- 241. ttevim i m t pNtfcga. a« zz. im na Cmm 4 risarje. UMk XUII. I vse leto.............. . K 12*— pol leta...............* 6 — četrt leta...............m 3*— oa mesec...............»110 Dopisi naj se trankkajo. Rokopisi se ne vračajo. tredi:s va: Kaailava iHca št. S. (« pritličja leva), takta« št. M. Izfcaja vsak dan zjotraj 4 vftaarj*. Inaerati : 65 široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inscrriji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vaoalatve naročnine se ne ozira. Jutraa|a Mala po pošti la Avitro-Ogrzko: vse leto...............K 18 — pol leta................. 9-— četrt leta...............„ 4*50 na mesec...............„ 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28 — Lprivništvo: Kaaflova ulica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vestL — Brzojavna lit telefonska poročila „Slov. Narodu". Žii\>an Hribar. Dunaj, 1~2. avgusta. Korespondenca Herzog i** dobila ba.ie \7 av tentičnega vira iz LJubljane poročilo, tla so v s.* vesti o ne potrdit vi iu-: ana Hribarja brez jH*llage in tla je potrditev župana Hribarja že priporočljivo predložena najvišji aukciji. Kolera \ Tr>tu. Trst, '11. \xau>ta. Oficijalno se zatrjuje, da se ni primeril še noben slučaj kolere. — Na. sproti temu zatrjevanji, stoji dejstvo, da je danes v infekcijskem la-< aretu interniranih 10 do 12 ljudi, ki *o na sumu, da mi oboleli za kolero. Izredno ostre zdravstvene odredbe, ki so bile izdane, svedočijo gotovo, da so sumljivi slučaji zelo nevarnega zna-eaja. Eden tistih treh ljudi, o katerih *e je vre raj poročalo, da so oboleli za kolero, je že umrl. Oficijalno se bolezen, za katero je umrl. razglaša za K a st roenteri t is. Trst, 22. avgusta. UraaW se zatrjuje, da so vse te vesti neresnične. Katoliški shod \ Inomf»stu. Kolonija, XX. avgusta. »Kolnische Z.« poroča iz Inomosta. da je postalo dvomljivo, ee bo občni avstrijski katoliški shod sploh mogel vršiti. Shod naj bi se namreč vršil v mestni dvorani. A ker se hočejo Cehi udeležiti shoda samo pod pogojem, da jiiii dovolijo češki govori, občinski svet pa je že svoj čas -klenil, tla s** -me v mestni dvorani samo nemški rotiti, je -.koro izključeno, da bi s^ mogel shod vršiti. Češke predstave a* Dunaja. Praga, S2. avgusta. Tudi letos I r i red i »Narodno Divadlo« več Čepkih gledaliških predstav na Dunaju. Vršile bodo v delavskem domu v okraju Otakring in *ieer dro- J4 . "J V in 26. Nemški shod \ slovenski vasi. 1'elovec. l'*J. avgusta. V slovenski rasi Vrata iThorl - Maglernj je imel nemški državni p* »slane*- profesor Waldner shod. na katerem je oliširno s"voril o parlamentarnih in politič-nih razmerah. Trdil je. da je deficit "M milijonov v državnem proračunu nastal vsled tega, ker je prejšnji mi--r-ki predsednik baron Beck toli-- ■ denarja jm»rabil, da izpolni narodnostne želje Slovanov. Waldner se je zavzemal za to, da naj se vse dovoli, kar zahteva vlada za izpopolnitev rrnade lin mornarice. Strastno je napadal Slovane. #Vš. *Ja ti hočejo od države redno le kaj imeti, dati ji pa r *-*Vjo ničesar, a kadar jim vlada ne ' srodi, da obstruirajo. Tnlil je, da '•om biti Slovencem popolnoma vse •-no, če dobe Italijani svojo pravno 'akulteto v Roveretu, v Gorici ali n« naju in da je slovenska oaatnah ' ija i roti italijanski pravni fakulteti i 11 rala zgolj iz lakote posamičnih 'renskih politikov |*o ministrskih F-ortfeljib. >l i n ist rsk i p red mm I n i k. Dunaj, avgusta. Ministrski predsednik baron liietierth se je vče-r zojiet odpelj*! na svoje letovišče v Ilgs na Tirolskem. Iz tega izhaja, da je ministrski svet že tešil *se važnejše zadeve, ki -o čakale rešitve. Turčija in Bolgarija. Sofija, 22. avgusta. Turška vlada je poslala bolgarski » ladi obvestilo, da je odredila stroge* preiskavo glede vseh nasilnosti, katerim so bili izpostavljeni makedonski Bolgari povodom splošnega razoroženja. Za-edno je dana zagotovitev, da bodo vsi krivci teli nasilnosti strogo kaznovani. Preskrlvel je tudi, da se morejo vsi na Bolgarsko utekli Makedonci povrniti v svoja bivališča. Turški poslanik v Sofiji bo to posebni deputaciji makedonskih fiegunov uradno zagotovil. Glede časa in načina jh>-vratka begunov v Makedonijo se 1k>-deta turška in l>olgarska vlada po-rebe dogovorili. Nemški cesar v I*«»/.nanju. IV* n d in. "J*J. avgusta. Nemški cesar je imel v Poznanju govor, ki je glede Poljakov še nekaki) zmeren. Vzlic temu se nolien poljski mestni zastopnik ni udeležil oficijalne slav-rtosti. (V>ar je tri poljske plemiče imenoval za komornike. Nemški katoliški shod. \ursburr. 22. avgusta. Nemški katoliški sho<| je dobro * biskan. Včeraj dru-' a in korjn raeije imele obho«! jmi ri ^tu. zvečer je bila pozdravna pr; -ditev na č;ist delega-tom. Ameriško »rodovje na Španskem. Pariz, i avgusta. V kratkem <»hiš/'f večj« ameriško brodovje ne kaj šfanaankih pristanov. To je i»o kubanski vojni prvič, da pride ameriško brooVivje na Špansko Prorada v a S«r»kolovičevega sponi i i Kelgrad. 