadajo pa samo zJravmkov, ampak ludi druge k sanitetni službi &p»dajo5e orgms. Mrtvece pokopavajo sami, ne da bi o lem j<»vili dotični komisiji, visled česar je jnko teško konšta- j tov*ti natančno Število slttdsjev. Okolu bobnkov i Sbirajo se, kakor bi to bila kaka navadna, nenalez- I ljiva bolezen, /rivsn pa pravijo: „Allab Kir-a!M j To se pr-vi: „Kskor Bog hoče!" Pes bne hvale v tem obairu ju je dolžna alovensko-hrvstska kolonija tja novodošlemu zdravu ku gospodu dm. Pečn'ku na njegovi požrtvovalno ti ii njegovem trudu. Ta gospod poučuje Bfoje rojake, kako se jim je vesti 0 pojavu ts bolesni in si pomagati. Takoj ob kon štanrauja plučija prih ti na bolnikov dom, tel pomags latama s vsemi svojimi močmi. Isjavil je, da ga nob n< stvar no bi rnog'a užalostiti tako, kakor ćV pohera grozna Volezen koj.'ga našiti. Tudi frančiškanu o auubertn Raotu gre v t m ob žiru velika hvala, kajti *hm fiodi. ne zmerni se za hudo nevarnost, DSUStraŠljivo krog svojih napadon h j rojakov, uremje mili privatne stvari, tolaži jih I r krepčs duševno Pri umir jol i ost-.ja do njih z id- 1 jega zdihljeja. Pred Časom osnovalo se je v Ale-ksandriji K81ovensko-hrvatsko društvo", katerega namen je združevat« tojske in prirejati zabavno večere. Posebni namen društva je, pomagati tja došlim, službe si nčoč-on io-.»kunam, posebno ob za četku njih tamošnjega bivanja V Atekutndriji je namreč posredovalk za služb**. Lo te Ženske vzpre-jemajo tjakaj došla deki* ta v hišo, dajejo j m hrane in drugo potubno, doku r si ne dobe službe. Ko \ so si pa dfkleta dobila slažbo s pomočjo posredovalk, morajo posredovalkam plačati za dobljeno brano in prenočišče z visokimi obrestmi vred. Posredovanje in varstvo takih žensk je za ne-itkušene mladenke večkrat jako nevarno v du savno-moralnem ob/irn. Sedaj pa ne bode treba tja došlim mladenkam iskati pomoči pri tak h brezvestnih posredovalkah, ktr omenjeno diustvo prevzelo je to skrb in nalogo. lakalo jim bode brezplačno služi b, ter j»h, dokler ne dobe Hlužbe, preskrbovalo s potreb; in. V slučaju bolezni pla čevalo bodo društvo bolniška stroške ter bod« s tem veliko pnloanjeno Blovenskiu občinam. Skrbelo bode tudi, da brdo služkinje, vračajoče se v svojo domovino, pladevale Is polovico voznih stroškov iz Abksandnje v Trst. Nadalje ima omenjeno duštvo tudi svoj pevski oddelek, čegar udje se prav pridno vadijo v petju; žal, da se je moralo poučevanje ustaviti začasno radi bolezni. Tudi za osnovo tega društva gre največa hvala očetu Rantu. Ta rodoljubni svečenik obdržuje tudi vsako nedeljo slovensko prepoved. Slavno pevsko društvo „KoloJ iz Zagreba je blugodusno podarilo našemu društvu lepo svoto 50 gld. in zbirko hrvatsko-slovenskih pesmi „Kolo*. Slavnemu drštvu bodi tem potom izrečena najprisrčnisa zahvala. Tudi gosp. Ausenu, blagajniku avstrijskega konzulata (Ansen je rodom Hrvat) in g. C biču, trgovcu, sedaj bivsjočemu v Trstu, gre posebna zahvala za osnovanje tega društva. Takoj, ko bode pripuščalo denarno stanje, na- pravi si drnštvo svoj narodni dom; upati je, da sa to zgodi že v kakih 3 letih. * (Zola plagijator ) Gustave Deschampa, odlični kritik „Tempsov" je v tem listu, ocenjuje Emila Zole najnovejši roman „Romeu, dognal, da je Zola historično vsebino svojega romana deloma doslovno prepisal iz raznih knjig in govorov; Rim sam je popisal po Boissierjevi knjigi „Promenades archeolo-giquesa, navade pri vzprejemu pri papežu in razne dostojanstvenike ua papeževem dvoru pa je tudi deloma