KRANJSKI ZVON
ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
^y^\ Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1935. Št. 11.
Posamezna štev. 1 Din.
kult
Strup samoljubja
Pričela seje zopet zimska sezona po naših verskih.
'ud,
l,rnih in socialnih    organizacijah.   Mnogo dela,
pa žal
skrbi, mnogo žrtev, mnogo uspehov mnogo razočaranj v njih doživimo!
Kar nastanejo v tej ali drugi organizaciji kake *ave! Napetost, zamera, odpor, hladnost in celo na-j. °h>vunje. Dostikrat mora duhovni voditelj premisli iiu vse strani, kje bi bil temu vzrok,   loda skoro 6tuio in povsod je v ozadju samoljubje! ■    sodelovanje pri katoliških organizacijah, pa naj , c|,) verske, kulturne, socialne, karitativne, ali kakor-^Ilekoli ze< je (|e| katoliške akcije, je apostolsko delo, kl1* °*a kiti vse usmerjeno v en cilj: Bogu v časi in .'^'ijeinii v korist. Sodelovanje pri katoliških or»-a-ne izključuje popolnoma Lastne koristi. Saj Vsi ljudje, ki imamo svoje potrebe, bodisi gmot-
no
0(| {'Un<)Vne- družabne in druge. Ne moremo zahtevati y 'i"<li, da bi na sebe popolnoma pozabili, sebe zane-i arjali za druge. Toda eno mora bili: Skrb za lastne
"'išli
'""lil,
l« za lastno izobrazbo, za lasi ni ugled   ne sme
I at' nasprotovati ali ovirati skupnega dela za so-n° in kulturno blaginjo vsega naroda, ki ga mora zadnji oziroma prvi namen: božja čast. Ne nam Kd       B°£u v časi mora bili žrtvovano   naše delo!
t)1- išče sebe in svoje časti, ni primeren delavec v , ^'dzaeijah. ki  priznavajo katoliška  načela za te-
•i svojemu delu. <>!•, J mora biti gonilna sila vsemu našemu delu v L Xzacijah? Ljubezen do Boga in bližnjega. Lju-I *en Pa pravi sv. apostol Pavel „vse prenese, vse pre-! vse stori." Ljubezni bistven znak je to, da se žr-^ti'lJe' ^r*ev za )(' najlepši sad krščanske Ijube-
^ ' "Ljubezen pa je polrpc/.l j iva. je dobrotljiva: Iju-"i nevošljiva, se ne ponaša, se ne napihuje, ni
'UcT*5'ne '^(e svoJeK'"> se ne Ha razdražiti. ne misli yt   8&, vse opraviči, vse prenaša."" Tako sv. Pavel v
P°glavju svojega I. pisma Korinčauom. i-    -^a krščanske duše. ki  nosijo pristno krščansko 'Mi v sebi, se z veseljem   zrl v u je jo.   ne iscejo ne svoje časti, se ne ponašajo  s svojim delom ali Poju, ne s svojimi zmožnostmi, pri svojem delu '^'"li/.aci j i. ne iščejo svojega, se ne dajo razdražiti.
sehe
u.'
vse. prenašajo vse potrpe, tudi krivico in. zapostavi j e-nje, če bi se v resnici zgodilo.
Samoljubje pa vedno le sebe išče, svoje časti, priznanja pri ljudeh, prvih mest v družbi, pozornosti, hvale, vodilnih vlog itd. Tn če teh ne najde tako, kiikor samo pričakuje, pa je užaljeno, razdraženo, misli hudo, pusti vse, se kuja, da celo razbija, kar je prej zidalo in razdira, kar je prej gradilo.
To grdo samoljubje, koliko dobrih del uniči, da nimajo pred Bogom nobene vrednosti! će bi gore prestavljal, pa bi ljubezni ne imel. nič nisem! Če bi sebe popolnoma vsega žrtvoval, pa bi ljubezni ne imel, one ljubezni, ki se radi Boga žrtvuje, vse je zaman! Vse prazno.
Delo, ki ga vodi napuh, pa tudi nima blagoslova, ne trajne vrednosti. Zakaj se podere mnogo človeških del. ki so bila na zunaj videti hogoljubna dela! Ni bilo božjega blagoslova, ker ni bilo ponižne ljubezni!
