НдГдШапкпБо^ Uprava Klageufurt, Postfacb 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina {se plača naprej) meaečno z dostavo na dom R&l 1,— (vključno KM 0,20 za dunasaice) / Udjavo naročbe tega lista za prihodnji mesec sprejine uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 77. Krainburg, 30. septembra 1942. Leto 2. Oberkrain se priinava k Reidin Ismerjajoii proglas Ganleilerfa in Reldisslallhallerja - Temeljna sprememba usode stare nemške krajine - IMajpomembnejšI dan za Oberkrain - Veliha maniieslacija deselllsočet v Krainbnrgn Krainburg, 28. septembra. V nedeljo, 27. IX. 1942 je doživelo Oberkrain velik dan. Na tisoče in tisoče ljudi je privrelo iz vseh fa'ajev treh okrajev v Krainburg, da sliši Naznanjeni govor Gauleiterja in Reichsstatt-halterja dr. Friedricha Rainerja in po-^8.jo priznanje za Fiihrerja in Reich. Zgodaj zjutraj korakajo po stari trdnja-Reicha oddelki policije, obmejne straže mladine. Godbe zbude zamudnike. Pola« goma se začnejo polniti ceste. Ljudje in za-etave so znaki tega dneva. Na Veldeser cesti ima ob 9. uri apel nek polk policije — gorskih lovcev. Nastopili so, da sprejmejo zahvalo višjega in Polizeifiihrerja Gene-ralleutnanta der Polizei Gruppenfuhrer-J^Rosenerja za svoje delovanje v Ober-krainu. Številni častni gostje stranke, dr-*&ve in oborožene sile so prisostvovali te-vojaškemu nastopu. Polizei-Oberst ^ Г a n z, poveljnik polka je ob prihodu višjega Polizei- und -Fiihrerja jasno in ostro dal povelje za prezentiranje. Prezen-tima koračnica je zazvenela. Polizei-Oberst je javil polk in GruppenfUhrer je obšel ob spremstvu Generalleutnanta Suttnerja, ^weralmajorja der Polizei Brennerja Generalmajorja der Polizei Knoofe , polka. Zopet se razlegajo povelja pre-° Širne daljave. GruppenfUhrer je stopil govorniški oder. Izrazil je zahvalo in Pfiznanje častnikom in moštvu polka, ki bili zaposleni tukaj v Oberkrainu v Jiu-dem poslovanju in jim naznani, da imajo se-po nalogu Fiihrerja nadaljnje naloge. "Pomnil se je padlih tovarišev polka, ki so P ff-Ftihrer peljala na poko- ® junakov, da tam počastita padle, žit dobi vidnega izraza v polo- V 19 ^^nega venca, na čigar trakovih sta razvidna Hoheitszelchen in na-jfj. * Gauleiter und Reichsstatthalter in in i" ^ v*" pozdravi častne goste obsi? zvokih pesmi o dobrem tovarišu spremstvu ff-GruppenfUhrerja RS« pGnerallleutnanta v. Suttnerja, Ge-Brennerja in Gene-aimajorja der Polizei Knoofea vrate gro-j^^očaatitev padlih se konča s pesmi- Malo pred 12. uro se je končal nastop desettisočev. V Krainburgu redko videne ljudske mase stoje y redu na Adolf-Hitler-Platzu. Ob strankinem domu Ortsgruppe Krainburg — mesto stoje od Gauleiterja povabljeni častni gostje. Poleg že imenovanih so se zbrali Gaustabsamtsleiter Dr. Pachneck, Reichsamtsleiter Dr. L a p -per, Kreisleiterji Oberkrain a. Standortsaltester Oberst K u b e r t, Oberst dfer Gendarmerie H a n d 1, Befehlshaber der Sicherheitspolizei und des SD Standarten-flihrer Dr. Blume, poveljnik der Sicherheitspolizei und des SD ^^-SturmbannfUhrer V o g t, Oberregierungsrat Hierzegger, -Standartenfuhrer Maier-Kaibitsch, Regierungsrat Ernst, j^-Hauptsturmfuhrer Dr. Friedl, Fuhrer der ^^-Standarte Problamacija prebivalstvu Gorenjsbe Vsled krivde zločinskih komunističnih elementov in njih pomagačev je prišlo mnogo zla nad Gorenjsko. Boljševiški tolovaji in morilci — večji del deželi tuja svojat — so računali s tem, privabiti prebivalstvo z lažmi in obljubami in spraviti deželico v nemir. Kdor jim ni sledil iz dobre volje, tega so prisilili ali umorili. Razrušenja, požigi, izropane trgovine in kmetije, kri mnogih umorjenih mož in žena so povsod vidne sledi komunističnega nasilja. Kakor že mnogokrat v zadnjem tisočletju, se je tudi v tej stiski postavil Nemec na branik gorenjske dežele. Kljub temu, da bije jo milijoni nemšikh vojakov na vzhodu in zapadu severu in jugu Evrope v zmagoslavnih bitkah največjo odločilno borbo zgodovine na kopnem, na morju in v zraku, je poslal Fiihrer na mojo prošnjo v deželo potrebne sile za pobijanje boljševiškega krvavega terorja. Večji del tolp je uničen, ostanek pa razbit ter beži. Prebivalstvo pa se je ne glede na obžalovanja vredne izjeme ,v vedno večji meri odločilo za red in zakon nemškega Reicha. Namesto začetnega pasivnega in pri-čakujočega zadržanja je stopilo čestrokrat sodelovanje pri ugotavljanju sovražnih skrivališč in pripravljenost za aktivno obrambo. Vidim v tem znake preokreta v prepričanju, od katerega upam, da bo trajno. Uspehi nemških enot na eni in pozitivno zadržanje širših krogov prebivalstva na drugi strani mi omogočajo, ustvarjati nadaljnje predpogoje za podvig na Gorenjskem. • Z raz^eljavo policijskih omejitev je uvedeno vzpostavljanje normalnih razmer. Kazenskih ukrepov kakor prav posebno prisilnih izselitev spričo nastalega miru ni več treba ter veljajo zato z današnjim dnem kot zaključene. V bodoče naj nas nihče več ne prisili do takih najtrših kazni! V znak svojega zaupanja sem sklenil, vse Gorenjce, ki so se prijavili za člane K&mtner Volksbunda in se izkazali v preteklih mesecih kot pozitivni in državi zvesti elementi, z veljavo od 1. oktobra 1942 sprejeti v Volksbund in jim podeliti »državljanstvo do preklica«. Prevzamejo s tem iste pravice, katere vse uživajo državljani Velikonemškega Reicha ter so tem v vsakem oziru ®naki. Enake pravice imajo za pogoj enake dolžnosti! Kot pripadniki Velikonemškega Reicha so Gorenjci obvezni do zvestobe napram Fiihrerju in Reich u, do poslušnosti napram od Fiihrerja postavljenim organom, do borbe zoper vsa državi sovražna stremljenja, do odslužitve der Wehrpflicht (vojne službe) in der Arbeitsdienstpflicht (dolžnosti službe dela), do spoštovanja zakonov in naredb, do sodelovanja na vseh področjih javnega življenja. Kot prebivalce obmejnega Gaua Kamten obvezujem vse tukaj naseljene k posebni pazljivosti zoper državi s o v r ažn a s t r e m 1 j eii j a, k h r a b r o st i in požrtvovalnosti pri obrambi južne pokrajine Reicha, k marljivosti in pridnosti, podomačiti se z jezikom in ureditvami nacionaleociali-stičnega Velikonemškega Reicha. Kdor bo izpolnil te dožnosti, bo tukaj lahko živel v varstvu Reicha. Odprta pa mu je preko njegove drage ožje domovinske deželice kot domovina ves veliki Reich nemškega naroda. Ta Reich spoznati in, mu lahko na kakršnem koli mestu služiti,-bo Vaš ponos in sreča Vaših otrok. Gorenjska bo deležna bodočih Fiihrerjevih podvigovalnih del, z re g,u ladjami in popravki bodo izravnane škode preteklosti, zdrava eksistenca kmetov, obrtnikov, delavcev in nameščencev bo zasigurana. Najstrožja kazen pa zadene tistega* ki postane državi nezvest ter krši svojo dolžnost. Vsakega krivca in z njim po istem protidržavnem mišljenju zvezane družinske in hišne člane bomo iz dežele odstrani-1 i. Zapravili so svoje imetje, v težjih slučajih pa svoje življenje. Za vsako nasilno dejanje velja smrt. Tudi ne bomo dovolili skritega n a s p r o t-s t v a, tajne sabotaže ali podtalnega ro