125
Naši dopisi.
z Dunaja. {Državni zbor.) Poslanska zbornica je zborovala spet 16. t. m. Na dnevnem redu je bila izvolitev predsednika, dveh podpredsednikov, zapisnikarjev
126
in rediteljev zborničnih. Pri volitvi predsednika je od 306 oddanih glasov dr. Smolka jih dobil 301. Zbornica je pozdravila to izvolitev z burnim odobravanjem in živahnim ploskanjem. Za prvega podpredsednika je bil izbran baron Chlumecki, za drugega pa dr. Kathrein. Vsi trije so se primerno zahvalili na izkazanem jim zaupanji, posebno je pa priporočal dr. Smolka gg. poslancem stvarnost in zmernost, kateri jedini sta v stanu dovesti zastopnike raznih dežel in narodov do sporazumnosti in na nje podlogi do uspešnega razpravljanja in rešitve tako važnih gospodarsko socijalnih vprašanj in predlogov, o katerih se bode posvetoval novi državni zbor in od katerih se nadejajo mnogo dobrega vsi stanovi v državnem zboru zastopnih narodov. Končal je svoj govor 8 trikratnim „hoch" klicem presvetlemu cesarju, kateremu so na to po zbornici navdušeni hoch in slava klici doneli. Potem so se izvolili zapisnikarji in zbornični reditelji ter prebrali trije nujni predlogi poslancev dr. Javorskega, dr. Plenerja in dr. Engela, ki 80 predlagali, da se izbere 36 članov v adresni odsek, ki bi izdelal za odgovor na prestjlni govor adresni načrt. Ti predlogi so bili vzprejeti ter se je sklenilo, da se postavi izvolitev nasvetovanega odseka na dnevni red za ponedeljek dne 20. t   m.
Med predlogi, ki so jih stavili razni poslanci v tej seji, bili so tudi naslednji: Predlog poslanca Svobode in drugov, naj bi se izdala postavna določila, po katerih bi moral vsak posestnik zavarovati svojo živino, predlog dr. Jacguesa in drugov glede odškodnine, katero naj bi dobili nedolžno kaznovani; predlogi poslancev dr. Stein-wenderja, dr. Fussa in drugov, ki merijo na zboljšanje razmer malih obrtnikov in rokodelcev s tem, da se omejijo pravice trgovcev in trgovskih agentov; predlog dr. Derschatte, da se izdela službena ^pragmatika za državne uradnike; predlog dr. Bilinskega glede obdavčenja denarnih efektov in poslanca Prade-ja in drugov glede obdavčenja borznih papirjev ter da se kolkujejo inozemske akcije, rente itd.; predlog dr. Richterja, da se prekliče prepoved o uvažanji ameriških trt, in predlog poslanca Viktorja Krausa, da se urede pokojnine udov in sirot državnocivilnih uradnikov.
— V državnozborski seji 20. t. m. so se vršile volitve članov v posamezne državnczborske odseke. Izmed slo-vensko-hrvatskih poslancev so bili izvoljeni v adresni odsek : gg. Klun, Klaič in Šuklje; v proračunski odsek: gg. Klaič, Šuklje in Lupul; v obrtni odsek: gg. Kušar, Vošnjak in Klun; v vojinski odsek: gg. pl. Globočnik, Pfeifer in Lupul; v pravni odsek: gg. Masovčič in dr. Ferjančič; v legitimacijski odsek: gg. dr. Ferjančič in Klaič; v peticijski odsek: gg. dr. Gregorčič in Špinčič; v davčni odsek : gg. Borčči in Šuklje; v gospodarski odsek : gg. Povše in Lupul; v imunitetni odsek: gg. pl. Globočnik in Ferjančič. V komisijo za državni zbor predlagal je klub konservativcev dr. Fuchsa za člana, kanonika Kluna pa za njegovega namestnika. Potem so stavili razni poslanci z drugovi različne predloge.   Plener je predlagal,
naj bi se pri volitvah v državni zbor odpravili volilni možje ter se vpeljale direktne volitve, volilni kraji pa naj bi bili oni, koder so sodišča, in pa občine, ki štejejo nad 1000 prebivalcev.