In kaj največ škode napravi vsemu našemu delu? Kaj uniči največ našega (ruda!* To je samoljubje!
Nekje, v prosvetnem društvu so našiudirali igro. Prišla je generalna skušnja. Vse je bilo že pripravljeno, le enega igralca ni bilo! kje je. zakaj ga ni? Pa se oglasi prijatelj. Je rekel, „da bo vse pustil, ker ni g. kaplan njemu oskrbel neke službe".
Vršila se je zopet glavna skušnja   za cerkveni koncert. Pa ni bilo ene prvih sopranistin j. Kje je? Ne bo jo. ker je užaljena, da ne poje ona solo . . . !
Občni zbor se je vršil.Cez nekaj dni pa prinese knjižničar ključe nazaj g. kaplanu. Zakaj pa nočeš več vršiti lega dela v društvu!' Po dolgem se odkrije, da je užaljen, ker ni prišel pri zadnjih volitvah v odbor društva.
Bil je shod Marijinega vrtca! Te in te ni pri shodu! Zakaj ni prišla? Pa se oglasi tovarišica: „Mama je ne pusli, ker pri zadnji akademiji ni nič deklamirala.""
Igrala je pri društveni igri. Pa je po igri neka io-varišica napravila nesrečno opazko, da ni bilo vse najbolje. To je bilo dovolj! Nikdar več ne pride! Ker jo ..postrani gledajo in v nič devajo".
Režiser je razdeljeval vloge! V igri nastopajo: kraljica, gospa, stara beračica. Vse bi rade igrale kraljico ali vsaj gospo, vloge beračite ni mogoče od-
Stran 2.
Štev. I]-
Pepea Porentova je vrnila vlogo! Zakaj pa? Je rekla ,da ne bo igrala vedno vlog starih žensk.
Takih in podobnih slučajev bi vara naštel lahko polne koše. Pri vseh se kaže veliko samoljubje! Napuh, ki išče samega sebe, ki se pri vsaki priliki čuli užaljenega, zapostavljenega, ponižanega!
Koliko razdora napravi to samoljubje, koliko grenkobe, koliko truda uniči!
Društveno življenje v naših katoliških organizacijah naj bi bila tudi šola v zatajevanju, šola v ponižnosti, šola družabnih čednosti, predvsem pa šola za žrtve!
Vsi, ki prihajate v katoliške organizacije, pa naj bodo verske, kakor Marijine družbe, 111. red, ali pa kulturne ali socialne organizacije, morate prinesti seboj veliko mero ljubezni do ponižne žrtve. Iz ljubezni do Boga in bližnjega, iz pravega krščanskega idealizma, s čistim apostolskim duhom, stopi v organizacijo, pa bo vse tvoje delo v njej Bogu prijetna žrtev, zaslužno delo, ki bo tudi sadove rodilo.
Vsi, ke se zbiramo sedaj k novi sezoni po raznih naših orgnaizacijah k novemu in poživljenemu delu, vsi prinesimo s seboj ponižne ljubezni do žrtve za dobro stvar.
ka tudi brez župnika, v tem slučaju pa se podpis
V
Zaroka
V krajih, kakor je Kranj, je postalo že nekaj vsakdanjega, da prihajajo po oklicih dekleta v župni šče in povprašujejo: „Gospod župnik, ali je res N.N. na oklicih?" „Čemu pa to povprašuješ?" je navadni odgovor. In ona na to: „Meni je obljubil zakon, z menoj <mn otroka, sem z njim v drugem stanu" itd. Včasi imamo župniki ob takih prilikah cele cirkuse, ki so pa neiz-rečno žalostni. Človek se ob takih slučajih neredko izprašuje: „Ali imajo ženske še kaj pameti? In moški imajo še kaj poštenja?" Brez glave se zatelebajo, naravnost nore nekatere za fantom, ne pomaga nobeno svarilo, nobena pridiga; ne pride prej do pameti, dokler ne doživi katastrofe. In sedaj naj pa ta ubogi „fajmošter" pomaga, ko je že vse izgubljeno! In fantje! Ah to brezvestno zapeljevanje! Igra se z nesrečnim in zatelebanim bitjem, ji obljublja vse, ko jo pa zapelje, pa jo pusti hladno na cesti s svojim otrokom in se nato brezsrčno neredko še roga svoji žrtvi. Ko človek to gleda, bi res skoro obupal nad človeškim rodom in vso našo vzgojo! Toliko lahkomiselnosti, toliko brezsrčnosti, pa tudi toliko — greha!