varjenj a. Kdor o tem ve fai je tiho, je sok r i v. Kdor pa stoji kot strahopetnež ob strani, kjer velja, braniti se s skupnimi močmi pred roparskim napadom, ni vreden, da prebiva v tej deželi. S tem, Gorćnjci in Giorenjke, je Vaša pot jasna. Na Vas je, če jo boste hodili. Po mesecih težke stiske in grenkega trpljenja za mnoge od Vas stopite z današnjim dnem v zasigurano pravno razmerje v okviru Velikonemškega Reicha. Čas nesigumo-sti in nevarnosti je za Vami. Vaša eksistenca je trdno zvezana z usodo Reicha. S to proklamacijo so Vaše pravice in dolžnosti jasno orisane. Svečano se zavežem, skrbeti za izpolnitev teh določil v dobrem kakor v slabem. Naj sledi iz tega za Vas Gorenjce sreča in blagoslov! Krainburg, dne 27. septembra 1942. Chef der Zivilverwaltung gez. dr. Rainer, Oaidejtwr end Refchsetatthalter 19 Obersturmbannfuhrer K1 e i s t, mestni sveti Oberkraina, Ortsgruppenleiter in žuh pan Krainburga. Kot zastopnik Visokega Komisarja iz Ljubljane je prišel podpolkov« nik Karabinierjev Ceronazzo. Pisana slika se pokaže: p ostro jeni častni bataljon policije, črno oblečeni možje domače straže iz Steina, slikovite noše iz Oberkraina, bele bluze BDM, rjave srajce HJ in uniforme stranke, oborožene sile, zastave in girlande, svetlo sonce in polna okna ljudi pri tej, za Oberkrain tako pomembni manifestaciji. Т1ч šino, ki je več minut ležala nad trgom, pre-" trga streljanje z mOžnarji in zvonjenje. To je znak, da je prišel Gauleiter Dr. Rainer na manifestacijski prostor. Gauleiter je sto-< pil z voza in se podal na čelo častnih gostov. En godbeni in en igralni vod der Waf-fen-igra Khevenhiillerjevo koračnico, častni oddelki prezenti^ajo. Med vzkliki mladine in pritrjevanjem prebivalstva stopa Gauleiter s spremstvom skozi široki srednji prostor Adolf-Hitler-PIatza na govorniški oder. Tam pozdravi svojce zavrat-no umorjenih Oberkrainerjev, Pozdravi Ortsgruppenleiterje Oberkraina, dijaštvo jugovzhodne službe v Oberkrainu, stare vojake in obide fronto častnega bataljona. Oberkrainske godbe igrajo svečano pesem in 300 pevcev iz Oberkraina pod taktirko Sangerkameradschaftsfiihrerja Ho r a k a (Krainburg) zapoje kot začetek pesem »Hvalite svetle zvezde gora«. Nato otvori Kreisleiter K u G manifestacijo, v katerem je Gauleiter Dr. Rainer o Oberkrainerjih sledeče izvajal: Ganleiler dr. Rainer govori: Oberkrainerji in Oberkrainerice! Mnogo tisoč Vas je danes prišlo semkaj iz Vaših dolin in vasi, iz Vaših delavnic in stanovanj. Navzoči ste tukaj kot poklicani zastopniki celokupnega prebivalstva v Oberkrainu, in jaz govorim k Vam kot po Fiihrerju postavljeni Gauleiter in Reichsstatthalter, ki imam po njegovem nalogu skrbeti za to, da ta dežela najde zopet pot v Velikonemško državo, h kateri je spadala več tisoč let. Sveta so tla, na katerih stojimo. Sveta za Vas, kot zemlja Vaše ožje domovine, sveta za ves nemški narod, ker oznanja tukaj 700 germanskih grobov z gotskim in langobardskim orožjem, nakitnina-mi in predmeti uporabe, da so že pred 1300 leti Germani ščitili to deželo pred vdori roparskih Avarov. Kari Veliki je porazil Avare in združil Oberkrain z Veliko Fran-kovsko državo. Po težkih obmejnih bojih je nemški cesar Otto I. ustanovil nemško krajino Krain, katere jedro je bilo Oberkrain. M^ni grof je imel svoj sedež v mestu Krainburgu, ki bo v bodočih letih slovesno obhajalo svoj 1000 letni obstanek kot trdnjava Reicha, Odtlej je Oberkrain vedno spadalo k Hei-liges Reich der deutschen Nation (sveti državi nemške nacije) in s tem k zapadu, k izvoru in braniku evropske kulture. Tukaj so se po keltskih K a r n e r j i h, ki so ravno tako kakor v KSmtnu dali ime tej deželi, naselili Gotje, Langobardi, potem Slovani, Bajuvari, Franki in naposled plemiči, kmetje brambovci in meščani nemških rodov, Kri vseh teh se pretaka v Vaših žilah, Oberkrainerji in Oberkrainerice! Bodite ponosni na to svojo krvno dediščino, ki Vas s približno enakimi podedovanimi sposobnostmi naj-i(Nadaljj«vaiiJe pa S, Ktiaatt) Amerihanskl prevoz čel nničen 1 severnem Allanlikn Doslej zavolevano stalingra{sko obmestje je popolnoma očiščeno sovražnika -V severnozapadnem dela Kavkaza ]e zavzetih več višinskih položajev Oberkommando der Wehrmacht je dne 28. septembra objavilo: V severozapadnem delu Kavkaza so slovaške čete v trdih gorskih bojih zavzele več višinskih položajev. Na obrežju Črnega morja je nek nemški brzi čoln potopil par-nik z 1000 brt. У boju za Stalingrad so nemške čete prodrle sedaj tudi proti severnim de» lom mesta. Doslej zavojevano mestno ozemlje je bilo docela očiščeno sovražnika. Napade so učinkovito podpirali združeni ogenj topništva vojske in protiletalskega topništva zračnega orožja in v masab poslane nemške, romunske in hrvatske letalske sile za boj na bližino. Sovražnikovi razbremenilni napadi južno in severno od mesta so se izjalovili. V srednjem frontnem odseku in pri R s h e w u smo odbili več sovražnikovih z močnim topništvom podprtih napadov deloma z nasprotnim napadom in smo u. FUhrer je danskemu kralju v prisrtnlh besedah brzojavno Čestital o priliki njegovega rojstnega dne, 26. septembra. FOhrer je podelil Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes (vltežkl križ železnega križa) Ober-leutnantu Gerhardu Mlchalskemu, ki je StaffelkapltKn v nekem lovskem brodovju. Oberleutnant Mlchalskl 'je rojen 26. junija 1917 v Augsdorfu (Kfimten) In je v Številnih zračnih bojih izvojeval svojo il. zračne zmago. Ogrski domobranski minister generalni polkovnik Kari Bartha je bil po lastni želji razrešen svoje službe. Njegov naslednik je generalni polkovnik v p. Wllhelm N a g y. Ogrslci zakon o ovekovečenju zaslug namestnika državnega upravitelja, ki je padel na vzhodni fronti, podeljuje padlemu naelov: »junak nacije«. Nj^ova vdova dobi označbo »vdova naclje« njen sin pa »sirota nacije«. V Bolgariji morajo od 29. septembra naprej vsi židje nositi židovske zvezde. Državni vodja maršal Antonesco Je v petek sprejel RelchsarbeltsfUhrerja Hierla, ki se začasno mudi na obisku romunske delovne službe. V Pariza so nstanovUl nacionalni komite, ki Ima naziv »Prijatelji francoskih delavcev v Nemčiji«. Albanska mesta Argiocastro, Berat, Kercla, Durazzo. Elbasan, Kukan, Plskopela, Skutari, Tirana in Valona so bila zaradi vzornega vedenja prebivalcev za italijansko-grškega vojnega pohoda odlikovana z italijanskim vojnim zaslužnim križem. Kakor sporočajo Iz pristojnih krogov v Tokiu, ki je po potopitvi dveh ameriških podmornic v severnem Pacifiku po edinicah japonske mornarice znašalo sredi septembra število od prlčetka velikoazljske vojske potopljenih ali težko poškodovanih sovražnih podmornic 102. Moskva govori o »mejah zavezniške dolžnosti,, Ankara, 29. septembra, Zagrenjenost Sovjetov ларгат demokracijam je po v kratkem presledku potopljenih dveh konvojih v Ledenem morju zavzela ostro obliko. Angleži in Amerikanci so zaskrbljeni zaradi ostrosti, s katero obsoja ne samo javnost, ampak tudi sovjetsko vodstvo zadržanje demokracij, Sovjeti