— Klub konservativcev, h kateremu so pristopili vsi slovenski in hrvatski poslanci, šteje zdaj uže 57 članov. Pridružilo se mu jih bode pa še kakih pet poslancev^ in sicer Baron Hayden, knez Schwarzenberg, baron Leonhardi ter ona dva zastopnika, katera bodo izvolili češki veleposestniki namesto v gosposko zbornico poklicanega Hlavke in grofa Czernina, kateri je odložil svoj mandat. Ravno tako bode podpiral ta klub prost Jordan ter desetorica iporavsko-čeških poslancev.
Klub konservativcev se je ustanovil tako le: Predsednik mu je grof Hohenwart, podpredsednika pa Rapp in Klaič. V parlamentarno komisijo so izvoljeni knez Karol Schwarzenberg, grof Deym, Karlon, Šuklje in Styrcea.
V  seji dne 17. t. m. je bilo predloženih v poslanski zbornici več vladnih predlog ter so bile prvič brane^ Poslanec Jaworski J3 predlagal, da se izvoli v peticijski odsek 24 članov, grof Hohenwart pa, da se jih ravno toliko izvoli tudi v legitimicijski odsek. Oddalo se J6 zbornici 115 peticij. Poslanec dr. Kokoschicegg in tovariši 80 stavili predlog o premembi člena 3. zakona z dne 9. marcija 1870. 1. glede znižanja zamudnih obresti pri direktnih davkih, poslanec dr. Marchet in tovariši pa glede olajšav in podpor, ni naj se bi dovolile po trtoi uši prezadetim vinogradnikom.
V  gosposki zbornici so se zjedinile stranke glede adresnega načrta. Adresni odsek bo torej zbornici predložil eden sam načrt.
(Koroninijev  Muh.)  Glavne  točke    programa    tega kluba so:   Pravo in čisto avstrijsko mišljenje, ohranitev obstoječih državnopravnih uredeb, spoštovanje državljanskih pravic, zajamčenih po osnovnih zakonih, posebno pa enakopravnosti vseh v državi živečih narodnosti, pospeševanje mirnega medsebojnega življenja ter skupnega delovanja Ta program je res   lep   ter prava slika moža, ki stoji na   čelu temu   klubu.   A brali   smo v nekem   Dunajskem listu o neki izjavi, ki sojo oddali istrski italijanski poslanci pri vstopu v ta klub, s katero   pozivljejo klub, naj bi delal na to, da   se   zabranijo   nadaljoe agitacije Slovencev in Hrvatov v Istri.   Prava   tožba   volka,   da   mu   kali vodo jagnje. Pri obstoječih   istrskih razmerah taka izjava popolnoma nasprotuje duhu navedenega programa, in umestna je opazka nekega lista, da bodo namreč istrski poslanci le hospitanti v Coroninijevem klubu.
Slovenski in hrvatski državni poslanci so vstopili v klub konservativcev tei mu pri tej priliki izročili naslednjo izjavo :
„Zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda v poslanski zbornici, pridržujoč si ožjo mejsebojno zvezo, naznanjajo,   da vstopijo v klub Konservativcev s trdnim
127
prepričanjem, da bode klub krepko podpiral njih prizadevanje za dosego narodne ravnopravnosti Slovencev in Hrvatov, ter pričakujejo, da se bode klub pri sestavi odsekov vsegdar oziral na slovenske in hrvatske klubu konservativcev pripadajoče poslance, dovoljeval jim primerno zastopstvo in njim samim prepuščal zaznamovanje njim odmerjenih zastopnikov za razne odseke.''
Svoj vstop v klub konservativcev opravičujejo s posebno izjavo. V njej poudarjajo zlasti, da so bili njih ukrepi soglasni in da se je z obeh strani priznavala potreba tesne zveze mej zastopniki obeh narodnosti. Priznavalo se je tudi, da bi slovensko-hrvatski klub ugajal vroči želji obeh narodov. Da se ni osnoval tak klub, vzrok je to, ker bi on pospešil prizadevanje državno-^borske levice, da si prisvoji nadvladje v naši državni polovici, in ker ni dvomiti, da se bode več dalo doseči v velikem klubu, kateri po svojih jasno izraženih na-<^elih in svoji sestavi daje poroštvo, da hoče lojalno podpirati opravičene naše verske, narodne in gospodarske zahteve. Toda slovenski in hrvatski poslanci so si ustanovili in bodo ohranili svojo organično tesno zvezo ter se nadejajo, da bode zveza ta s pomočjo kluba konservativcev uspešno branila narodno stvar. Klub konservativcev je vzprejel to izjavo. Poslanci naši se bodo ravnali dosledno in vztrajno po onih nagibih, iz katerih se je ta izjava rodila; obračajo pa se zaupljivo do slovenskega in hrvatskega naroda, pozivajoč vse, da podpirajo dobro premišljene namene na korist domovini in bodočnosti   naši v prospeh.