Nekatera dekleta mislijo, da lahko ustavijo oklice in poroko, če ji je fant obljubljal zakon ali če ima celo otroka z njim. Poda temu ni tako. Le veljavno sklenjena zaroka nudi zapuščenemu dekletu nekaj možnosti, da zahteva odškodnino, na navadne „obljube", pa se župnik ne more ozirati.
Da je zaroka veljavna, se mora skleniti pismeno. Pismo se naredi pred župnikom, podpišejo se župnik, ženin in nevesta. Lahko se pa napravi pismena zaro-
na pismeno zaroko ženin in nevesta in dve p1'"'1 pismu mora biti naveden dan, mesec in leto zaroki'. Zaročno pismo se naj glasi približno tako: »Podpisana NN. in M.M. si v navzočnosti sopouV1' sanega župnika (če ni župnika:   sopodpisauih I"'1'' resno obljubita, da se bosta v dogovorjenem času v/e(l v zakon. V Kranju, dne ..... .... ..."
Iž veljavno sklenjene zaroke izvira za oba za'" čenča dolžnost, da v dogovorjenem času dano obl.i"')0 izpolnita s poroko. Sporazumno moreta vsak čas ^ dreti zaroko. Če pa eden drugega zapusti brez in brez sporazuma, nima zapuščena pravice druge$(1 siliti v zakon in tudi ne more ovirati sklenitve zak° na z drugo. Iz veljavne 'zaroke dobi vsak zaročeneC le to pravico, da more zahtevati odškodnino za tlej*jj, sko škodo, ki mu je nastala vsled zaroke oziroma Ta tega, ker je drug razdrl zaroko.
Župnija Kranj
Oznanila za november. *
L Praznik vseh svetnikov, sv. m. ob 6. z enim l''11 goslovom, ob 8. 9. in 10.30 peta z dvema blagosloVO ma. Prvi petek v mesecu. Pop. ob pol treh rožni ve"eC in litanije M. B., sklep rožnivenske pobožnosti. P° 1 tanijah je pridiga za verne duše v vicah, po pridig' Sre procesija na pokopališče in so tam v kapeli slovesB6 večernice za mrtve, na to sprevod pred križ, kjer je bera in petje žalostink. Zv. ob 6. se molijo   v zUP cerkvi vsi trije deli rožnega venca.
Po 6. sv. m. vesoljna odveza za III. red.
Popolni odpustki — tolikokrat kolikokrat morejo prejeti od poldne na praznik vseh svetni* do polnoči na vernih duš dan. Kdor je prejel sv- 7'a kraniente,   prejme   vsakokrat,   kadar   obišče * cerkev — župno ali podružnico, tudi kapelo v Ma janišču ali Delavskem domu, in moli tam pri vsakeI^ obisku po 6 očenašev, zdravih Marij in Čast bodi vpa pežev namen, popoln odpustek, ki pa se more darf»vra ti le za duše v vicah.
Vsak dan pred praznikom se bo spovedovalo l^ traj in zvečer.
2. Spomin vernih duš, ob 5. uri tri sv. mase
■ • nt'' Rupi, kjer je nato na pokopališču libera. Ob 6. se V^
čno sv. maše v župni cerkvi, ob 7.15 se prično slove-
jutranjice za umrle, na to slovesna sv. maša Z b''e
3. XXI. ned. po bink., zahvalna nedelja, prva ^ del in v mesecu, ob 6. in ob 10.30 sv. maša z blag°s' ' vom, po zadnji sv. maši zahvalna pesem. Pri vse pravilih dopoldan in popoldan je darovanje z« zlt" cerkev. Pri sv. mašah ljudsko petje. ^e
Pop. je ura molitve, moli se iz male knjižice, P litanije presv. Srca Jezusovega, ljudsko petje.
Pop. shod za dekliško Mar. družbo. ^
4. Ob 6. peta sv. maša za umrle   članice ze,lS Mar. družbe.
Stev.
v, 11.
—~-Z-~J^..-\
KRANJSKI ZVON
Stran 3.
M- XXII. ned. po bink.. služba božja po navadi, ■top- shod za žensko Mar. družbo.