predbacivajo Londonu in Washingtonu, da niso samo nezmožni izpolniti obljubo glede druge fronte, temveč da niti za to ne morejo skrbeti, da za Sovjete namenjene pošiljke dosežejo svoj cilj, čeprav Anglija in Amerika zatrjujeta, da imata največjo mornarico sveta. Več kot zanimivo je, če ne moreta ti dve največji mornarici sveta pripeljati varno konvoje na namembni kraj. Zaradi tega je upravičen sum, da demokracije ne mislijo resno s svojimi obljubami, če zahtevajo hladnokrvno in kot samo ob sebi umljivo, naj Sovjeti žrtvujejo slednjega moža. V anglo.ameri-škem taboru v Kuybiševu so s posebno skrbjo opazili, da so vodilni sovjetski krogi te dni vprvič uporabili besedo o »mejah zavezniške dolžnosti«, Prepadlost v Washingtonu Rooseveltov poraz v reprezentančni zbornici — Težak udarec Ženeva, 29. septembra. Reprezentančna zbornica je, kot poročajo iz Washingtona, sprejela zakonski predlog za pobijanje inflacije 2 večino 284 proti 96 glasovom. Obenem je pa sprejela s 163 proti 105 glasovi d os ta vek k temu zakonu, po katerem so kompetence Roosevelta glede določanja cen zelo omejene. Pritrdila je namreč zahtevi združenja farmarjev, pri čemur naj se upoštevajo povišani pridelovalni stroški pri določanju najvišjih cen — za poljedelske pridelke. To pomeni težak udarec glede sprejema zakona za razširjenje Rooeeveltovih gospodarskih polnomočij. V Washingtonu so radi so radi tega skoro osupli, kajti se* daj izjavljajo, da Roosevelt tega pogoja ne more sprejeti in da bo zoper to dopolnitev vložil svojo veto. Kajti povišanje poljedelskih cen bo podrlo ves osnutek pobijanja inflacije. Ce bi to povišanje zneslo samo 2 odstotka današnjih cen, bo to obremenilo letno 3 do 3.5 milijarde dolarjev za vse stroške preživljanja prebivalstva USA. Z drugimi besedami, vijak brez konca, ki je sedaj zoačilen za razvoj cen v USA, bi s to zakonodajo proti inflaciji ne bil odpravljen. Zakonski predlog gre sedaj pred senat. Tam pa položaj, kot povdarjajo, ni nič manj brezupen, kar zadeva kompromis med stališčem Roosevelta in onim poljedelstva. Ce bi tudi senat osvojil dopolnitev reprezentančne zbornice, pomeni to nov fiasko Roosevelta napram kongresu. Roosevelt lahko potem samo na svojo odgovornost nadalje izvaja diktaturo. To pa pomenja spričo bližajočih se volitev veliko nevarnost za Roosevelta in demokracijo. "5? NS Gfiuverisg und Druckeiei Klrot»a» BDH.. KUseofurt. — Verlstalfiitcri П: Rmlt H.IHmo. Grab WI1U L/IUUVCfCI u . - Vetl»|«lelun Di. Emil H(ll|u- Hiopt.4riftlelt«! FrlMlridi Hontmun (i. Zt. тигЛк h & .WUk. Wwb), *• ХмиМ Id AudHoUiti #& t p Od leve na desno: Generalleutnant pl. S ut t ne r, Gauleiter dr. Rainer, General-major der Polizei Brenner, Ijl/- und PoUzeifiihrer Generalleutnant der Polizei Rosener. Oberkrain se priznava k Reidin (Nadaljevanje з 1. strani,) tesnejše veže z nemškim narodom. German« вка krvna dediščina pa je bila odločilna tudi za to, da se je v tej deželi izoblikovala kultura nemškega kova. Oblike kmečkih dvorov in hiš, križe ob potih in kapelice, panje in hiflarje, pluge in vozove, vse to so prinesli nemški kmetje v deželo in čisto enako kakor dalje proti severu v ysQ alpsko deželo. Ene in iste pravljice pripoveduje mati v Oberkrainu svojim prislu-škujočim otrokom kot jih pripoveduje mati v nemški karntnerski deželi in ene in iste postave povesti o junakih navdušujejo naše mladeniče, isto spoštovanje uživa žena. Do srede 19. stoletja so na tem prostoru ob Veliki udeležbi prebivalstva predvajali nemške ljudske igrokaze. Slovenski zgodovinar Hauptmann govori o »germanskem« in »frankovskem« Krainu. Oberkrainer Franz Prescheren je pesnikoval tudi v nemškem jeziku in hvalil njega lepoglasje. V javnem ^^viienju je prevladoval nemški državni je-Zapisniki, uradne vloge in pismene pri-tožbe kmetov se najdejo do zadnjega časa v Nemškem jeziku. V a 1 v a s o r, ki je spisal v Nemškem jeziku knjigo »Ehre des Herzog-tums Krain« (Slava vojvodine Kranjske), pravi: ;>Med Oberkrainerji slišimo govoriti tri jezike, namreč kranjski, nemški in mešanico iz kranjskega in nemškega jezika«. Cestni predor na Loiblu Z deželo Kamten je bilo Oberkrain vedno V cvetočih trgoskih zvezah. Loibl je bila najvažnejša trgovska cesta; že trikrat so nameravali zgraditi cestni tunel, tokrat se bo pa uresničil, kajti Flihrer je na mojo prošnjo dovolil, da se sme zgraditi cestni tunel v Loiblu. Karnten in Krain sta se Bkupno borila proti Turkom, v letu 1578. je prišel Generaloberst Georg K h e v e n-h ti 11 e r s četami iz Karatna preko Loibla In skupno z Oberkrainerji ščitil deželo proti Turkom. In za svetovne vojne so se Oberkrainerji z alpskimi deželami v hrabrem Bisemes Korps (železnem zboru) ramo ob rami borili do bridkega konca. Tako so držali Karntnerji in Krainerji skupaj kot bratje dotlej, dokler se niso v ^asu nemške slabosti začeli slovanski našču-^aai nacionalisti dvigati proti državi in proti edinosti zapada. Ljubljana je postalo leglo šovinizma in od tam je prišlo vse 21 o. Politiki, ki jih je prevzelo samoveličje, častihlepni advokatje in cerkveni knezi, ki ЈЛ je obsedla domišljavost moči, so zastru-Bjli dobre odnošaje med Karntnom in Krai-®om. 2e takrat je bila Moskva sedež Vseh teh panslavističnih stremljenj, ravno-^ko kot daje danes Stalin iz Moskve svoja krvava povelja in tira nedolžne ljudi te de-zele v bedo In smrt. Po razsulu avstro»ogr-eke monarhije so ljubljanski imperialist! po« nleipno posegli po Karntnu in z orožjem v ^oki so morali Karntnerji braniti svojo de- želo in JO tako obdržati za Reich. Pokrajina Oberkrain se je pa takrat ločila iz svoje leočletne povezanosti z Reichom in prišla pod gospodstvo Balkana. Neomi-surov, vedno k ropanju in umoru ter 2anetenju političnih požarov nagnjeni rod orbov je bil mnenja, da bo lahko в eilo oživotvoril nek jugoslovanski narod У jugoslovanski državi. Po 23 letih se И razpočila ta nenaravno napihnjena žaba, kakor je to že prej prerokoval nek ljubljanski list. Nemške čete so na Fiihrerjevo povelje vkorakale v to deželo, kjer jih je prebivalstvo prijazno pozdravljalo,ker še ni pozabilo velike državne preteklosti. S tem dnevom, ki ga bo blagoslavljalo še veliko generacij tukaj v Oberkrainu, je bila po kratki prekinitvi vzpostavljena v svoje pravice povezanost z jam In organizatorjem boja za osvoboditev pred komunističnim terorjem, na čelu Gruppenfiihrerju Rosener ju, hrabrim častnikom in možem policije, orožništva, oborožene sile, Waffen-^^, varnostne službe, prostovoljne samopomoči. Borili so se uspešno, da osvobodijo deželo od krvavega terorja, stoje tudi še nadalje na straži in z močno roko ščitijo ta južni obmejni prostor Reicha pred vsako nevarnostjo. Vselej bo njihova hrabra borba zvezana z zgradnjo in srečo v Oberkrainu. Bodite jim zato hvaležni, Oberkrainerji, in dokažite to tudi z dejanji! Drage žrtve je zahtevala borba. Mnogo hrabrih mož je dalo svoje življenje zvesti prisegi, ki so jo prisegli Fiihrerju. Tudi Oberkrain ima svoje mučenike, nesebične može in žene. Luckmann, Benedik, Jake 