22. avgusta. Včeraj snja proslava -(mmihiui umorjenega make«|onskega rodoljuba Gligorija Sokoloviea se je nad vse impozaut-i.o in sijajno izvršila. Sprcvocl, katerega so se udeležile vse korporacije m mnogobrojno meščanstvo ter makedonski Srbi z več gcnlliami. prehodil mesto in je končal pri stolni cerkvi, kjer je bila maša zadušnica. Po maši je bil na trgu pred gledališčem -hod. ki se ga je udeležilo mnogo ti-soč ljudi. SjHmiinski govor je imel profesor Gjovatiovie. ki je sam makedonski Srb. Slavnost je trajala od 9. dofioldne do 2. popoldne. Tarč ija, Nemčija in Avstrija. Beradfn, 22. avgusta. »Dentaebe AI Ig. Zeitnng« pravi o dogovorih a Djavid - bejem. da se sicer med Tarči jo, Nemčijo in Avstrijo ni ni* do-iočnega sklenilo, ali da je bilo pjn-vid - bejn dokaaano, da telite Nemčija in Avstrija Turčijo politično in go*|jodarsko utrditi. Lieehtenstein — bolan. Dunaj, 22. avgusta. Zdravstvena* stanje deželnega marš; princa Licchtensteina je v^csKn/ kritično. Po zasebnih izjavah zdravnikov mu sploh ni več pomagati. Volitve na Grškem. Atene, 22. avgusta. Volitve v narodno zastopstvo se vrše vzlic veliki udeležbi in strastni agitaciji vendar mirno. Kcdera na Iraškem. Kim, 22. avgusta. Novi slučaji kolere so se primerili v naslednjih mestih: Trani D slučajev. 2 mrtva; Atidria 1 mrtev. Barletta 3 slučaji. 2 Mrtva. Ruvo 1 slučaj.Cerignola *> slučaji. Iz južnih italijanskih provincij došla poročila so ugodna. Belgija in kraljeve hčere. Bruselj, 22. avgusta. Med belgijsko državo in med hčerama pokojnega kralja Leopolda, princezinjo Lu-jizo in bivšo nadvojvodinjo Štefanijo pride do procesa. Država namreč zahteva za sedem milijonov delnic od podjetij umrlega kralja, ki pa jih Litji za in Štefanija nočeta dati. Kuga na Ruskem. Petrograd, 22. avgusta. V Odesi s«- vzlic vsem prizadevanjem ni posrečilo omejiti kuge na tiste nbožne dele mesta, kjer je nastala. Kuga se je razširila ih> vsem mestu. Kdor more, beži. »Srbska ekspozitura". »Slovenec« je v svojem denunci-jantskem divjanju srečno prišel tako daleč, da proglaša septem berske dogodke leta 19118. za priredbo »srbske eksjiozitnre« in sad veleizdajniškega gibanja. Strme in z ogorčenjem je čitala slovenska javnost to brezmejno l»odlo*t. Vsakdo ve, da so bili septem-berski nemiri izbruh užaljene narodne duše in užaljenega narodnega ponosa; vsakdo ve, da so bili reakcija krvavih napadov na mirne slovenske izletnike v Ptuju in na kmte brutalnosti, ki no se takrat zgodile spodobnim ljudem, in sploh elementaren izbruh vsega srda, ki se je nabral v slovenskih srcih vsled vnebovpijočih krivic, ki so se nam storile. Sedaj pa prihaja »Slovenec«, in kakor bi hotel opljnvati one, ki so takrat bili ustreljeni, ranjeni in obsojeni na strašne kasni, se drzne v svoji pasji podlosti pisati, da je »srbska ekspozitura« to priredila, in da je to bilo plačano s srbskim denarjem! Kanalje infamne — to je edino, kar se more reči ljudem, ki se upajo aganjati teke bresstidnosti. Pmsarno pa: koliko pa je takrat dobil dr. Pegan srbskega denarja, da se je ade I sir val septembarskih ov ii m ji t Koliko krat dobil Stefe P« je te-da m je teko ▼ »l nionu« s polieijakim srnini ikandale in jih pao- val f Koliko srbskega denarja pa je takrat dobil T e r s e g 1 a v , da je v .Sin vencu« pisal desetkrat hujše čianke, kakor so bili kdaj v »Slov. Narodu« v člankih, ki so bili pa konfiscirani radi ščuvanja na ustajo, psoval belgij.-ko vojaštvo, da se je kar tema delala in oznanjeval revolucijo s tako srditostjo, do so ga hoteli že zapreti 1 Koliko srbskega denarja pa so dobile vse tiste stotine klerikalcev, ki so se aktivno udeležili izgredov ? Ti ljudje, ki so takrat besneli kakor nihče drugi, so seveda hitro obrnili plašč po vetru. Cim je namreč kranjska hranilnica z zlatim ključem odprla škofovo srce, so se tudi ti re-volucijonarji spreobrnili po starem načelu, kdor več da ... In morda je pri tem tudi z dobrim svetom pomagal veliki praktikus Šuklje. ki je bil v svojih mladih letih tak veleizda-jalec, da mu je za to deželno sodišče prisodilo več mesecev ječe, potem pa je znal plašč tako spretno obračati, da je postal hofrat in vitez Leopol-dovega reda, da je dobil plemstvo in da sedaj kot zaupnik krone sedi na mestu deželnega glavarja. »Znat' se mora«, je rekel eden. ki je bil pravi klerikalec. Kaj to pomeni? To je bilo včeraj zopet lepo v Ljubljani. Na nogah je bila vsa državna policija. Z dežele je bilo poklicanih polno orožnikov, kakor bi vse to ne zadostovalo, je prišlo še iz Trsta pet izkušenih detektivov. Zvečer se je razvedelo, da pride