**• XXIII. ned. po bink., služba božja po navadi.
»9. Sv. Elizabeta, ob 5.30 v kapeli presv. Srca Je-žosovega pridiga, shod, za III. red in vesoljna odveza, ,a,o sv, maša za IJL red.
•^4. XXIV. ned. po bink., služba božja po navadi. : 4P, Sv. Andrej, ob 7. soseskin» sv. maša v Čir.eieah 'n ol>ičajna bera. p
Mrliška kronika. Marko Janez, 'hlapec. 'Klanec šl. 17. rojen 10. oki.
»mrl 23. aprila
Domines Ljudmila, hči delavke, Rupa št. 2„ roj. "larca 1935., umrla 24. aprila. Stare Franc, posestnik, Primskovo 56,', roj. 25. av-jMa 1HH0, umrl 13. maja.
Stare Franc, sin delavca, Primskovo <)7, roj. 17. Na 1935, umrl 20. maja.
Kolous Marija, roj. Moravec, žena tkalskega moj-Jtra- Kranj, Stara cesta št. 26., roj. 10. vg. 1882, umrla 1 maja. '
Semrov Terezija roj Iliihnl, Jenkova lil. 11 roj. ' Jan. 1858. umrla 4. junija. w  Kušnr Marija, roj. Mally,   vdova po odvetniku, T(inh Prešernova ul. 9, roj. 28. II. 1869. umrla 7. ju-
IMMIltl     t^J.    J 11 I ■ J Cl.
^ačan Ana roj. Klopčič, zasebnica. Ljubljanska
Mlinar Jakob, čevljar, Rupa 24. roj. 11. aprila
• "mrl 11. junija
^1 Pernic Frančiška, zasebnica, posestnica, Jenkova
' l8; roj. 8. II. 1851 umrla 18. junija. •   ^'kiiš Marija, roj. Makouc, Lavjerjeva 10, roj. 6.
1862. umrla 27. junija, iiin ^'Z^H'4 Ana, kuharica, Štrossmajerjeva 1, roj. 31.
" ls57. umrla 11. jul. ^ ^ahknr Kari, davčni inšpektor, Prešernova 8. roj.
' a>g. 1890. umrl 18. julija. j„ Savernik Milenka, hči delavca, Klanec 24, roj. 27. *935. umrla 29. julija.
* L roj. 9. junija 1869. umrla   31. julija. 2g    ei"nuš Franc, »in kamnoseka, Vrtna ulica 5, roj.
1919. umrl 21. avgusta. \ty .^šteršič Helena roj. Rihtnršič,   žena posestnika lin i     Ja' KranJ> Tavčarjeva 17, roj. 10. aprila 1871. a 26.' avgusta.
ft8lič Jurij, posestnik, Čirčiče 5, rojen 24. aprila pUmrl 8. sept. f°i 0Penier^nJn Joško,   zasebnik,   Bleiweisso\ a 22,
II. 1862., umrl 22. sept. 2j . "tolej Andrej, sin zidarja, Primksovo 109, roj. '       1935. umrl 27. sept..
Helena, posestnica, trgovka, Jenkova ul. 0i' 18- aprila 1887. umrla 5. okt. Jln      nr Junez» kamnosek, Vidovdanska 15, roj. 30. ' 1H^- umrl 23. okt. J^lič Branko, roj. in umrl 20. okt. '«jhner Terezija, roj. 18. umrla 19. okt.
Župnija Šmartin pri Kranju
i Oznanila.
1. nov. Praznik Vseh svetnikov. Zjutraj in ob 9. služba božja z blagoslovom. Popoldan ob 2. uri litanije vseh .svetnikov, pridiga in molitve za mrtve: Libera V cerkvi in na pokopališču.
2. nov. Spomin vernih duš v vicah. Prve tri sv. maše od pol 6, tare naprej, obhajalo se bo pred prvo in po tretji maši. Po maši Bilje v cerkvi in sprevod na pokopališče ter molitve za mrtve pred križem.
Od petka opoldan naprej in v soboto celi dan zadobi vsakdo, kdor je prejel sv. zakramente, tolikokrat popolni odpustek, kolikokrat obišče farno cerkev ali kako drugo cerkev in tam moli vselej 6 krat Očenaš, Zdr. Mar. in Čast bodi po namenu sv. Očeta.