1, 'Beden k. Dolina, Skorjanz in njegova žena, vsi ti in še mnogo drugih so živeli za Oberkrain in padli po morilski roki, kot mučeniki in vzgledi, pred katerimi ganjeni povešamo zastave. Spominjamo se vseh teh dragih mrtvih, ki so padli za svobodo in srečo dežele v globoki otožnostl in z hvaležno zvestobo«. Po zvokih pesmi o dobrem tovarišu je Gauleiter nadaljeval: »Za tisto, za kar so padli mrtvi in za kar se živeči naprej borijo, hočemo mi, Oberkrainerji, neprestano delati. Z gradnja v Oberkrainu stopa z današnjim dnem v nov stadij. Za to se imate zahvaliti dejanjem mož, ki stojijo pred Vami, in tudi Vaši pre-mišljenosti in presoji. Kar so doslej zabra-njevali nemiri, bo sedaj stopilo v veljavo, Z veljavnostvjo od današnjega dne se bo izvršila vzpostavitev državljanskega raz- Gauleiter dr. Rainer je v Krainburgu proglasil slovesno proklamacijo. nemštvom in nemško državo in Reichom, z Evropo in njenimi šegami, njeno kulturo in njenim duhom. Potvorba zgodovine Ober-kraina je ovržena po dejstvih. Slovesno zavračam tukaj zgodovinske laži ljubljanskih politikov in oznanjam tisočletno zgodovinsko in kulturno povezanost Oberkraina z nemštvom, germansko krvno dediščino njega prebivalcev in državno nalogo, ki jo je ta krajina pripravljena izpolniti v sedanjosti in bodočnosti ravnotako brez strahu in zvesto ko v stoletjih preteklosti. Oberkrain se je končnoveljavno vrnilo Na tem tudi ne morejo ničesar spremeniti zločinstva boljševiških banditov in komunističnih strankarjev. Mogli so le ovirati zgradnjo, uničiti gospodarsko blaginjo, prelivati nedolžno kri domačinov in tukaj službujočih sil, zgodovinskega poteka vrnitve Oberkraina k Reichu pa niso mogli spremeniti in ga tudi v bodoče ne bodo mogli podkopati'. Tisoči nemških mož stoje pripravljeni, da ščitijo deželo, njim se v vedno naraščajoči meri pridružujejo tudi sinovi te dežele. Nasprotniki so poskušali z lažmi pridobiti zase prebivalstvo. Treba je bilo nastopiti proti njim z ostrimi in najtrdejšimi ukrepi, pri čemer se ni bilo moči ustaviti pred zgolj zapeljanimi. Danes je večji del te borbe zaključen. Okrog nas stoje hrabri možje nemške službe, ti so rešili Oberkrain in so njegovi pravi rešilci. V Fiihrerjevem imenu in kot glasnik prebivalstva se jim iz vsega вгса zahvaljujem, yod> merja in uvedba daljnovidnih ukrepov zgradnje v zvezi z razveljavljanjem omejitev, ki so bile začasno potrebne, ter izrednih ukrepov. Zato objavljam s tem, na tem Adolf Hitlerplatzu stare trdnjave Reicha Krainburg slovesno sledečo proklamacijo: (Besedilo proklamacije je objavljeno na prvi strani.) * Med burnim pritrjevanjem je Gauleiter Reichsstatthalter in Karnten končal svoj govor. Kreisleiter Dr. H p c h s t e i n e r je prebral zahvalo prebivalstva Oberkraina na Gauleiterja, ki predstavlja polno priznanje k Reichu. Kreisleiter KuJJ je zaključil s počastitvijo Fiihrerja to pomembno manifestacijo, ki izzveni svečano s pesmimi nacije. Ko je Gauleiter zapustil trg, so ga veselo pozdravljali. Udeleženci manifestacije so pri odhodu dobili proglas Gauleiterja v obliki letakov. Imajo možnost, da ga berejo v nemškem in slovenskem jeziku. Navdušeno pozdravi prebivalstvo še enkrat fanfara HJ iz Portschacha. Godbe svirajo po cestah koračnice. Polagoma se množice porazgube. Popoldne se vidijo razne skupine noš v Krainburgu, kot je sploh povsod opaziti praznično razpoloženje. Pevska društva iz Oberkraina zapojo na Adolf-Hitler-Platzu nekaj dobro izbranih zborov. Dsm se je na ta način pomembno začel in pomembno končal. Zaključek manifestacije Popoldne se je peljal Gauleiter v sprem« stvu ^^-Gruppenfiihrerja in Generalleutnan-ta der Polizei Rosenerja v bolnišnico Gal-lenfels, kjer ga je sprejel šef-zdravnik Dr. S a m o n i g g. Obiskal je pri službovanju v Oberkrainu ranjene pripadnike policije, oborožene sile, obmejne carinske straže, civilnega prebivalstva in je govoril z vsakim posameznim ranjencem. Pri tem so razdelili košare daril, ki jih je dal referat »Soldaten-betreuung«. Nato se je podal Gauleiter domov. Povsod je bil na hišah nabit proglas, ki ga je pred nekaj urami prebral v Krainburgu. Da mu prebivalstvo pritrjuje, se je lahko raz-' bralo iz obrazov, ki že mesece niso bili tako veseli. Staro in mlado je s stegnjeno roko pozdravljalo moža, ki bo povedel Oberkrain v čas pomirjenja in sreče. Bilo je, kot bi se mnogi znaki mišljenjske spremembe zgostili v en sam da, ki je bil Gauleiterju spontano zaklican z roba ceste. Množica Oberkraina je pooblaščenca Fiihrerja razumela. Njim' velja ponudena roka Reicha. One pa, ki bi si upali delati zoper proglas iz Krainburga, bo zadela vsa teža nemške pesti, ki ne pusti, da bi onstran Karawank dvignili svojo glavo kalilci miru. Oberkrain je bil, je in ostane nemška krajina. 27. septembra je lahko in bo preokret njegove zgodovine. To je nerazrušljiva volja Heicha, h kateremu so se priznali desettiso-či v Krainburgu. Povišanje pri vojni ziinsiti pornoU Berlin, 29. septembra. Prva daritvena nedelja vojne zamske pomoči 1942/43 je zopet imela odličen uspeh. Dne 6. septembra 1942, so darovali RM 39,714.967,59. Prva darilna nedelja lanskega leta je dne 14. septembra 1941 imela uspeh Reichsmark 29,701.558,63. Uspeh letošnjega leta je torej višji za RM 10,013.408,96 ali za 33,71%. Darovi T proiekKugy-Haus< (Kugy-jeva hiša). Dr. Kugy si je namreč stekel zasluge za raziskovanje in dostop v Julijske Alpe. Gospodanke naloge u Oberkrainu Meje; bodoča vrata Evrope - Zasedanje Kreiswirtsdiaftsberaterjev Rarntna -Gauwirtsdiaftsberater ing. Winkler o gospodarski in prehranjevalni podlagi Gaua Kreii stelii Stein. (Občutne kazni za prekrške proti določilom o delovni službi.) V zadnjem času se je pokazalo, da ne odleti brez kazni tisti, ki je dandanes ša mnenja, da mu ni treba izpolniti službeno obvezo, ki jo je Izrekel Arbeitsamt (delovni urad). Pred kratkim so bile tri take osebe iz občine Littai in Waatsch kaznovane, ker so mislile, da jim ni treba ustreči službenemu nalogu Arbeitsamta. Pred sodiščem so se dotični zagovarjali, da so jih ali druge osebe navajale, da ne ustrežejo službenem nalogu, ali da jih doma niso mogli pogrešati. Amtsgericht Littai je izreklo primemo sodbo, da se kaznuje vsak z denarno kaznijo 500 RM, za primer neizterljivosti pa vsak na 5 mesecev zapora. Tudi morajo obtoženci povrniti stroške,kazenskega postopka. Sjpin. (Poučni večer.) V zadnjih dneh ee je v domu v Stelnu zopet vrSil poučni večer, ki ga je sklical Ortsgruppenleiter NSDAP Pg. Fraoz S t r a S 6 r, ter službeni apel za Ortsgruppenlelterje In Amtslelterje KVB. Na poučnem večeru je bilo pose Dno zanimivo predavanje Ortsgruppenschulungsleiterja Pg. Strannerja o vprašanjih rasne politike. Pri službenem apelu, h kateremu so bili pozvani tudi Zellen- In Blocklelter, se je raz-motrlvala vojna zimska pomoč 1942. v okviru velike manifestacije. H koncu je dal Ortsgruppenleiter smernice za bodoče delo štaba V svečani dvorani gospodarske zbornice Kamtna se je te dni vršilo zasedanje