Politični ogled. Avstrijske dežeie. Dne 21. t. m. se snide zopet drž. zbor. Med vladuimi predlogi, ki pridejo brž v obravnavo, naznanjajo bečki listispremembo davkarskih postav; načrt obsega 4 oddelke: Pridobniuo, davek od obrtnij, pribodniuo (llenteusteuer, davek od kuponov) in glavni davek (Personalsteuer), ki se prične pri 1200 gld. letnine.  Štajersko. 5. t. m. je bila 14. seja dež.  zbora. Pivosednik je naznanil v imenu dež. vlade, da se 16. t. m. zbor skončati raora. Predlog cestnega odbora, da se naj okr. ceste, po kterib je bolj živaben promet, k d e ž e 1 n i m cestam prištejejo, ni bil sprejet. Kranjsko. Dež. zbor je sprejel postavo o napravi novih zemljišnih knig. Proti posilnemu legaliziranju se je zbov enoglasno izrekel. — Glede vladnega predloga zdrastvene postave je d. zb. izrekel, da se z ozirora na sedanje krajne in denarne razmere v deželi izpeljati ne da, ter se vrne postava dež. odboru. (Pri nas utegne d. zb. drugače storiti, ker imamo denarjev, da jib kar sipljemo). —Dr. Razlag odgovarja Gorenjcem, ki so mu nezaupnico poslali, da ne odstopi, češ, da je to — agitacija proti njegovi osobi! Namesto zamrlega dež. poslanca Korena je 8. t. m. volitev na Notranjskem. ,,Slovenec" priporoča po želji mnogib volilcev g. Ivana Vilharja, trgovca v Ljubljana, ki je res mož vsega zaupanja vreden. Na Predarlskem je vladni zastopnik 5. t. m. naenkrat dež. zbor sklenil, ker je bil na dnevnem redu razgovor o direktnih volitvah, proti kterim bi bil dež. zbor ugovor izrekel, kakor je nasvetoval poslanec Thnrnberr s tovariai. — Radovedni smo, kaj bode vlada v tirolskem d. zbom storila, kjer je stavljen enak predlog proti dir. volitvam. — Ker ni vlada r a z p ustila dež. zbora na Predarlskem, je s tem pokazala, da si ne upa pri novi volitivi večine za se pridobiti. Tolike vrednosti je, ako ljudstvo svoje pametne voditelje p o s 1 u š a. Česko. Narodni klub (sbod) českib veljakov je postavil kandidate za drž. zbor, ktere bodo 10. t. m. kmetske občine volile. Izpuščeni so izmed novib kandidatov kolovodje mladočeskih razkolnikov: Sladkovski, dr. Čižek in di*. E. Gregr, ki so hoteli proti volji českih voditeljev iti v dež. zbor. — Za nas Slovence je posebno podučno, kako da česki list ,,Pokrok" mladočeske razkolnike popisuje. Piavi, da bujskajo študcnte in mladi svet za se in proti dosedanjim skušenim voditeljem: Palacky'ju, dr. Riegerju itd. Med kmečkim ljudstvom pa bobnajo s ^fevdalstvom" (z roboto, desetino in Bog si ga vedi, s kakošnimi strašili), ter marsikterega zaslepijo. Vse, kakor pri nas po zvijaškem političnem katekizmu brezverskega liberalstva. Dvomiti ni, da bodo izvoljeni vsi nasvetovani kandidatje, in to bo udarec na dve strani: Mladočehom in vladni stranki, ki je bila razpora srčno vesela, kerje mislila, da bo s pomočjo českib ,,mladib" opozicijo zadušila alj vsaj tako oslabiia, da ne bodo več ,,državne pravice'' českega kvaljestva ustavakom na ušesa donele. Naspvoti bodo pa mladočebi se prepričali, da narod za njih politične kolobocije ne mara. 0 g e r s k o. Bolebni voditelj dosedanje vladne stranke, Fr. Deak, hoče po vsakem načinu svoj mandat položiti ter se umaknoti vsemu poli- j tičnemu življenju. — Ministerstva prvosednik je i — v gosposki zbornici levite štel onim, ki so davkov dolžni. Po tern takera bi graja pved vsem veljala velikašem! Kakor se čuje, lioče vlada v svoji zadregi še poskusiti ta pomoček, da razglasi imena tistib, ki so po 1000 gld. na davkih dolžni! Hrvaško. Dežela se začenja oddibati, odkar ima poštenjaka, ;dra. Mažuraviča za bana. Vse gre zdaj drugače ter se popravlja velika škoda, ktero je Raucbovo banovanje deželi nakopala. V Zagrebu so si mestjani enoglasno za župana izvolili bistioumuega Iv. Vončino, ki spada k narodnim voditeljem ter je svetu raz- i kril Raucbove slepaiije, vsled kterib je bil ta strmoglavljen. Ravno tako je Koprivniški okraj enoglasno izvolil Iv. Kukuljevica za poslanca, moža, ki je kakor v učenosti tako tudi po svoji izgledni poštenosti eden med prvimi sinovi domovine, kterega je pa Rauch v svoji surovosti od službe bilodstavil! —Dež. zbor je sprejel postavo, po kteri so ban in sekcijski načelniki pri dež. vladi odgovorni dež. zboru. Tega pri nas nikjer ni, ker nasi liberalci druga ne znajo kot železje kovati za dubovnike in kat. cerkev. — V Zagrebu se snnje tudi družba v pomoč bosniških katoličanov ter obeta stvar prav obilne udeležbe, kar sam Bog daj. Nadškof Mibajlevič je diužbi podaril 500 gld. Vnanje države. Na Nemškem so zdaj povsod volitve v drž. zbor. Ker liberalni in protestantovski listi etrašno javkajo nad agitacijo katoličanov, je upati, da ti z vsemi močmi delajo za svoje kandidate. — Ker so tudi kat.  Bavarci že do grla siti prusovske predrznosti,  utegnejo mnogo domoljubnih kat. mož spraviti v drž. zbor. V Virtenbergu je dež. zbor zvišal  plače uradnikom, v ednaki meri pa tudi kat. d uhovnikom, nad čimur naši liberalci močno nosove vihaja. Na Francoskem se snuje po vsej deželi bratovšina, kteri je namen, pospeševati posvečevanje nedelj in svetkov. Na čelu stoji svetoven človek, pl. C i s s e y, brat generala, ki je bil vojni minister. Bratovšina šteje samo v mestu Lyon 30.000 udov, samih premožniših mestjanov. Med drugim se obvežejo družabniki v to, da nobeden ne kupi vec kaj pri trgovcu, ki dela proti dvuštvenirn pravilom. Na Španjskem so se te dni godil^ stvari, ki niso nikogar osupnile. Prvosednik republike, Kastelar, je moral odstopiti. 2. t. m. je prebral v narodni skupščini svoje vladino poročilo, v kterem ni mogol poslancem druga povedati, kakor — da ne gre kljubu popolni oblasti, ktero si je dal pied nekterimi meseci dati. Uporniki — pravi — v primorskem mestu Kartageni še niso podvrženi, oni so krivi, da so se strašno pom n o ž i 1 e čete kralja Karola, ki se tem manj premagati zamorejo, ker je tudi republikanska armada vsa popačena itd. Namesto da mu po- slanci TnoTič oblast izročijo, mu izrečejo z nadpoloTično Teciuo nezaupanje in so hoteli uoto Tlado sostaviti. Poveljnik glavnega mestaMatiida, general Pavia, pa obsede nagloma zbornico in poslauce razpodi. SestaTila se je brž noTa Tlada, z generalom Serranom ne čelu, kar je vse bilo že poprej navozljano. Razorožali so brž dvomljive prostoToljce in t oklicu oponiinjajo stranke k poniirjenju, da rešijo republiko. Sedanja Tlada de.la za Alfonza, sina pregnane kraljice Izabele, ki se bo pa raTno tako malo držati zamogel kakor mati kraljica, kajti neareča te dežele je, da so generali bolj glaTe raznib pol. strank kakor pa zauesljivi vojaki. Mirii tako dolgo ne bo, dokler ne zmaga postaTni kralj K a r o 1, ki utegne političnim generalom pravo mesto delovanja odkazati, ako po srečni zinagi do Tladaistva pride. Amerika. Da še niso Tse države na svetu ZTeličarju se zneverile, priea kaj lepo republika EkTad6r v južni Ameriki. V soglasji z državnim zboiom se je — čujte! — vsa država izrofiila ljubezni in obrambi srca Jezusovega, ter se je t ta namen poseben praznik za vso držaro oklical. Ob enem se je st. Očetu odločilo na leto 10 procentoT desetine dohodkoT in t ta namen takoj poslalo t Rim 10.000 pezakov (1 pezos po nasem blizo 1 fl. 50 kr.) To je naše liberalce kar ujedalo in eden vladnib listoT je židoTske jczj rekel, da je to ,,lepa blaznost!"