3. nov. 21. ned. po bink. — zahvalna nedelja, božja služba zjutraj po navadi, ob 9. uri z blagoslovom, po maši zahvalna pesem za spravljene poljske pridelke.  Popoldan ob 2. uri molitve.
10. nov. 22. ned. po bink., božja služba po navadi.
11. nov. God sv. Martina, farnega patrona. Sv. maša zjutraj ob 6. uri in ob 9. uri.
12. nov. Dan vednega češčenja.
17. nov. 23. ned po bink. Slovesno praznovanje sv. Martina. Zjutraj sv. maša z blagoslovom, ob pol 10. uri slovesna služba božja z dvema blagoslovoma. Popoldan ob pol 3. uri pete litanije Matere B. — Zjutraj in ob pol .10. uri po pridigi in popoldan po liiani-jah darovanje za cerkev.
24. nov. 24. in zadnja ned. po bink. Božja služba po navadi.
30. nov. Sv. Andrej.
Poročeni:
3. okt. Poznič Franc, tov. del. iz Trbovelj in Terezija Boldun iz Žužemberka.
6. okt. Zavrl Stanko, tov. del. in Valentina Slnp-rar, tov. del., oba iz Zg. Bitnja.
10. okt. Konjedie Lovrenc, žel. uradnik v pok. iz Šmarjetne gore in Angela Grašič, vd. Ažman iz Tr-stenika.
13. okt. Gros Janez, tov. del. v Kranju in Ana Vilfan iz Gor Save.
14. okt. Zorn Franc, kipar iz Loke pri Zid. mostu in Marija Aupič, tov. del. iz Selc n. Šk. Loko.
20. okt. Stanovnik Jožef, tov. del. inPeternel Alojzija, tov. del. oba iz Sp. Bitnja.
Umrli:
Gros Marija, tov. del. iz Stražišča, stara 18. let umrla 30. septembra.
Anton Hnfnar, oženj, delavec iz Sp. Bitnja star 76 let ,umrl 3. oktobra.
Franc Oman orožniški narednik v pok. iz Stražišča star 40 let, umrl 9. oktobra.
Stran 4.
KRANJSKI ZVON
Stev
Razno
Cerkvene klopi so se za župno cerkev oddajale v nedeljo, dne 20. okt. Prodaja cerkvenih sedežev je nekoliko odiozna zadeva, toda to je poleg pušce edini dohodek župne cerkve, brez tega bi naša župna cerkev sploh ne zmogla svojih stroškov. Sicer so pa y Kranju cerkveni sedeži tako poceni, kakor v nobeni kmečki župniji ne. Prosim pa ponovno, da ne prihaja v cerkveno klop več oseb, kakor ima dotični sedežev na razpolago; enako prosim, da do začetega evangelija ne sedate v klopi oni, ki nimate sedeža, da ne nastanejo kake neprilike. Če pa ob pričetku evangelija ni ae klop zasedena, se more vsakdo vsesti v klop in nima lastnik sedeža, ki je zamudil sv. mašo, pravice poditi koga iz cerkvene klopi.
Na Priniskovem so se oddala v najem za dobo treh let vsa ustanovna zemljišča, to je njive, razen ene. Cerkveno predstojništvo je prodalo parcelo 69/5, vrt, ki ga je svoj čas podaril g. l.ikozar za zidavo podružnične mežnarije. Tako se je dobilo kritje za nakup zemljišča poleg cerkve.
Kranjski zvon bo letos končal svoje sedmo leto, tekom te dobe se je že nabralo toliko številk, da bi tvorili vsi letniki skupaj vezani že kar lepo knjigo, ki bo čez kakih 20 do 50 let prava redkost in zanimivost v Kranju. Tiskovno društvo v Kranju bo napravilo originalne platnice za vseh sedem letnikov Kranjskega, zvona, skupaj. Kdor bi želel dati v vezavo Kranjski zvon. naj se oglasi v Tiskovnem društvu — v.Škofiji in naj naroči platnice tekom novembra. Kdor bi pogrešal kako številko Kranjskega zvona, naj se pa o-glasi v župni cerkvi kako sredo ali Četrtek dop., kjer se morejo dobiti še vse številke vseh letnikov razen par.