doslovno prepisal iz Benoistove knjige „Souve-rains, hommes d' čtat, hommes d' egliseu. Sicer pa Deechamps ni prvi kritik, ki je zasled I, da je Zola pri drugih pisateljih kaj prepisal in za svoje prodal. * (Stekla mačka) je minoli teden v Zagrebu ugriznila neko staro ženico Marijo Špohar, pri kateri so se par ur pozneje pokazali simptomi steklosti. Žena je kmalu na to umrla. * (Grozen umor.) Pri Marija Langendorfu blizu Dunaja so našli ljudje to dni umorjeno žensko. Truplo je bilo grozno razmesarjeno, obraz povsem razbit, tnko da se ni razločilo, kje je bil nos, kje oči. Ribra so bila vsa polomljena, lasje izrnvani. Konštatovalo se je, da je žensko umoril nje lastni ljubimec. * (Oče Bvojih podanikov) V*ak vladar hoče biti oče svojih podanikov, a navadno ima vsak v svojih očetovskih pravicah in dolžnostih jako čulne nazore. Kralj črnega rodu Sornaii v Afriki ima pa brez dvoma nujčudiiejse. Ta vrli vladar so je naveličal, hoditi na lov; zalazovanjo zverjadi gaje preveč utrudilo. Vsled tega je dal svoje slugo razpostaviti v primerni oddaljenosti in je 8 svojega ssdeža nanje streljal. Ker so hoteli Angleži narediti konec tema barbarskemu počenjauju, je kralj zbežal v gore. Darila s Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp, M. P f s i f e I v Krškem 7 0 kron o O v i n. in sicer b'0 krou 20 viu. kot let uma Krške podružoice, 10 K. 40 vin ps y i-sro il g V. M., kateie je nabral mej mlajšimi in starejšimi slov. velikošoloi na Dunaju v Rovi gostil oi. — Gosp A L a v r e n č i č v Sv. Petru na Krasu 4 0 kron, katere je droval g. SJitjmir V i I h <» r namesto veuc-a na krsto nepozabno Mdka Vilharjeve e Kalca — G. Fran H raso v ec v Gradcu 5 kron, katere so darovali za Velik;ivAko solo: gg. Avgust Stfočir, kurat v obči bolnici 2 Iv, Jaoe- V ;vk, c. kr. poštni kontrolor 1 K. in di BI vin Hrašoveo, c. kr. avakuttant 2 K. — Si.upuj 115 kron 6 0 v i n. — Živeli rodoljubni darovalo m njih nasledniki! Dun°.j 28. liinj:*,. Poslanska zbornica je v današnji s.ji dognala raspravo o zakonu glede odpisa pri semljiškem davku v slučuju ujm. H me k jt* nujno predlagali naj vlada naroči oblastvom, Daj spoštujejo akademifino svobodo. Klub nemSko lev cc jo skl.nil inter-peiirati vlad) zaradi sklepa protisemtskih ob-činsklh s' etnikov dunajskih, da ie v mostni svet iu> voh noben šid. Dunaj 28 moja. V sinoftni seji pro* računskega odseka se je poročilo pododbora o načrtu regulaciji uradniških plač vzelo odobruje na suanje. Poročevalec pododborov dr. Beer je predlsga]t naj se razpravljanje o načrtu odloži do jeseni. Za konservativni klub je Ka-threin izjavil, da bode nasprotoval zvišanju uradniških plač, dokler se kmetom ne olajšajo sedanja bremenu. Dunaj 28. maja. Načelniki klubov so se sjedinili, da je v tekočem zasedanju dognati vsaj generalno debato 0 zakonu gkde prouredbe douiovinstva. Dunaj 28. maja. (iospodska zbornica je vsprejesa soglasno volilno reformo. Govorila sta grof Ilirrach iu knez Karol Auersperg. Dunaj 28. maja. Ker je klub protise-mltskih obč. svetnikov pač ponudil liberalni stranki nekaj mandatov za mestni svet s pogojeni, da ne kaudidiijo nobenega /ida, je liberalna stranka ponudbo odklonila. Dunaj 28. maja Cesar je rodbini barona Kuhna kondoliral v presrčno pisanem pismu, v katerem poudarja zlasti pokojnikove zasluge za obrambo Tirolske 1. 