Kreis-wirtschaftsberaterjev Gaua, pri katerem je Gauwitschaftsberater ing. Winkler med drugimi pozdravil zastopnika strankine pisarne Pg. dra. Obendraufa, kot zastopnika gospodarske zbornice v Berlinu Pg. dra. Kašparja. V referatu je podal nato Gauwirtsdiaftsberater sliko o gospodarski politiki in prehrani Gaua Kamtna. Izhajajoč iz velikanskih potreb vojne je ing. Winkler predočil s tem domovini naložene naloge, ki je po letošnjem pomladanskem apelu za povečanje proizvodnje sledila v izredni meri. To je bilo mogoče samo z delom žen, stotisočev mož, starih preko 70 let in mladine. Nemški vojak pomaga zagotoviti prehrano Gauwirtschaftsberater je nato ugotovil, da se pri preskrbi niso pokazale nobene težkoče. To je večinoma pripisovati razumevanju poljedelstva za pospeševanje večjega sajenja zelenjav in se lahko smatra tudi kot dobro znmenje za nadaljnji potek vojne. Če bodo začetkom te zime mesni in krušni obroki povišani, je to zasluga nemškega vojaka, ki z zavzetjem bogatih oze« melj na Vzhodu ni zagotovil samo lastne prehrane, temveč je tudi omogočil, da bodo poslane pomembne množice živil nemškemu narodu. Ne nazadnje imajo pri tem tudi velik delež državne železnice in organiza« cija Todt. Priprava za zimo Sedaj je treba pripraviti četrto vojno zimo in sicer s tem, da bodo spravljeni v zaloge najvažnejši pridelki za prehrano prebivalstva pravočasno in v odgovarjajoči množini: žito, krompir in zelenjava. Kot uspeh Landesbauernschaft Karnten je treba omeniti dejstvo, da je razdelitev sadja iz.-ejena na način, pri katerem dobi prebivalstvo Gaua odgovarjajoči del sadnega pridelka. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je pečal Gauwirtschaftsberater tudi z vprašanjem obratnih dopustov, ki jih je treba kar najbolj omejiti. Končno je povdaril Gauwirtschaftsberater ptrebo načrta, ki mora biti s potrebami vojnega gospodarstva v soglasju, za v bodočem miru potrebni podvig na področju industrije, trgovine in rokodelstva, kakor se je na področju tujskega prometa že izvršilo s pred kratkim izvršeno ustanovitvijo centralnega načrtnega urada. Posebno se mora tak načrt izvršiti na ozemlju Oberkraina. Močna gospodarska sirnkinra za obmejne Gane v zvezi s temi izvajanji je govoril Pg. dr. Obendrauf iz strankine pisarne o političnih in gospodarskih temeljih Nemčije v sedanji vojni in je pri tem postavil v ospredje premik proizvajalnih temeljev v korist Reicha, ki je nastopil s pridobitvijo novega ozemlja. S tem v zvezi je prešel na posebne razmere obmejnih Gauov, kateri, utrjeni v hudih narodnostnih bojih, razpolagajo s posebno udarno močjo, ki so se na različnih področjih pokazale v dobro celokupnega naroda. Narodu na meji morajo biti napravljeni Gaui, katerih gospodarska struktura mu daje moč, da vrši svoje naloge ob meji, da ne bodo meje več zapore, ampak vrata Evrope. Kamten preskrbljeno z zelenjavo Po izvajanjih Pg. dra. Obendraufa so sadila poročila posameznih Kreiswirtsch^fts-beraterjev o preskrbi in raznih gospodar- Ortsgruppe In naznanil, da bo Ortsgruppe Stein v bodoče imela svoje govorilne ure, da bo Imel vsakdor vselej priliko iznesti stranki svoje opravičene želje in pritožbe. Govorilne ure se bodo vršile vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 18. do 19. ure, in vsako sredo od 13. do 14. ure. Littai. (Prvo šolanje za NS-F r a u e n-schaft.) Pred kratkim je Imela NS Frauen-schaft svoje prvo šolsko zasedanje, ki so se ga udeležile sotrudnlce iz Ortgruppen Littai, St. Martin bel Littai, Kressnitz, Waatsch in Tre-beleu. OrtssrauenschaftsfUhrerin P r u g g e r je otvorjla zasedanje in pozdravila Pgn. B a -d e r od Gaufrauenschaftsleltung. Le-ta je navzočim ženam v obširnem referatu dajala pojasnila in takoj znala priti v ožji stik z ženami. Po skupnem kosilu se je zborovanje nadaljevalo. Ob zaključku je govoril Ortsgruppenleiter Rohm kot zastopnik službeno zadržanega Krelsleiterja. skih vprašanjih ■" okrožjih, kot tudi pojas-nitev posameznih prednešenih vprašanj po Gauwirtschaftsberater ju in njegovih strokovnih referentih. Iz poročil se je razvidelo, dr je preskrba z zelenjavo kot enim najvažnejših vprašanj bodoče zime v Kam» tnu v splošnem zagotovljena. Seja sosveta gospodarske zbornice Po zasedanju Kreiswirtschaftsberaterjev je sledila seja sosveta gospodarske zbornice. Predednik ing. Winkler je podal poročilo o organizatorični obnovi gospodarstva Karntna. Nato se je posvetil predsednik raznim gospodarskim vprašanjem Gaua in je posebno omenjal gospodarstvo z energijo v Karntnu. Koncem koncev je treba gospodarstvo z energijo tako urediti, da bodo vodne moči Karntna polagoma in, v kolikor je to sploh možno, nadomestile energijo iz premoga. Predsednik je pozval zastopnike gospodarstva Karntna, da ne zlorablja na področju preskrbe s premogom prenesene mu s am oodgo vornost i za neupravičene in preko pristoječih množin presegajoče zahteve, ker je Landwirtschafts-amt pooblaščen, da kaznuje z visokimi denarnimi kaznimi, ako bi se enkratni opomin ne vpošteval. Kulturna naloga k&mtnerske obrti Prehajajoč na razmere karntnrske obrti je opozoril predsednik na velike naloge, ki jih bo morala po vojni posebno na kulturnem polju izvršiti. V tej zvezi zadobi na novo ustanovljena mojstrska šola nemške obrti v Klagenfurtu v toliko svoj poseben pomen, ker naj bodo po njej ustvarjeni predpogoji za potrebno zboljšanje roko^ delske proizvodnje. Tudi rokodelska orga^ nizacija ima na tem polju važne naloge« Predvsem bo potrebno, da bo pod pritiskom industrijske konkurence povzročena nrno« Itvena proizvodnja zopet odpravljena in da bo notranje odgovarjajočemu kakovostnem mu delu zopet pripravljen prostor, katero delo bo pred vsem prišlo kamtnerskemu tujskemu prometu v dobro. Naloge v Oberkrainu Važno nalogo je pridobilo Karnten s pri^ klučitvijo Oberkraina. Ta je v glavnem y tem, da to ozemlje gospodarsko popolno-^ ma vključi v Reich, tako da je v vojnem; gospodarstvu z vso močjo na razpolago in da se nadalje doseže čimprej enotnost med starim Gauom in tem ozemljem. Končno se morajo kolikor mogoče ohraniti bogate inozemske zveze oberkrainskega gospodarstva, da po vojni stopijo zopet popolnoma v veljavo. Zunanja trgovina Oberkraina zelo ' zadovoljiva Hauptgeschaftsfuhrer gospodarske zbornice dr. L a k o m y je podal potem, po odo4 britvi proračuna za gospodarsko zbornico, opis gospodarskih temeljev na novo h . Karntnu došlih ozemelj, predvsem Oberm kraina, ki je s svojimi 2500 km2 površine, s.ojimi 200.000 ljudmi in svojimi 7000 obrati, površino Karntna sicer samo za enoi četrtino povečalo, njegovo število prebivali stva pa povišalo skoraj za polovico, število njegovih obratov pa za okoli tretjine. Po opisu najvažnejših industrijskih in roko^ delskih panog, njihove zmožnosti proizvodi nje in učinkovanja za gospodarstvo tegat ozemlja veljavnih izjemnih določil je prei šel dr. Lakomy pobliže na naloge, ki so stavljene gospodarskemu oddelku šefa cii vilne uprave in ki imajo svoj višek v tem, da se nova ozemlja postavijo