Pokopališče. Vsi lastniki grobov na pokopališču naj za verne duše pač osnažijo grobove. Razne smeti in ostanke vencev in cvetlic mečite preko zidu za mrtvašnico, da jih nato odpeljemo proč. Prosim, da nikar ne mečite šare na cesto in ne na v rt pod pokopališčem.
Nočno češčenje presv. R. T. se zelo širi po naših mestih, posebno v noči pred prvim petkom ali pa na večer prvega petka v mesecu. Zupni urad je dobi! na dopisnici brez podpisa prošnjo, naj bi se tudi pri nas vpeljalo nočno češčenje. oziroma vsaj večerna ura molitve pred prvim petkom. Prav z velikim veseljem bi upeljali tako nočno češčenje s\. \\. T., če bi bilo le dovolj odziva. Prav bi bilo, če bi o tem premišljevale Članice naših Marijinih družb ter fantje in možje. Uredili bi morda posebno uro molitve za možke in posebno za ženske. Morda za ženske od 8. do 9. ure zv. in za moške od 9. do 10. ure. Kaj pravite na to?
Kons.   sfHnik   Fr. Pokoru:
Šmartinska podružnica sv. Uršule na sorskem polju.
Ljubljanski škof Jožef grof Rabata je tudi skal sv. Lršolo v Sred. Bitinju in o tem je zaznam°va v v svoj zapisnik dne 29. 8. 1668,*) sledeče: Cerkev J. posvetil s tremi altarji škof Chroen 1616. Vsi im11/0 kamenite menze. To je zapisano zadaj na sliki velikeB* altarja (in icone). To je zavodilo tudi g. svetnika tižarja**) da je vzel isto letnico v svoj opis kot letfl' cb posvećenja cerkve, kar pa je popolnoma napflc° ' kakor smo videli   zgoraj o   Choenovem posveča0* cerkve 1619. Ali ni morda letnica 1616. letnica p°('e slike? Nadaljni zaznamki škofa grofa Rabate so: Lef kev ima po 3 okna na vsaki strani , ki so zadosti '^'^ ka, tlak je trden „Estrich". Zadaj je eno okno ^ zamreženo, na epistelski strani se eno okno lahko * pira za prezračenje. Pred cerkvijo je širok pro9 zidom obdan, zapovedano je napraviti vrata, nad "J1 železen križ. Kor je lesen za več ljudi prostora, j kristije ni, pred vrati je velika omara. Pokopi'''*4 je prosto drevja.
Cerkveni urbarij kaže, da je na posojilu 20- rel ( skih goldinarjev, „in parato" pa 80 R. Krav je P^'j njivi, ki dajeta ena 20 II, druga pa 9 R, davkov Pa
Dolžnost ne maše so sledeče dneve: na 4. ne
.,lelj°
po vel. noči. na sv. Jakoba dan, na sv. Roka, nu B Uršule in sv. Barbare dan, na sv. Polone dan je A maša zoper hudo uro, v osmini presv. R. T. pa ')rM). tu sem procesija iz Stražišča z Najsvetejšem i" )e leni ena sv. maša tu pri sv. Uršuli.
Dne 12. oktobra 1685.***) je imel naklanski ŽW nik Matija Cruss nalog , da pregleda šmartinsM družnico sv. Uršule, kar je tudi izvršil. Opazil I1, ^ altarjem nedostuje pregrinjal, da je popravljen" ^ Sorskem  polju  (in  Zaverleldt),  da  ima   letnih l 14 kr za zgradbo.
Cerkva sv. Uršule v naši škofiji je le S. pa se y le podružnice: v Stari Loki, v Pevnu, v šmartne i Sred. Bitinju. v Šmariji v Laniščah, v Šentjuripj J Kumom v Borovaku, v Mirnipeči nad Colobinje \i Toplicah na Garigljecu. v Polhovemgardcu na S* v Starem logu v Starembregu na Kočevskem. so še iz stare dobi', torej pred I. 1500-
■   ' |jtl'
Ozrimo se le na sv. Uršulo v Srednjem |,er
'ril
Ima obok v svetišču, ki je zanimiv v tem oz»' ' ^ kaže s svojimi tankimi  rebri zadnje sledove v ki prehajuv tej dobi   že v renesaneo.
Podpirajte
Vinceticijevo
družbo!
*) Zapisnik I. 1668. v škof. arhivu. .0, **) Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, wtl' ***) Škof. arh. vizit. zap.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelju: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega druStva: France Uhernik