Tržaška ^Edinost" je pristavila k izjavi slovenskih Sq hrvatskih poslancev to le: ;,To je sicer nekaj, zadovolji nas pa vender ne, po našem mnenju bi bili morali reči: Slovenski in hrvatski poslanci, pristopajoči kot posebna skupina klubu konservativcev, zahtevajo brezpogojno to in to; kakor hitro bi pa prišli do prepričanja, da klub noče podpirati opravičenih naših narodnih težav, izstopimo zopet kot skupina. — Kajti mi gojimo le malo nade — kaj hočete, skušnje nas tako uče! — da bi se Hohenwartov klub in za njim vlada kaj posebno ogrevala  za to, kar mi pričakujemo.
„Nova Soča" je pripomnila k tem besedam „Edinosti" naslednje: ,,Tako „Edinost"^. Mi pa menimo, da je v izjavi naših poslancev prikrito vse to rečeno, kar bi „Edinost" želela, da bi se bilo z besedami in odločno poudarjalo, kajti „jugoslovanska zveza" bo prisiljena izstopiti iz kluba konservativcev, ako bi jej ne izpol-noval vsega tega, kar v svoji skromnosti od njega pričakuje. V takem slučaju bi iz „jugoslovanske zveze" nastal samostalen jugoslovanski klub. Za zdaj pa bodimo zadovoljni, da se je sklenila zveza obeh bratskih narodov."
Mi pa pravimo k temu: Zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda, katerim je blaginja naroda ravno tako pri srci kakor nam, ki imajo pa več prilike, da razmotrivajo današnje razmere, prepričali so se gotovo, da je ta njihov ukrep najprevidnejši ter da je v večini vender   le   kaj   več   mogoče   doseči   nego   v   manjšini.
V opozicijo in s tem k manjšini pristopiti je lažje nego nasprotno, to za nje britko resnico uvidevajo danes nemški liberalci. Kaj bode slovenskim in hrvatskim državnim poslancem bolje kazalo, poučila jih bode bodočnost. A danes in pri sedanjih razmerah pa nimamo še vzroka reči, da bi bili na krivem potu.
Iz Igub^ane. — Presvetli cesar o Slovencih.
Z Dunaja se piše „Slovencu". Danes dne 16. t. m. je bil poslanec Nabergoj pri cesarji v avdijenciji, da se zahvali za odlikovanje s Franc Jožefovim redom. Pri vstopu rekel je vladar : „Veseli me. Vas tukaj videti." Po zahvali je cesar nadaljeval: ^^Zadovoljen sem z Vašo meni uže dolgo znano patrijotično zvestobo, kakor tudi Vaših rojakov, s katerimi sem prav zadovoljen." Poslanec Nabergoj je na to rekel: „Vaše Veličanstvo naj bode zagotovljeno, da bodemo primorski Slovenci vedno kvišku držali avstrijsko zastavo." Kakor je bil cesar milostljivo vzprejel g. poslanca, enako prijazno ga je odpustil.
—  drospod deželni predsednik baron Winkler je zbolel prejšnji teden za vnetjem oprsae mrene. Z odkritosrčnim veseljem pa danes poročamo, da se mu je zdravje obrnilo veliko na bolje ter da se je nadejati, da kmalu ozdravi. Gospod ministerski predsednik grof Taaffe je poslal gospodu deželnemu predsedniku brzojavko, v kateri mu izraža svoje odkritosrčno sočutje ter srčno željo,   da   bi   se   mu skoro spet: povrnilo zdravje.
—  Presvetli cesar je potrdil zakon poroštvu čistega dohodka  za dolenjski   železnici.