popolnoma na lastne noge in da se obstoječi obrati koi likor mogoče ohranijo. Zato je bilo predi vsem potrebno, da se dobavijo surovine in skrbi za odvzem industrijskih in rokodeli skih proizvodov. V ta namen so se sklenili dogovori z Italijo in Hrvatsko, ki kažejo na polju uvoza na splošno zadovoljive, na polju izvoza pa celo izvrstne uspehe. To je tem važnejše, ker so se s tem ustvarili pogoji za obdržanje odvzemnega tf^a na jugovzhodu. Podpiranje obnovnega dela Zastopnik gospodarskih zbornic Karnten in Steiermarka v Berlinu Pg. dr. K a s p a r, je končno opisal gospodai-ska vprašanja teh Gauov, kako jih ocenjuje gospodarsko vodi stvo Reicha, in je med drugim ugotovil, da bo gospodarskim zbornicam Gaua dana ui stava, ki bo prilagodena svojstvenosti Gauov, Nadalje se je pečal s položajem obmejnih Gauov, ki naj bodo radi svojega gospodarskega položaja deležni posebnih podpor in sicer z učinkovitim podpiranjem, njihovega obnovnega dela. Poeeibno bo po. trebno, donose industrije povišati s pospei ševanjem poplemenitevanja proizvodov. Najboljša in predvsem najbolj rentabilna uporaba poljedelskih pridelkov pa je podai na s tujskim prometom. i'liHe X velikega dneva v Cberkvainu Zaostali padlih in skupina v narodnih nošah prisostvujejo slovesnosti. Gauleiter dr. Rainer obišče lazaret v Gallenfelsu (Bilder; Шк, Kliachee« NS-Gauverlaft Karaten.)^ DomaČi Gau Karnten Preureditev Muslkverelna fur Karnten v veliki sejni dvorani deželne hiše v Klagen-furtu se je v Gaulelterjevl navzočnosti vršil občni zbor novo ustanovljenega K&mtner Muslkverelna, na katerem se je predstavilo novo vodstvo društva In na katerem je bilo podano poročilo o društvenem delovanju. V tej za glasbeni žlvelj v našem Gauu osnovanem zborovanju, ki se ga je udeležilo veliko v odetih osebnosti, je spregovoril Gauleiter dr. Rainer o načelnih smernicah. Poleg ureditve koncertne dobe, ki se začenja, je bila v razpravi predvsem bodoča ureditev celokupnega glasbenega živi ja v naiem Gauu in važna vloga, ki je pripadla Muslk-verelnu pod vodstvom novega predsednika Antona Anderluhaprl rešitvi velikih nalog. Dr. Porsdie v launsdorfa Ogledal si je jadralno letenje Konstrukter ljudskega voza Plonier der Arbeit, prof. dr. Ferdinand Porsche je te dni' obiskal z vodjo NSFK-Standarte, Hauptsturra-fUhrerjem R u d 1 o m jadralno vežbališče Launsdorf. Po temeljitem ogledu vsega ozemlja je prisostvoval dr. Porsche Šolanju začetnikov^ Za A-skuplno. Pri vajah za C-skušnjo se je po-' sebno zanimal za pouk motornega vltlanja. Dr. Porsche je bil vendar, kot je znano, prvi avstrijski konstrukter letalskega motorja in je sam Izvršil poskusne polete. Zelo se je zanimal Za vse vežbanje in šolanje. Nemški časopisi in knjige Podeželsko življenje — Kisik т naravi in tehniki — Kosmos — Umetnoet naroda Posebno za tujerodca je zelo dragoceno la potrebno, da zadobi danes vpogled v Nemško književnost. Ne gre toliko za obširne knjige, kot za priročne zvezke in časopise, ki človeka točno uvedejo v nemško duhovno življenje. V ceneni ljudski izdaji založbe V e r 1 a g AlbertLanger — Georg Mtiller, M ii n c h en , je sedaj izšlo lepo, sicer po obsegu majhno, toda po vsebini bogato delo kamtnepskega pesnika Josefa Fried-richa Perkoniga >Landlichea Leben« (Življenje na deželi), ki bo posebno prebivalstvo Oberkraina zanimalo. Delo te uvede v zunanje in notranje življenje gorskega kmeta, pa naj že opisuje narodno nošo, hišni slog, sobno pohištvo, navade in šege, ples, av&Lbo, roj&tvo ali pa smrt. Nobeden ni bolj poklican to opevati, kot ta z naravo povezani iz kmečke rodbine izhajajoči pesnik. O »Sauerstoff in Natur und Technik« (Kisik v naravi in tehniki) podaja dr. Hermann Кбтрр v svoji knjižici istega imena., izšli v Franckh-Gchen Verlagshandlung, Stuttgart, izčrpno in splošno razumljivo potrebne podatke. Iz nje bodo dobili ne samo 111. STUNDE. Leichte Wiederholungsaufgaben: 1. Setzen Bie folgemde Satze in die lei-dende Form: (Bep.; Karl begleitete den Fremden bis zum Kino — der Fremde wurde von Karl bis zum Kino begleitet). !• Das Stubenm&dchen hat den Staub« eauger bemutzt. 2. Wer hat die Torte gcgesen? 3. Die Einwohner des Gaues verehrten den Gauleiter. Die Arbeiter flillten die Flaachen mit Wein. 5. Karl zerschlug das Glas mit einem Stein. e. Die Polizei klindigte die Vergeltimga-DQaBnahmen auf Plakaten an. H. Antworten Sie mit ganzen Satzen auf folgende Fragen: (Bap.: Wem hat Karl den Schlitten geborgt? (sein Bruder) — Karl hat seinem Bruder den Schlitten geborgt.) 1- Wem gleicht dieses Kind? (seine Mutter) 2. Was schreibst du da? (ein Brief) 3. Wo warst du gestern? (Theater) 4. Wem liefern Sie diese Milch? (Gau-krankenhaus) 8. Wo siehst du das Flugzeug? (Luft) e. Wohin fahrt du morgen? (Schule) Wichtig« Wttrter fai sebrftuchlichen Satzverbindunifen. ^ ^ch bin eigenes zu dier gekommen, weil kh жррескет, yoUit#, strokorajaki, ampak tudi laiki, kmetje in žene, ki se zanimajo za snov, marsikaj dragocenega. »K o 3 m o s« se zove 39. letnik mesečnika, ki ga izdaja Franckhsche Ver-lagsbuchhandlung, Stuttgart, z dragocenimi slikami, deloma v barvah. Vse panoge naravoslovja, tako astronomijo, biologijo, rastlinstvo in živalstvo, fiziko, kemijo, bolezni itd. z ljubeznijo obdelava in razširja duševno obzorje čitateljev. Ni čudno, da se je razširil Kosmos po celem svetu. Dobra vrsta lanu so tudi p r n a v -ski lan, ravalski lan in pskov-ski lan. Rigajski lan po naših krajih prav dobro uspeva, njegovo seme moramo vsako drugo ali tretje leto na novo naročiti, ker v naših krajih hitro spremeni svoje dobre lastnosti. Kakor že rečeno, se vrši lanenasetev v različnih letnih časih. Zimski, lan se jemo zgodaj, navadno v drugi polovici avgusta, vsekakor tako zgodaj, da se do zime dodobra obraste. Pomladnji lan se jemo od pričetka do srede aprila, pozni lan ali je-senščak pa šele meseca rožnika n. pr. po ječmenovini. Za lan je treba zemljo tako skrbno pripraviti, tako zrahljati in plevela očistiti, kakor n. pr. za proso. Pridelek lanu znaša, če so dani vsi pogoji za dobro rast, približno od 1 ha 10 do 25 metrskih stotov suhih la-nenih stebel in 2.50 do 5 hI semena. Seveda vpliva na pridelek tudi to, ali je setev lanu gosta ali redka. Od redko sejane setve dobimo več semena pa manj stebel pa bolj debelo predivo. To kar smo doslej povedali o lanu, velja le za njega setev in obdelovanje na polju. Sedaj si pa oglejmo še izdelovanje lanenega prediva. Predivo dobimo iz ličja lanenih stebel. To ličje se nahaja med vnanjo kožo in znotraj ležečim lesom-. Ličje se trdno drži kože in lesa ter se da odločiti le s pomočjo gojenja. Gojen lan je treba šetreti, otrepatiinmikati, da dobimo predivo. a) Pripravljanje lanu. Lan se lahko pri? pravlja ali goji na več načinov. To vidimo posebno v tovarnah. Tam ga pripravljajo z gorko vodo, z vročo vodo, ali pa tudi s soparo. Mi ga pripravljamo navadno le n a rosi, ali pa v mrzli vodi. N a rosi se pripravlja lan tako-le: Suhi lan se na drobno razgrne po kaki trati ali na travniku, s katerega je o tava že spravljena. Tukaj se pusti lan toliko časa (4 do 10 tednov), da postane les vsled dežja in rose krhek in se 2. Was wollen Sie eigentlich von mir? Ich mochte Sie nur fragen, ob dieses Buch Ihr Eigentum ist. 3. Wer ist der EigentUmer dieses Gartens? Mein Onkel. 4. Wahrend sie ihn ansah, lachelte sie eigentiimlich. 5. Ich glaube nicht, daU sich dieses Rad zum Wettrennen eignet, 6. Eile mit Weile! (Sprichwort) 7. Wenn Sie in die Stadt gehen, vergeasen Sie nicht, einen Kohleneimer zu kaufen. 8. Daa Dorf wurde durch den Brand ganzlich elnge&schert. 9. Die Luft ist hier ausgezeichnet, Sie miissen sie tief einatmen. 10. Was bilden Sie sich eigentlich ein! 11. Dieser Kaufmann muBte der Steuer-behorde Einblick in seine Biicher ge-wahren. 12. Bei Mlillera vmrde heute Nacht eJn-gebrochen, aber der Einbrecher konnte nicht erwischt werden. 13. In Kriegsgebieten miissen die Bewoh-• ner der O rte bei Einbnich djec* Nacht in ihren H&usem bleiben. 14. Dank dem schdneai Wetter konnte die ganze Emte rechtzeitig eingebfacht werden. 15. Infolge elnea Rohrbruche# let daa Wafser in die Zlmmer eingednmgcn. 16. Ich habe meinen Freund eindringlichst davor gewarnt, den Fremden etwae ftnwertraueih »Kunst dem Volk« (Umetnost narodu) izhaja kot mesečnik v Verlagu H e i n r i c ha Hoffmanna, Wien, in prinaša čudovito lepe, pisane in črne, posnetke znamenitih umetniških del preteklosti in sedanjosti; vsi kulturni narodi so zastopani, čeprav je nemški umetnosti, bodisi risbam, slikam, kipom, stavbam, ali ročnim izdelkom, določen poseben prostor. Obširna pojasnila pojasnjujejo notranjo zvezo umetnika in predočujejo življenje in delovanje nadaljnjih stvariteljev. Wilhelm Marks. rad lomi in trga. Med tem časom je treba lan enkrat ali dvakrat obrniti, da se bolj enakomerno pripravi. Obrača se na ta način, da se fodlože pod lanina stebelca blizu vrha dolgi, tanki in gladki koli, s katerimi se vzdigne in položi lan tako na drugo stran, da ostane z koreninami pri tleh. Ce je bilo vreme ugodno in smo lan obrnili, dobimo, pri takem pripravljanju lepo predivo. Ce je pa vreme presuho ali premo-kro, nam lan preveč segnije; zaradi tega se predivo rado trga. O suhem vremenu se pa lan premalo zgoji in vsled tega slabo tare. Pri takem gojenju se še rada prime lanu tudi takoimenovana črna rosa, ki je vzrok, da se predivo noče beliti. Veliko bolj enakomerno, pa tudi hitreje se goji lan v vodi: Ce gojimo lan v vodi, imamo pač nekoliko več dela, zato dobimo pa predivo, ki se veliko lažje obdeluje, preden ga pričnemo presti. Za gojenje v vodi je treba pripravne vode. Voda mora biti mehka in topla 18 do 20" C. Voda iz potokov, rek in ribnikov je prav dobra, trda in mrzla pa ni zato, če se ni preje ugrela na soncu. Ce hočemo gojiti lan z vodo iz potokov, rek in ribnikov, moramo na obrežju izkopati pripravne jame v katere napeljemo vodo; te jame naj bodo do 3 m široke 1 do 1% m globoke in po potrebi dolge. Izkopane jame je obzidati in zadelati z cementom ali pa obiti z deskami da se zemlja ne ruši. V potokih ali ribnikih samih ne smemo gojiti lanu, ker bi se voda tako izpridila, da bi nam ribe poginile. Male množine se lahko gojijo tudi v kadeh. V jame ali kadi je lan vložiti plastoma, tako da se tišči snop snopa. Cim višje stoji voda v jami, tem več leg lanu se spravi v njo. Nazadnje se črez zgoraj ležeče snopiče polože deske in oblože s kamenjem, da stoji voda še za 10 cm visoko nad lanom. Ce voda upade, jo je zopet napeljati, da pride lan pod vodo. v'vodi je lan v enem ali dveh tednih zgojen. Debelo stebelnati in zeleni lan je prej dober, kakor drobno stebelnati 17. Welchen Eindruck haben Sie vod sei« ner Rede? Den besten. 18. Es iat mir einerlei, ob wir den Ausflug per Rad oder per Bahn machen. 19. Einerseits mochte ich geme mitfahren, anderseits aiber haibe ich keine Zeit. 20. Ich habe einen Einfall: Schicken wir der Tan te Rosa eine Ansichtskarte. 21. Was fant Ihnen ein, den armen Hund 80 zu qualen; ich werde Sie beim Tier-schutzverein zur Anzeige bringen. 22. Nach einer Stunde Verfolgung gelang es, den ©ntkommenen Verbrecher wieder einzufangen. 23. Bevor Sie in den Sumipf gehen, miissen Sie die Stiefel gut einfetten. 24. Ich hoffe, Sie werden sich zur Bespre-ohung einfinden. 25. Wenn Sie jagen wollen, miissen Sie vorher bei der zustandigen Behorde eine Eingabe machen. 26. Er war ein eingefleischter Jungeselle und war trotz hoheo Steuern nicht zum Heiraten zu bewegen. 27. 1st heute viel Post eingegangen? Nein, nur zwei Briefe und die Zeitungen. 28. Der arme Hund ging infolge einea Lungenleidens ein. 29. Ich stellte ihm meinige Fragen, aber er wollte darauf nicht eingehen. 30. Infolge des starken feindlichen Abwehrfeuers muBten sich die Solda-ten wahrend des Angriffes wiederholt fiir einige Zeit eingraben. Werter. Afow«hrf«uer (e) — obrambni ogenj, obrambno streljanje Angriff (m) — naskok, napad »igeiii — nalaM in dozoreli lan. Gorka in mehka voda ga tudi prej zgoji. Ce gojimo lan v vodi, moramo prav posebno paziti na to, da ga vzamemo oprave m času iz vode. Ko je dosti zgojen, ga je nemudoma spraviti iz jame, sicer bi se predivo trgalo kakor pajčevina. Da ujamemo pravi trenutek, moramo lan večkrat pregledati. Ako se stebla lomijo, če jih prepognemo blizu korenine in potem na sredi, in če se da lahko izluščiti les od ličja, ne da bi se pretrgalo ličje, tedaj je lan dosti zgojen. Dokler se pa ličje rado ne odlušči, ne smemo vzeti lanu iz vode, ker se potem predivo ne da dobro izdelovati. Ličje zgojene-ga in še mokrega lanu se sicer rado trga; to pa nič ne dž, kajti to ličje postane zopet trdno, kakor hitro se posuši. Ako je lan zgojen, je treba odstraniti kamenje in deske, lanene snopiče pa je pravilno vzeti iz vode in postaviti na bližnjem kraju pokonci, snop pri snopu, da se voda odcedi. Nato je lan razgrniti po kakšni po-košeni trati, da se posuši. Ce je vreme lepo, je lan hitro suh. Ce ga zmoči med tem časom dež, mu nič ne škoduje, ampak celo koristi. Po dežju je lan zmerom obrniti. Popolnoma suh lan je spraviti o lepepi in toplem vremenu. Povezati ga je v večje snope in spraviti na suh kraj. Od lanu, katerega je med sušenjem namočil dež, dobimo bolj svetlo predivo, vendar ni čakati na dež, temveč ga je spraviti kakor hitro se posuši. (Dalje prihodnjič) 9o svetu Nekega dne sredi poletja ne čujemo več kukavic In kmalu nato pojenja žvrgolenje m petje naših krilatih pevcev. Takrat že lahko mislimo ,da se bližamo jeseni, čas okrog Male Gospojne je čas, ko se zbirajo lastovke na odhod v daljnje južne kraje, tedaj vemo, da je jesen že tu, čeprav nam jo še prikriva koledar. Kaj prav za prav žene ptice selivke k preseljevanju, dozdaj še ni popolnoma jasno. Letos je pa to vprašanje Se bolj zanimivo In sicer v zvezi z vprašanjem ali se bo letos selitev ptic izvršila po dosedanjih običajih, ali se bo poznal vpliv sedanje vojne na preseljevanju ptic v tople kraje. Prijatelji In ljubitelji ptic In narave se za to posebno zanimajo, zanimalo bo pa tudi druge kraje in dežele, iz katerih se jesenska selitev ptic vedno vrši. Streljanje na frontah namreč pticam ni popolnoma vseeno In ni Izključeno, da bodo tudi fronte na preseljevanje ptic nekoliko vplivale. Krelslelterju SlUerJu, v WOrtembergn se je posrečilo na lovu v gozdu ujeti pet pobeglih francoskih ujetnikov. Orožna th'aleka žalolgr* se Je odigrala v Susendalu na Norveškem. 58 ovc in dve kozi je skozi več dni napadala tolpa volkov. Volkovi so naprsvil' tako strašno krvavo klanje, da so našli vse živali mrtve ali pa na pol mrtve. V bližini Kamenca je zbudila veliko pozornost bela lastovka, katero so njene vrstnice divje zasledovale In napadale. Tak redek primer dobimo sicer le Se v zooloških zbirkah, v katerih najdemo tudi bele kose In rdečerepke. eigentiimlich — lasten, poseben eignen (sich) — sposoben biti Eimer (m) — vedro einaachem — požgati, upepeliti einatmen — vdihati einbrechen — vlomiti einbringen (Ernte) — pospraviti (letino) eindringlich — živ, prodirljiv einfangen — ujeti einfetten — namastiti, namazati einfinden (sich) — priti, znajti se eingehen (Tier, es ging ein, es ist eingegangen) — poginiti; eingraben — zakopati Kriegsgebiet (s) — vojno področje Lungenleiden (s) — pljučna bolezen Rohrbruch (m) — razpoka vodovodne cevi Steuerbehorde (w) — davčni urad, davčna oblast Sxrnipf (m) — močvirje, barje VergeltungsmaOnahme (w) — povračilo, plačilo Wettrennen (s) — tekmovalna dirka Redewendungen. Eile mit Weile! — Hiti, a ne prenagli se! Einblick gewahren — vpogled dopustiti bei ELnbruch der Nacht — v mraku einerseits — anderseits — z ene strani — z druge strani Was f&Ilt Ihnen ein! — Kaj vam pride na misel zur Anzeige bringen — naznaniti, ovaditi eine Eingabe machen — (prošnjo) vložiti ein eingefleischter Junggeselle — trdovMH ten samec er war nicht dazu zu bewegen — ni se dal pregovoriti Feet geht в1ц goAta dojd« PrideloTanJe prediTnih rastlin Kmet iz Oberkraina daie pobDdo o nasada lanu in Iton&plie (Nadaljevanje) Dr. p. J, Lukas Aušschneiden! Aufbewahren! ФеиШк methe^tiSek und ptaktisek Wirtsdiaftsaussenstelle Radmannsdorf Die WirtschaftsatiBenstelle m Radmannadorf muB infolge Emberufimg des loiters geschlossen werdem. Die wochentlichen Sprechtage werden jedoch weiter« hin durch den Hanptgeschaftsfiihrer der Wirtschaftskammer Kamten oder alien« fails ednen anderen Herm abgehalten werden. Der Rcichestatthalter In Salzburg: landeewirtachafteamt tUr den Wehr-wirtschafMbeziric ХУШ Bebtfft: PetroknmbewMachaftung. Im Wehrwlrtschaftsbezlrk XVHI werden auf die V(y den Wirtschaftsamtem aiegegebenen Petrolemn-Bezug-anweisen In IV. Vlerteljahr 1942 imd voraussichtlich auch Im X Vlerteljahr 1943 folgende Monatehdchstmengen abgegeben. B 1 1 Liter monatllch B 2 B 3 K H 2 Liter monatUch i Liter monatUch 6 Liter monatUch 10 Liter monatUch Die Berechtl^4mg8schelne der Relchs-■telle Serle D (grlin) eind auch welterhin neben den neu zur Ati^abe kommenden Seri en E imd F (welfi) im IV. Vlerteljahr gUlUg. Die ElBzelh&ndler kdnnen gegen dleee Berechtigrmgsschelne bls zu 20 Liter Im ElBzelfall ausllefem. Welters beetlnune Ich, d&B die vtm den ElnzelhAndlem be-lleferten Berechtlgimgsschelne kilnftlg <đme Einhaltung elner besonderen Prist an die Lieferfirma zwecks Einlosung weiterzugeben Bind. gez. Pistauer. Beichsstatthalter v Salz^urg^u Landeswlrtschaftsamt fUr den Wehr-wirtschaftsbezirk XVIII Zadeva gospodarstvo s petrolejem. V Wehrbezlrku (obrambnem gospodarskem okraju), bodo WirtschaftsSmter (gospodarski uradi) nakaznice za petrolej izdajale v IV. četrtletju 1942. leta In predvidoma tudi v I. četrtletju 1943. leta sledeče najvišje količine na mesec: BI- 1 liter mesečno B 2 2 litra mesečno B 3 4 litre mesečno K 6 litrov mesečno H 10 litrov mesečno Izkaznice o upravičenosti, izdane po Reichsstelle, serija D (zelene) so tudi še naprej veljavne v IV. četrtletju poleg na novo izdanih serij E in F (belih). Trgovci na drobno lahko na te Izkaznice v upravičenosti dobavijo v posameznem primeru do 20 litrov. Nadalje določam, da je izkaze o upravičnosti, na katere so trgovci na drobno dobavili, zaradi zamenjave poslati v bodoče dobavni tvrdki, ne da bi bili vezani na poseben rok. podp. PIstauer. PIAMIEIMI Schmiedegcnossenschofl m.b. H. Bau- a. Schnhnagel, Handelschrauben, Isola« torenstiitzen, Skibindungen, Kunstschmiede KROPP-OBERKRAIN NAU OGIAS Vas za parPfennigov reii vseh Vaših skrbi On Išče in najde, on kupi in proda, on ima vedno uspeh! VmIc« beivcla tlan« 6 Rp( in debelo iiikana 12 Rpf. Prisfo/bina za dopis 25 Rpl. rf Oglase apreiematado ponedeljka In srede In sicer NS.'Geuverlag Karnfen, Klagenfurt, Bismarcicring 13 NS>'Gauverieg Karnfen, Zweigverlag Krainburg, Veldesersfr. 6 Karl Zah Biirstenbiiiđerei VIRJE 4 Post Zwischenwassern SENF Fabrik C.Wenger Klagenlur! Anton Wagner Radmannsdorf Fa r b e r ei und chemische Reinigung Inserirajte - uspeli boste! Hafnermeister Josef Hatiasdi Erzeu^t Jede Art Ofen und Sparherde Mannsburg Oberkrain Fabrik C.Wenger Kligenfurt Љ" Franz Kregar Mobel-Tisdilerei Wisdimarje SI. Veil a. d. Save KAFFEE ERSATZ Fabrik C.Wenger Klagenfurt Franz Schramek • Ornamenienspengler Installateur Kupfersdimied • Ornamenfni klepar Instalater Kotlar • IVenmarlill. oberkrain Službo dobi Iščem 2 mizarska pomotnilia in vajenca za trajno zaposlitev. Naslov pri upravi Karaw. Bote, Krainburg kravo s leletam prodam, Josef Draxler, Pr*- sdie; 22 pri Mautsdiitsch- ah. Sodarskega pomočnika sprejmem. Dopise na Karaw. Bote Krbg pod „Dobra mot Službe išče Trgovska pomoč niča začetnica iSče mesta v trgovini z mešanim blagom, najraje na Gorenjskem. Dopise na Karawanken Bote pod štev. 2248-6 Prodam Harmoniko triion-sko fe »Prostor prodam za 900 RM Naslov pri Karaw. Bote, Krainburg. Kupim (iebelarii! Kupim čebelno satje za žnidersdiitsch- panje v romih in c'rugo satje. Johann Burkeljza, Mlaka: 22 P. Krainburg PohKiVO za stanovanjsko ali jedilno sobo, rabljeno ali novo, kupim. Ponudbe na Sdiuh-hausRausdi Dom-schale, Oberkrain Meniam Uarmeniko, klavirsko „Verdi n." zamenjam za nov šivalni stroj, ki je opremljen tudi za vezenje. Johann Burkeljza, Mlaka: 27, P. Krainburg Glocke St. Veil a. d. Save liefert rasdi und sauber р4бШшк Рлш1 Schuhmacher « Monte, P. Komenda erzeugt StraHensdiuhe und Haussdiuhe ' £udn)i^ ЈПажж AKTIENGESELLSCHAFT DOMSCHALE Wasserturbinen, autom. Oeldrudregulatoren, Kuhlmaschinen und Venetianer Gatter erzeugt G. F. SdmneWer Masdiincnbau ' Laak a. d. Zaier Obernimmt audi die Reparatur samilidier Maschinen (3pezialfiaiis fiit '^Cerrentnoden UcJLC, Klagenfurf, Paradeisergasse 4, Edce Domgasse 8 • Ruf 1245 tfarnfnerisdie Kla^enfurf LandcshypotlicKenansfalf Das GeldlnsfUaf des 6aucs Domgasse 3 rcmrnf 24:6, 2417 Gewahrang von Darlehen gcgen grundbiacherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften. - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entge^ennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Ptandbriefen und Kommunalschuld-sdieinen. • Haftung des Reidisgaues Kamten.