tudi tržaški policijski ravnatelj Ma-nussi, kateremu je podrejena tudi ljubljanska državna policija. Seveda so te izredne priprave dale povod različnim govoricam, in zvečer se je celo čulo zatrjevanje od resnih ljudi, da župan ni potrjen in da se mu danes opoldne dostavi dekret. Bomo videli . . . Dopolnilna volitev za državni zbor na Dolenjskem. Ker se glede te volitve navadno govori in piše samo o Beli Krajini, opozarjamo na to, da obsega volilni okraj sodne okraje Črnomelj, Metliko in Novo mesto. Izločene so samo nemške občine: Planina, Poljane in Cermošnjice, katere volijo s Kočev-ji. Po tej izločitvi je znašalo L 1900. prebivalstvo novomeškega okraja 25.800, sodnih okrajev Črnomelj in Metlika, t. j. Bele Krajine, pa 25.900, skupaj tedaj 51.700 prebivalcev. Tako je razmerje glasov pri državno-zborski volitvi, na tej in na oni strani približno enako glasov. V tej skupini volijo tudi mesta Črnomelj, Metlika in Novo mesto. Drugačni so pa volini okraji za deželni zbor, kjer volijo vsa dolenjska mesta enega poslanca, kmetske občine sodnih okrajev Črnomelj in Metlika s 23.500 prebivalci pa svojega poslanca. Te kraje se sedaj zastopa Šuklje v deželnem zboru. Toliko v pojasnilo na rasna ljubljanska policija. Glasila naših kazi not« »v zopet na-padajo ljubljansko mestno policijo iu zahtevaj«*. «la se mora |Midržaviti. ker ni aretirala tistih, od klerikalce* najetja 44 poba I i no v, ki so na predvečer cesarjeva HO. letnice prod kazino \ pili: * živio« in peli -Hej Slovani«. Tndi mi obžalujemo, da takrat niso m kogar prijeli. Zaradi t**ga namreč, ker bi imeli nor doka/, da so to »tie-100—t racijo* aranžirali klerikalci. Kajti, sicer se nam zdi* «ta se samo zaradi klicanja /imo in prepevanja Mej Slovani« še nikogar ne more aretirati. Kar p* so kaainotje tega mnenja, naj *i vzam to im stiia poli-cija k srcu. naj se ravna lio kazi not -skem nasvetu, kadar InnIo minsku tarji zopet »HeiU tulili po ulicah in pre|ievali \Vacht am KheiiK . To se prav pogost o m a zgodi. Sploh postopa P »litija napram Nemce m jako milo in prizanesljivo, dočim je proti Slovencem vedno stroga. Pomislimo le, kaj so pijani kazinotje jn »če u jal i dan po Ciril-Metodovi slavnosti. Takrat so razgrajali |*» vseh ulicah, tulili »Heil«, razmetali toliko f raiikfurtcr-skih papirnatih trakov, tla so jih več voz |xljali na magistrat, trkali na vsa pritlična okna. sirovo atakirali • — . ki M jih srečevali, a indicija ni noheiiesra aretovala. Menda zato. ker je bilo vmes n« kaj e. kr. oseb. Podobni slučaji se |*>gt»stoma ponav-Ijajo. skoro vselej, kadar imajo v kazini kako pijanost, iti vedi - i. kr. M-.bc najbolj glasne. Poživljamo torej policijo, naj tudi proti Nemcem in nemškutarjem izpolnjuje svojo dolžnost, in ne le proti Slovencem. Zakaj s«, je shod Narodne delavske organizacije preložil«? Vlada je silno skrbela za varnost povodom napovedanega shoda N. IV O. Iz v s*- Kranjske je koncentrirala v Ljubljano orožnike, a to ji še ni zadostovalo, poklicala je ^e brzojavno iz Radovljice tamkaj se nahajajoče dragonce, naj pridejo v Ljubljano stražit ogroženi mir in red. Ker je bi!n o vseh teh odredb obveščeno pravočasno tudi vodstvo »XDO.«. je takoj izdalo parolo, naj re ta shod ne \ r-i. la lw enkrat skrbno nmla vlada zamen koncentrirala — vojno silo v Ljubljano. Kakor čujem... U» to taki* tlolgo prakticiralo, da bo enkrat naša pametna deželna vlada vendarle uvidela, da se l>ori proti \etro\nim mlinom. ik«>r slavni junak Siinebo Panza. Shotl Narodne delavske organizacije. Za včeraj dopoldne v , Mestni dom« sklicani shod >>N DO.« se je pfS-ložil na prihodnjo nedeljo, dne 2H. a\gusta. Na shodu se Im* najodločneje protestovalo proti podli pisavi »Slovenca^ napram »Mladeniški skupini« »NDO.« in proti »Slovencev im« ostudno*tiui napram napredni Ljubljani sploh. Ne gre se torej samo za to, da protestira Mladeiiiška skupi -na« sama, ampak ua shodu mora protestirati napredna Ljubljana, kajti »Slovenec« je ze t»|iett»vauo oblatil in onesnažil vse napredno meščanstvo ljubljansko. Protest uje pa naj se v prvi vrsti proti onim, ki vodijo klerikalno stranko in ki dajejo smer Slovencev^ pisariji! Zatt> je dolžnost \ %ak« ga uapretinega I juhi ja mana. mod in led po-!» /.i nad osm > uro zjutraj, posebno če j*, v Bovcu prejšnji dan kak;, ve-se'icn in mora v zgodn.*em jutru spremljati v i og kako gosjiodieiin, zato so rezervisti popolnoma izročeni dobrim in slabim muham mladega Kapuna Gallingerja. Kar ta go-sjMkiić počenja z vojaki, presega že v s*- meje. Ne samo. da jih hoče izučiti v-*** druga«** kot so navajeni iz svoje- ga vojakovanja pred nekaterimi leti, temveč se še poslužuje napram njim besed, ki se nikakor ne dajo spraviti v zvezo z visoko častniško častjo. Menda ni ravno preul j ud no, če tak gospod zdivja nad rezervistom: »Ce ne bole hitreje delali, Vam u takne m patrono v . . .