18G6. Peterburg 28. maja. Car je naročil vojnemu ministru Vauovskemu, naj sporoči francoski vojski njega najtoplejšo zahvalo za čestitke o priliki kronanja. Rim 28. maja. Vsled silne vročine in pomanjkanja vode se vrne v kiatkem iz Ma-save 28.000 vojakov v Italijo. V Eritreji ostane samo 3000 laških vojakov. Umrli so v I Jubljaiii: 2f>. maja: Valentin Šifrer, posestnik, 69 let, Krakovske ulice £t. 8, pljučnica. '26. maja: Janez Planko, dijak. 15 let, Tržaška cesta SL 24, pljučnica. — Jurij JnBtin, čevljarski mojstec, 57 let, Florijanskc nlice ftt. 18, vnetje hrbtnega mozga. — Marija Grailifiar, toviirtiiška do'avka, 48 let, TržašUa cesta ftt. 12, pij urnim. 27. maja: Andrej Tckavc, tovarniški delavec, Gl let, Karoliiinka zemlja ftt. 26, jetika. — Anton Gorjatic, železniški čuvaj, srčna hiba. Meteorologično poročilo. Maj Čas op»> ZOVaMJS Stanje barometra v mm, Temperatura v 'C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v ii urah 27. 20. i 9. zvečer 786 !> 17 0 7. zjutraj 7:;f, 7 12 \i 2. popol. 734 5 1 19 1 Srednja včorajSuja tem si. vzhod sr. vzhod sr.Rsvzhod jeratura 1 skoro jas. soparno nevihta 83°, b* S 0-3 !-b° nad !)■ : i »lom. ID"u.n.a^3J3:a, "borza dne 28 maja 1896. Bfcupr.i državni dolg v aotuh..... 101 gld. 30 kr Bknpni državni dolg v srebru .... 101 a 30 , Avstrijika zlata renta....... 122 , 40 v avBtrijbka kronska renta 4°/0..... 101 , — , OguraJca zlata renta ....... 199 „ 80 , Ogorska krotibka r« nt a •) „..... ^8 . 75 , Avs!ro-r gorske banč. . delnice .... 949 , — Kreditne delnice..... ... ć'4~» » 7T> , London vibta. . . ..... 120 , N< uinki drž. bankovci iiv ■«••» mark , . 58 , 72' , „ 20 mark........... 11 , 74 , 20 frauk;j*........... 9 „ 59 Italijani ki bankovci........ 44 » 55 , C. kr. cekini........... :» , «5 M Zahvala. Nemi Ino zahvaliti so osebno vsestranskim HOj :n :-ri'iie;;,» sočutja i-b smrti preljubeg« nam KM ■•"proga, oziroma očetu in starega očeta, blago-IH ini nega gosj oda H Jurija Justin-a Kaj izreka toni potem vsem teSiteljem, darovalcem H vencev, udeležencem sprevoda, osobito slavni čev-WM ljarski zadrugi svojo prisrčno zahvalo. Bog plati! Podpisanec ol»£iiIu|em, da ar m dne 6. maj-nika 189G v razburjenosti nepremialjene besede zoper iroM|XMlc nrađilike n« državnem k<»lo!jj«ui govoril, po kat« rib se oni žaljene čntijo. Jnx prekllooiu tem potem svoje besede kot popolnoma neosnovane. V Ljubljani, dne 27. majnika 18i>6. (2471—1) «J« LiGUZi Žlahtne namizne rake za katere se jamči, da doidejo živi na odločeni kraj, pošilja proti povzet n postnimi prosto v po mili košaricah po 4'/, kilo Ciste teže, in sicer: 11)0 komadov rakov za jnho za gld. 280, 60 velikanskih rakov za gld. 3 U0, 40 solo-rakov za gld. 480, 32 najlepših solo-rakov za gld. 580. i24G3-3) J. "Neumnim. Munasterzyska 383, Galicija. V Toplicah pri Rudolfovem odda podpisanec 8 opravljenih sob tujcem v najt m in pošlje rmuibus k vsakemu vlaku. Druga pojasnila dnje 18461—8) Ivan Sitar v Topicah. Učenec 14 let star, čvrst, zmožen slovenskega ter nekoliko nem-f-k<;:a jezika, viprojun- ne v trgovino mefianega blaga. (2460-8) Jakob Petrovčič v Trebnjem. v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (8054-19) IV. priporoča Žalujoča obitelj. Karo! Recknagel. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drl železnic. Izvod iz voznega reda T7-el3oLT7-xi.ee-s. od ±. maja 1896. Naitopno omenjeni prlhajalni In odhajalnl iait OEnaioni lo « ■rodnjeovropekem 6am <>, l.jiii'ii", Dunaj £ea Selcttial ▼ Holuojrrail Sii'jr, Tj'iic, OuJojoTicn, 1'lioiij, Marijine vuro, M*ili, Kran/oto Taro* Karlovo Torn, 1'rniio, 1 .ijmk■ > če« Araitetteu na Dunaj. Ob 12. Url 55 min popoludne meiani Vl*k t Kočevje, Noro maato. Ob 11. uri 50 min. dopoludne oiobni vUk v Trbiž, Pont»b«i Jleljak, Celuvou, Kranaeuafette, I.jubuo, Sclatlial, ]>unaj. Ob 4. Url popoluđna oiubni vUk v Trbiž, Ba'ljfk, Celovoo OJnl.no. Oet HoUthal v SolnoRrad, l,en.