—  Volitve v mestni svet Ljubljanski. V ponedeljek je volil tretji razred. Izvoljeni so biii naslednji kau-didatje „Slovenskega političnega društva*" : g. Kajzel s 367, g. Kune s 365 in g. Zupančič s 365 glasovi. Kan-didatje „Kat polit, društva" so dobili, in sicer g. Kalan 324, g. Ravnihar 320 in g. Dovgan 320 glasov. OddaLih je bilo pri tej volitvi 689 glasov. —Danes v sredo volil ]e drugi razred, in so bili izvoljeni naslednji kandidatje ^Slovenskega polit, društva": g. J. Hribar s 349, gosp. Pire, tajnik kmetijske družbe in urednik „Kmetovalcev'' in „Novic**, s 349 in K. Žagar s 350 glasovi. Kandidatje kat. pol. društva so dobili in sicer: g. Omejc s 172, g. Pavločič 167 in g. W(^ster 134 glasov. Prvi razred bode volil v petek.
—  Koncert pevskega zbora „Glasbene Matice*', ki je bil v soboto dne 19. i. m. v redutni dvorani, obnesel se je v vsakem oziru izvrstno. Zbori so se peli precizno in 80 navdušili mnogobrojno zbrano odlično občinstvo. Prav prijazno je pozdravilo občinstvo gosp. J. Nollija, ki je po s svojim izbornim petjem tudi popolnoma opravičil ta pozdrav. Posebno impozanten je bil veliki moški zbor ^^Slovo**, skladba Vilharjeva, besede S. Gregorčiča, 8 spremljevanjem vojaške godbe. Pevci kakor tudi godba izpolnila so popolnoma svojo nalogo. Glasbena Matica je lahko ponosna na svoj zbor, vsa čast pa izvrstnemu in neumornemu pevovodju gosp. dr. Grossa in gg. pevcem.
128
—  Iz deželnega šolskega sveta. Začasna učiteljica v Kanalu gospodična Alojzija Bizail pride na četrto mesto v Vipavi, učitelj v Jesenicah gosp. Rudolf Piš pa na enorazrednico v Belo Peč. Stalno so nameščeni gosp. R. Dolenc v Podragi, g. Fran Česnik v Ovčjaku, gosp. J. Cvirn v Tržiču in nadučitelj g. J. Barle v Podzemlj. Dalje se bodeta enorazrednici v Predvoru in Zagorji razširili v dvorazrednici, dvorazrednica pri Mariji Devici v Polji v štirirazrednico, v Ratečah in na Št. Urški Gori se ustanovita pa novi šoli. — Deželna učiteljska konferencjia bo letos ob začetku meseca septembra.
—  Shod organistov in izdelovalcev orgelj. Vodstvo Ambrozijevega društva na Dunaji sklicuje na 27. in 28. avgusta t. 1. o priliki   pedagogičnega  in   cerkveno-glas-benega tečaja za pevovodje,   organiste   in učitelje petja shod, katerega naj bi se udeležili vsi v Avstriji bivajoči in delujoči organisti in izdelovalci orgelj. Na tem shodu se   bodo   razpravljala   ta   le   vprašanja:   a) Kako se jo ravnati   glede   uvedenja   normalnega glasbenega tona, o katerem govori naredba ministerstva za uk in bogočastje z dne 25. julija  1890. 1. št. 15 090, pri orgijah? h) Ka« tere iznajdbe   in izboljški   raj bi se posebno priporočali pri izdelovanji novih ali pri predelovanji starih cerkvenih orgelj? c) Ali naj bi   ne bili izdelovalci orgelj postavno obvezani, napravljati   pedalne   klaviature v normalni ši-rokosti?   a) Bi   li bilo umestno, da bi se postavljale po cerkvah elektro-pnevmatske   orgije, in po kakih načelih naj se to godi ? b) Bi li ne bilo dobro, ako bi se sestavila statistika vseh   orgelj,   ki se uahajajo po cerkvah? Kdor se hoče udeležiti   tega   shoda,   naznani naj to brž ko   mogoče  artističnemu    vodji   Ambrozijevega   društva Josipu   Bohmu,   na Dunaji   L, Wollzeile  9., da   se  mu dopošlje   natančnejši program   in pa vstopnica.   Pridene naj pa svoji prijavi tudi  1 gld. za poštnino in tiskovine.