«, ali pa: »Moja opica zna bolje kakor vi.....«; Trot tel blomnr..Sie Liimel . . . Arsch-gesichter«, te beseda je imel pa vedno v ustih. Takih izrazov bi bil zmožen pri tem polku menda samo še gospod stotnik M osti. Seveda vseh be se«i, s katerimi manjša Gallinger veselje do služenja pri vojakih, bodisi aktivno služeči m vojakom, bodisi rezerv istom, ne morem našteti, ker bi zato porabil preveč prostora. Toliko naj zadostuje in iifiajmo. da bo tudi njem u zadostovalo. Le gle«le hrane naj se i »menim, kako se p« »stopa tam z vojaštvom. Dasi je vsota za je«l višje odmerjena kot drugo«!, «iol>e tu ljudje naravnost slabo hrano in še te malo. Sam (tolkovni zdravnik je že večkrat vprašal tamošnje moštvo, ali nič ne je, ali kaj je pravi vzrok, da so \>i tako slabi in bledi. Povedali so mu vse, a mož je molčal in ni storil potrebnega koraka. Juha kot krop, prikube pa skoro nič. (Enkrat smo imeli za kosilo konzervo in |K) dva drobna olupi jena krompirja!. Mesa je tudi veliko manj kot do bičajo pre«lpisi. Ce se ne motim, je bilo mesa za 74 mož 14 kilogramov, torej najmanj 4 kg premalo. Kaj je vzrok temu. da se tako z ljudmi počenja, mi ni znano. Mnogokrat je brana sploh neužitna, posebno kadar je fižol, med katerim je polovic«) plesnivega in na-niešanega s kamenjem. Aktivno služeči vojaki si ne znaj«) pomagati in se tudi ne upaj«), zato sem se čutil jaz dolžnega. «la vso stvar pojasnim z namenom. «la se morda le iznajtle kaka višja «)blast, ki bi bila tako dobra, «la bi hotela vso stvar do dna prebrskati. — P«)zabiti ne smem tudi na g. stotnika Huschaka, jsiveljnika kadra v Celovcu, ki zapira rezerviste, ki so obsojeni od strogega polkovnika na po«)streni zapor, celodnevno, in ne kot je dolo«Vno v reglementu. da naj vojaki, kaznovani s poostrenim zaporom, opravljajo med dnevom svojo službo. |HTOoči pa naj se zapirajo v skupnih za|)orih. Tndi temu bi se dalo od|K>moči. da bi ne bil že vsak odvisen <><1 volje nahodnega stotnika. Z Notranjih Goric. Služabniki s«i vneti za božjo čast. Oznanjajo ><>fre«, pa tudi na »biro« ne pozabijo. Pozabili pa so pri nas ti, tako z delom obremenjeni gospotii, ozir. dva, «la so naše žegnanje prestavili za 14 dni. Po domače smo »krofe« jedli in potico, pa nismo prosili župnika, kateri je vsakdan lahko sit kot mi. Saj je kislo mleko pa krompir tu- di d«>bro. Le poskusite, gospoda pri > Marije Terezije cesti proti Šiški, mu pride nasproti nek voznik in tik pri mitnici tako naglo krene, da se mu kolesar ni mogel iz- LISTEK. Bratranec. Spisal Josip Premic (Dalje.) Kdaj bi si mislil, da jo obiščem na mrtvaškem o«lru, k«> se nisem nikoli brigal za njo — sem premišljeval, ko sem hodil v predsobi in pričakoval sestre, ki se kar ni mogla ločiti od nje. »lasi ji v življenju tudi ni bila bogve kako naklonjena. A spomnil sem se takoj zopet, «la je notri po-|eg nje >e nekaj drugih o**e>h, ki morda vedo, da je bila njena teta in torej ne more in ne sine t k1 i t i tako hitro. Pa na|iosled je vendar prišla, a ne sama, temveč s precej visok«) in naravnost lepo mladenko, ki je jaz v sobi nisem opazil. Govoriti *ta morali o meni. ker neznanka me je pogledala prvi hip nekako začudeno, potem pa s- mi je prijazno nasmehnila in mi p> < etome glol>oko čez nšeaa, naravnost interesantna, da seoi bil skoro nekako v zadregi . . . Pa kako da nisi prišel blizu tako dolgo f« je pričela povpraševati, dasi je gotovo vedela, «la se z njeno materjo nisva bogve kako razumela. Jn potem je pripovedovala, koliko je trpela ta čas, ko je ležala mati bolna, kako je mati težko umirala, kako da se oče nič ne briga za mala dva brata, vse natanko, kot da se kaj takega še ni nikoli zgodil«). Torej k pogrebu pritleš gotovo!« me je o|M>minjala pri od h o« hi in mi stisnila roko. »Nič kaj rad se pravzaprav ne »'deležujem takih obredov — no, pa <"e m drugače —« »Ako ti je ravno neljubo, pa pridi saj k meni, jaz bom morala namreč (»stati doma zaradi malih d vek, ki jih oče ne pusti na pokopališče in saj veš. kak«) je to neprijetn«>, ako je človek takorekoč sam v stanovanju, odko«lcr so ravn«)kar odnesli mr-I iča. Čudil s*Mii se njeni hlailnosti. ker govorila je tako mirno, kot da ji je umrl kak daljni so roti ni k. a ne lastna mati . . . In obljubil sem ji. da pritiem. s - Mračilo se je že, ko sem vstal in se hotel posloviti. »Cns Im), dovolj sva si povedala!« Takrat me je pogledala otožno in se nekako plaho ozrla po sobi. »Ostani še nekoliko — saj tako dolg«), «la se vrne oče od pogreba,« me je poprosila in mi šiloma odvzela klobuk »Tebe bi {loslušala brez prestanka. Veš, ni lepo, da si se nam tak«) dolgo umikal, saj sem komaj ve-«bda, da imam bratranca Frana. Vidiš, sedaj bom tako sama, oče je v službi, on, ni«>j oče tako eu«len. Glej. mati je umrla, a niti par dni ni hotel vzc*ti dopusta in ravno nocoj ima nočno službo. Moj bog, niti pomisliti ne smem, kako bom prebila to noč! Pomisli: sama, poleg dveh malih. Celo noč gotovo ne zatisnein očesa!« »Ali Kristina, kako moreš biti tako otročja?« sem se ji nasmehnil. »Ali mar veruje« v strahove in enake nesmiselnosti t« »Ne, tega ne! Toda človeku je vendar tako nekako neprijetno, ako se spominja tega mrtvaškega odra in to ponoči in tako sam, brrrrrr . . . že setlaj me stresa mraz!« Nato je nekoliko pomolčala, potem pa je pristopila nenadoma k meni in mi položila roko na ramo. »Ti. Fran. usliši mi malenkostno prošnjo »In ta je!« Pomolčala je zopet nekoliko, kot «la si ne upa povedati, nato pa me je pogledala proseče. »Pridi zvečer, da ne bom sama! Glej. tam v tretji sobi je prazna postelja, lahko spiš popolnoma nemoteno; meni pa bi bilo tako ljubo, če bi bil k«lo v moji bližini. Ali mi obljubiš, da prideš t No, reci: da!« »Ali Kristina, to je nekoliko težavno. Očetu, to se pravi — stricu* morda ne lx) po volji in — in — — sploh —« »Nič, nič!« me je prekinila in stopila pred me tako blizu, da sem začutil v obrazu njen topli dih. »Oee ne bo zoper to, oh, to najmanj, saj si vemlar moj bratranec in lahko si tudi misli, kako mi je težko. Torej prideš, kaj ne T« Prikimal sem. Hvala ti! Sedaj pa naj le pride noč, nič se je ne bojim!« Predno sem odšel, sem ji moral obljubiti še enkrat, da pridem gotovo in v zahvalo me je pogledala tako ljubeče, da se je zganilo v mojem srcu nekaj plahega . . . česar sem se prestrašil in se skoro pokesal, da sem * • ogniti. Pri tem je kolesar padel ras kolo ter se sam sicer ni poškodoval, a vos je pa šel čez kolo in mu je je skoraj stri. Po mesta kodi neka, kakih 12 let stara deklica, ter pri strankah z jokom prosi miloščine, češ, da je mama že dlje časa kolna, da so dolžni na stanovanju ter da nimajo ničesar, da bi živeli. Ko je v soboto prišla v neko trgovino na Poljanski cesti vsa objokana ter pomolila v zgoraj omenjenem smislu tako listino, ji je trgovka rekla, da naj nekoliko počaka, da pride stražnik, ki jo I h.de peljal na magistrat, kjer dobi I »od poro. m. se dekletcu solze hipoma posušile. Zakrohotala se je na glas ter pripomnila: »saj ne stanujem tam, kakor sem rekla . in brze nožice so jo odnesle iz trgovine na ulico. Sam se je kaznoval. Včeraj doj>oldue je prišel v neko gostilno v Florjanski ulici navdušen in zelo »vroč« Nemci Komaj je sedel k mizi, 7> s,, letele razne psovke na Slovence. l>a ne bi to imelo kakih posledic, ga je pametna gostilničarka takoj postavila pod kap ter za njim zaprla steklena vrata. Vročega Germana je pa to tako raz kači b», da je dvignil svojo močno pest ter i njo treščil po sipah. Hipoma se mu je u drla iz ran kri iu na iice mesta došh stražnik ga je na to odpeljal na • *>rednjo stražnico, kjer so mu dali I rvo pomoč, potem ga pa poslali domov. Znake krvi je pustil po celi poti in je sedaj gotovo uverjen, da ima to kazen pripisovati le sebi samemu. r k rađena ali izgubljena? Včeraj zjutraj ob 5. je na južnem kolodvoru delavka Jožefa M a t -kova pogrešila svojo denarnico, v kateri je imela 17 K denarja in povratni vozni listek Zagorje-Ljub-ljana. Z glavo skozi zid hočeta prodreti policiji dobro znana Marija V i ran tova ia 2elimljega in Ivana Ja vernik ova, rodom iz Konja, pristojna v Šmarje. Obe imata za mesto prepovedan po v rate k. a si ne moreta kaj. da bi semtertja ne obiskali Ljubljane, za kar sta bili že neštetokrat pred kaznovan i. Tudi včeraj jih je veter zanesel semkaj, toda oko pravice je obe kmalu opazilo in mesto, da se sprehajata po tivolskih nasadih, selita za hladnim omrežjem. španska, grofica Emilija Pardo - Baza nov a je bila poklicana v špansko naučno ministrstvo kot ministrska svetnica. Prvikrat se je zgodilo, da so tako mesto poverili ženski. Gospa bazanova si je pridobila velike zasluge za zboljšanje socijalnega stališča nižjih ljudskih slojev na Španskem. Razne stvari. * Zensk.i miniMrska svetnica na Špansk«m. Znana pisateljica Iz Železne Kude ua Češkem poročajo: Devetletni sin hranilniškega ravnatelja Dube, ki je tam na letovišču, se je z drugimi deeki igral s flohert-puško. Skušal je, streljati tiče. vendar pa ni zuai rabiti puške, ki se je izprcžila. Krogla je pa zadela 1-letnega siua nekega oiidotnega vaščana Gajdeja v srce. Deček se je mrtev zgrudil. • Svoboda na Madžarskem. Znani slovaški tovarnar Miloš Lacko z Liptovskega sv. Nikolaja je prišel v olk-ino Vihodno, da bi tam pri svojih prijateljih agitiral /a slovaškega kandidata v državni ztn»r župnika Itello. Kasor hitro je občinski notar /vedel o prihodu Lacka, mu je zagrozil, da ga da s silo izgnati iz občine, če takoj ne odide. Ker se pa Lacko temu nezakonitemu ukazu ni }n»-dvrgel, tedaj sta prišla dva orožnika, ki sta ga odvedla v občinsko hišo, kjer so ga zaceli prav na mk\izacij-ski način zaslišavati. Tepli so ga, da >e bil \es krvav, vendar se pa Lacko .raniti, ker je dobro vedel, oa ta orožniki rabili tudi orožje. Ko s<- je Lacko končno skliceval na zakon, tedaj je stražmojster prijel za zakonik ter mu ga vrgel na glavo. Nele |h» teh insultih so Lackota izpu siiii. Župnik Metod ličila se je odpovedal kandidaturi v okrajih, ki so jm»-polnoma «*«>\u>ki in ki sU tudi vedno volili slovaške narodne poslance, samo zaradi tega. ker je hotel preprečiti prelivanje krvi. brez katerega lu s« volitve prav gotovo ne izvišile. Kes. lepe razmere x» nastopile, odkar vlada ondi nepristranski Khuen-H* lervarv. ♦ Bedaki. V razstavi v Jekateri- noslavu so razstavili v svojem paviljonu kolovodje pravih ruskih ljudi- !e>*»!io podobo Leva Tolstega z vrvjo okrog vratu. Poleg Tolstega so si privoščili tudi vodjo kadetov, Mi-Ijukova. katerega so postavili pod vešala. OI»e i»odobi sta se morali odstraniti. * l mor in samomor. V Divošu na Hrvaškem je živela ž* na Desanka Fučak - petimi otroei, doć i m je njen / /»• tri leta v Ameriki. To je ved-no nagovarjal nek f"r<>> Dančič, naj živi ž njim. Desanka ni hotela o tem ničesar slišati in ga je v» dno od sel»e odbijala. Pretečeni |»etek je dobila s I* »št nega urada v Cal m i poziv, naj pride po denar, katerega ji je poslal njen mož iz Amerike. Drugi dan se je na|»otila s svojo osemletno hčerko ji obljubil Osem je brnelo iz zvonikov, ko sem se napotil počasi in s tako čudnimi olK-utki, kot da m* grem pravične poti. Premišljeval sem, preudar-.al tako in tako . . . naposled sem se zasmejal sam sebi: Čemu vse te misli, saj je vendar moja sestrična in pravzaprav moja dolžnost, da ji izpolnim zaželjeno prošnjo. In vendar mi je trepetalo v srcu nekaj kot pre-.-d. kot temna slutnja, ki ji nisem vedel ne vzroka, ne postanka . . . Videl sem pred seboj samo njene čudo vite oči, čutil toploto njenega mladega lepega telesa in stresel sem se, ko -♦•m pomislil, da mi morda f»ostane Kristina več, nego samo — sestrična. S silo ..en, skušal misliti na kaj drugega, oziral sem se po mimogre-dočih, gledal na temno nočno nels», a vse zaman — zoj»et in zo|»et so za-/orele pred menoj njene le|»e oči, kot dva svetla plamena . . . Ha stopnicah sem obstal, dasi sem vedel že naprej, da pojdem gori, in (»omislil še enkrat, ali bi šel, ali fn takrat sem se zavedel, da ne bilo niti enega teh pomislekov, ko bi bila moja vest čista, da bi ji izpolnil obljubo brez vseh teh dvomov in razni išl je van j, ko bi se ne bilo /irodilo z menoj, česar nisem hotel in »ds**m mogel verjeti. Ko seru potrkal, je prihitela odpirat nagi kot da m» je čakala že dolge*. »Ze se i mislila, da te ne bo,« je dejala in i plamenčku sveče, ki je vztre|»etav ! semintja, sem sfsvznal, da se ji r<■-.a trese. fn za menoj je skrbno zopet zaklenila vrata. Sedaj |*a tiho.« mi je posepeta-l*i. odprla vrata v soho in položila pr-t na usta - »veš. mala dva že Hpi-t=i tu v drugi sobi in sitnosti bi imela če bi se prebudila — vsa sta preplašena. Papa pa je odšel že pred eno uro,« je dostavila, kot da je to najvažnejše. in si mu povedala, da pridem jaz?« Prikimala je z nasmehom in mi namignila, naj ji sledim pazno skozi drugo sol»o, ki je bila le lahno raz-sv it I jena. Majhna lučka je brlela na nočni omarici, da se je oprava nejasno risala v polmraku in sem komaj za f »azil tam na beli pernici kodrasti glavici malih bratcev. »Drugače sta spala vedno v prvi sobi, a nocoj sta se preselila na očetovo posteljo in morala sem jima obljubiti, da bom spala jaz tn poleg —« in pri tem je pokazala na posteljo, ki je stala i»oleg in je bila prej gotovo materina. proti Ćalniu. Na potu je izza nekega grma skočil Dančič ter jo vprašal, ali hoče ž njim živeti. Ona mu je na tc rekla, da ne. Vznejevoljen je Dančie prijel za puško, nameril jo na njena prsa ter sprožil. Desanka se je mrtva zgrudila. Hčerka je vsa prestrašena tekla domov; toda tudi Dančič je šel proti Divošu. Ko so ga prišli ljudje na njegov dom iskat, se jt ustrelil. * Boj v železniškem vosu. V vozu nekega vlaka, ki je vozil s hitrostjo 80 kilometrov na uro proti Londonu, se je bil te dni ljut boj med nekim zblaznelim človekom in med ostalimi potniki. Predno so mogli ustaviti vlak, je neki potnik padel na železniško progo ter se zelo nevarno poškodoval. * Trdovratna cerkev. Knez Ro-spigliosi, najvplivnejši rimski aristokrat s** je jMiročil 1. PJ01 z ločeno zeno gospo Parkhurst. Knez se je hotel poročiti tudi cerkveno, zato se je mnogo trudil, da bi se prvi zakon njegove žene anuliral. Pajiežev sodni dvor je pa vse prošnje in predloge zavrnil, ter vstraja pri tem, da je I ♦v i zakon knezove žene še vedno v veljavi. Knez Rospigliosi najbrž ni dovolj dobro — inazal. * Samomor grofa. V Milanu se j* ustrelil bivši državni poslanec grof Ferrucio Macola.ki je svoj čas v dvoboju ustrelil znamenitega pesnika in žurnalista Cavallotija, ki je bil ludi državni |Kislanec. Macola se je že pred leti radi bolezni umaknil s političnega prizorišča. * Na kol nataknjen. Ko se je te dni vozil občinski zdravnik Ernest t)i. Varheg s svojo soprogo po Dunaju, so se konji splašili. Zdravnik in njegova soproga sta odletela iz voza. Zdravnik je priletel na neki kol, na katerega se je nataknil tako nesrečno, da jc bil takoj mrtev. Zdravnikova žena je padla v jarek in se je tudi težko poškodovala. * Strel v silobranu Na nekem velejMisestvu v Grebniei v Šleziji sta se sprla delavca, oče in sin z oskrbnikom radi plačila. Ker sTa šla oče in -in s poleni nad oskrbnica, je ta streljal z revolverjem. V starega je pognal dve krogli, ki je bil takoj mrtev. * Pomiloščen otroški hudodelec. V A rad u je bil obsojen 141etni Samuel L e v k o v. i c s radi tatinskega vloma na tri mesece ječe. Njegov zagovornik je napravil na cesarja prošnjo za |m>miloščenje, ki je bila tudi ugodno rešena, * Turška vera in turška ženska. Turški veliki duhoven, imenovan šejh-ul-islan, je napravil na notranje ministrstvo vlogo, v kateri zahteva, da se vsaka Turkinja, ki se dobi brez gostega zastora na cbrazu, aretira in kazi uje, kakor predpisuje Mohamedova vera, — Turška cenzura je zaplenila knjigo egiptovskega kadija Kase m hej Erai-na, naslovljeno: »Ženska emancipacija« in »Nova žena«. Knjigi sta baje zelo nevarni, ker bi lahko vplivali na starodavne šege turške žene. * Skupna smrt. V Gradcu sta si H*, t. m. najela v gostilni v Sack-strasse dva tujca, moški in ženska, sobo. Ker tiij'-ev več ur ni bilo iz sobe, ki je bila od znotraj zaklenjena in je bilo v sobi tudi vse tiho, so vrata s silo odprli. Na tleh je ležal 28 do ot) let stari mož s prestreljeno glavo, v postelji Je ležala mlada žena s prestreljenimi senci. Na mizi je ležala knjižica, v kateri je bilo napisano: »Ločila sva se po razumno iz življenja, Teodor in Avgusta F i n -ste r.«Zraven nje je ležalo pismo.na-slovljeno na mater umrle žene. Fin-ster je bil uslužben v pisarni pri južni železnici. * Bavarski princ v Ameriki. Te dni je dospel v New York bavarski princ, 221etni Franc Josip. Takoj se je zglasilo pri njem vse polno new-vorških reporterjev, katerim je princ priznal, da še ni bil nikdar intervi-van. Princ je reporterjem rekel, da je že mnogo čital o Ameriki in da misli, da morajo biti ameriška dekleta zelo čedne stvarice. Čudi se le, da tako demokratično vzgojena dekleta tako hrepene po evropskih naslovih. Princ je baje šaljivo pripomnil: Ali sinje tako hrepene po evropskih kronah! Ne, morda se ne bom vrnil sam v Nemčijo. Pa ne, da bi bavarskemu princu tudi dišali ameriški dolarji f * Poroka baronice Vaughan. Te dni se je poročila bivša žena belgijskega kralja Leopolda, baronica Vaughan, z nekim gospodom Du-rienxom. Poroka je bila v trgu Arronville. Zaročenca in njuno spremstvo se je pripeljalo v avtomobilih. Na cesti se je nabralo vse polno radovednega občinsva, kar je nevesto zelo jezilo. Posebno divja je bila na fotografe, ki so ob cesti postavili svoje aparate. Mahala je s soln-čnikom ter ukazala šoferju, naj hitreje vozi. Občinstvo je postalo vsled njene vidne nevolje še bolj razposajeno in se je baronici v obraz smejalo. Srečni ženin se ni menil za radovedneže in se je držal zelo resno. Baronica je spremenila svoje plebejsko ime Karoliua v aristokratsko Jo-lanto. * V varstvo devištva in zakonske zvestobe.V Diisseldorfu provzroča veliko smeha in razne dovtipe najnovejša policijska odredba. Diisseldor-farji se namreč kar na prostem kopljejo v Reni, in sicer kar pomešano, moški in ženski svet skupaj. Zgodilo se je pa menda večkrat tako, kakor se je zgodilo takrat, ko sta se Adam in Eva prvikrat objela, kajti policija je ukazala napraviti v Reni mejo, ki loči moške in ženske kopalce. Na obeh straneh brega je pustila pritrditi dolg hlod, in gorje onemu, ki bi se zasukal čez hlod ali pa bi priplaval pod hlodom na kopalni prostor drugega spola. Ta meja med obema sploma je pa, kakor razvidno, samo v vodi, na bregu lahko oba spola skupaj prevračata kozolce. Po mnenju diisseldorfskih modrih očetov je torej voda tisti element, ki je najbolj nevaren devištvu in zakonski zvestobi. * Nesreča pri razstreljevanju. Pri razstreljevanju v Heiligenkreu-7u blizu Mainza se je ponesrečilo več vojakov. Vojaki so se hoteli prepričati, kak učinek bo napravila razstrelila, zato so zlezli v rov. predno je mina eksplodirala. Ker jih precej časa po razstrelbi ni bilo iz rova, je šlo nekaj mož pogledat, kaj je vzrok, da se ne vrnejo. Vojaki so bili brez zavesti, deloma radi strupenih plinov, deloma radi poškodb, ki jih je provzročilo leteče kamenje. Vseh osem mož s stotnikom in pomočnikom je bilo težko poškodovanih, neki prostak pa je umrl. Za kratek čas. — Naš novi uradni pMBsEdSH nik ti je strašen lenuh. Šele ob enajstih prihaja v pisarno, = To ni nič! Naš prihaja že ob pol osmih v pisarno, da le toliko dlje lenobo pase. Izdajatelj 1. odgovorni urednik: laljitljeii kani lEBlapnar iz Maski MttUati Ta zabavna povest, polna krepkega ia preSlrnega humorja in svežih, dostikrat razposajenih dovtipov, je prav kar izšla v posebni knjigi. Prijateljem neprisiljene komike in veselega tn ML 11, tn. m l s pk i it Jtarodna knjigarna v Ljubljani. ■i Prešernu slike. Iv. Bonačv Ljubljani. C«aa sliki 9 Iz narniAtna v »lovanSJHrvO 3trka!arjev, aiscm m drsgib tu*.»vi* škrat MM v tej ttroki itveiea: sera vnietvm . Sk>v. Naslov Vff^CNU* 23 je imela koncem leta 1909 denarnega prometi.......K M, f M. 121-11 upravnega premoženja......... obrestuje hranilne vloge po 4f|s°|» brea vsakega odbitka ren tnea a tfavfca, katemaa pli tama mm vlasnika. Sprejema tudi vloge mm tekati rmtmm v imi s metom Im lih obrestuje #d tam vlm#e te i Stanje hranilnih vlog aad...............K S 0,000.000 PesoJMje na nnnaljinćn p« S /. « 1» / , m aMHbacif« »M »n p« S1 ,«# krm« »■»•f-tlaacljmi mm amik« pm 0- Posojilnica sprejema todi vsak dragi nacrt glede anortizovanja dolga. UBADIfE URE: vsak dan od g.—12. im M 3.-4. Izvem nmmmIJ im praznikov. Telefon it. 185. Postne aramilalca racam *L 0S0.40S. J^C 3^C 3^G (r^> Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 O 9 t .» ml mamam mmmlmašaamm rvm Č aXLaa 5 n usmm jut [Rt!.....______________ 9 najcenejši zavod na kontinentu. jajg Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno X W*^* vsakovrstna posojila in kredite T/C kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. * Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. X X X X X X X X Jrpta 1 s oatafealai iaaastvona M msmt: SdSirion olka it. 7. upti ilane pošle Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pm 4l / ; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojili na najrazličnejše načine. — Bavnotaam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Esksmptira trgovske menice. — Preskrbaje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno pisarni. ali pismeno v zadružni 10 m ral in .opildoe oi 9. io 12., popoldne od 3. do 5 0 x D LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuahi Promese zemljiških srečk k žrebanju 5. septembra t. I. po I Stritarjeva ulica štev. 2. KKbK^S k žrebanju tiskih srečk *j VV i oktobra t. I. po - ====»== K 8 JL vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za z v en e, a!i pa pamti1 požaru le pri slovanski banki »SLAVIJ!« Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v naj&riem obsegu. „.LAVIJA" ijmmno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Banka „SLAVLJA" ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. m)a»onaWaa. Bit/ llftllal razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbi enje za starost, za slučaj MaloUI ipnMill vMA smrti roditeljev, za doto otrokom. - Baaka „SLAVLJA" razdeljuje ves čisti dobiček svojim Članom.-- Banka „SLAVLJA" „ ~ atmvamana zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. Ba.aabm tn.k\mBTMm\mt emotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim MHUm ipvmA W MA dobrodelnim namenom. -—-— Banka „SLAVLJA" stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zmstop banke 9vSUvijea v LjnblJanL Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojim!« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjujmo se ! Bodimo odločni, nlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma! I .\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. .\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Okntajaftik wlog M ftailijmtimm k varnost rloženega denarja jamči zraven r m It I mit m se mestna občina ljubljanska z vsem pa^MaMatoaaJMHi ia X VSO mvojo ammftjm. Isaafca vloženega denarja je ■lmiatopofeB, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c kr. deielni vladi, lafcljaftmaa vaaka mpakalaaija t vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po il/4V# breg odbitka; nevzdignjene obresti ae pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu.'« Sprejema ijaaav kron. RtMrvni zaklad aad 1 aailijon kron. vlažne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov hJ^dtiitlhr iiixo Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj */«% na leta Daje posojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične daaamflm kft*aaotaikmf v podpiranje slovenskih trgovcev tn obrtnikov pa kradKaa a*i allem. 4 3677 9A 26 SY