|.Ou»ti'iii, /dl na jeieru, In0i moti, llrotfeno, Onrih, Oennro, 1'aria, Htoyr, I.iuc, Omumlan, Im-m }*kega, Prage, Frnucovili varov, Karlovih vurov, 11«)^, Marijinih varov, 1'lanJ«, lludejevic, Hulnograda, Llnoa, Stovru, r , t . Oonovo, Curili«, llregoiica, Inomoita, Zella na Joictu, Doud-Gaitoina, I.Jubua, ( v I • v n., Pontabla, Trbiža. Ob 2. Url 32 min. pOpOlndne metani Vlak la Kočevja, No- v.v i inpita. Ob 4. nrl 55 min. popoludne oiobni vlak > Dunaja, ljuw, Silj^ni. SVažno za kolesarjel^glr 1'sojam Bi naznaniti, da sem svojo xra.efcLdn.idno clela,^-nico M daj iiredil tudi set rotzri.^-vretno popravljanje koles .bi-riklov). Istotako intam vedno v zalogi kolesa (bicikle) najnovejše ter najboljše vrste I po najnižjih cenah ■■■■■■■■■■■■■■■ ter poskrbujem na posebno Soljo zajedno tudi ru/.pečavaiijo že rabljenih, n &o dobro obranjeuib koles. Vilespcitovnjo (2.'J32—8) Kaiscr^ puškar v Ljubljani, šelenburgove "valice 6t. S. y i 18« I« ti ! 1 I * a a> * m * —o --> a. , a,a> a> » ■ 6 V II si naravnost ls tovarne. Za?.ge naj Fe vzorec svilnepa blaga in morebitno pouarejenjc se takoj pokaže. Pristnn, čisto vegetalno barvana, solidnu črna svila pusti bel pepel. Ponarejena, otežena svila, ki rade postane mastno svetla in se bitio lomi, pnSča teuuiorujav in svetiorujavkast pepel. Po&ilja se poštnine in carine prosto na dom. — Vzorca naj se zabtc\a iz - Hohenstelnske svilotkalnice „Lotz<»" v Hohenstoinu na S. zzzz Meh. tovarna »vilnega blaga. rJ888i Največja zbirka črnili, belih in l»»r%n*lili svil. b (2) ooooooooooooooooooooooooooo O Stav. 2095 1. 180«. l«446—2) Q g Morsko kopališče v Novem 8 (Hrvatsko Primorje) zvano, otvarj.i bo dne 1. Junije. Sezone traje do konca oktobra. Kopališče je priznano kot. najboljše radi svoje plitkosti za male in odrasle ler i.uli pcikovitib tal in čistosti morja. Ceno za kopanje iznašajo in to \ A l > o n o m o n t i za oelo kopali&čno sezono. a) za jedno osobo.................3 gld. — kr. h) za dve osobe.................5 „ — » o) za tri osobe..................? ■ — 0 kart za ceno................8 •„ 60 B Pri blokib niti pri aboneutib ni perilo uračunjeno. Pojedino kopanje stuno 10 kr. — Za perilo ali katerikoli del istega plača so vsak pot kadar se rabi 10 kr. Gg. doktorji lečni&tva brez izjome so proBti za svojo osobo in za svojo obitelj plučanja kopalisčnib pristojbin. — Gostiln jo dovolj na razpolaganje z izvrstnimi kubinjami ter jo v istih priprava po želji z* vso stanove na izner in po zmernih cenah. — Stanovanja je dubiti v gostilnah kakor tudi v privatnih hibah počenfii cd fiO kr. dalje, 2 ozirom na Atevilo postelj, položaj stanovanja itd. — Kcimunikiicijo so jako ugodno. Parobrod vozi vsak dan dvakrat iz Reke in to: zjutraj ob H. uri 45 min. popoludne ob 1. uri 30 min., a ob torkih 6i! trotji ob 5. uri zjutraj; iz Sonja pa vsaki dau ob 5. uri zjutraj. — Bližnja železniška posUja IMaso oddaljena je B ure vožnjo z vozom, ki so mora prej naročiti. — Druga razjašnjenja in navodila daje občinsko poglavarstvo kot kopališčna uprava v Novem dne 10. maja 1896. Upravitelj občine : IF'otcdn.Jal*:. bsdajatelj in odjjovorni urednik: J oni p Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne",