64. ifeuniro.
Današnja Številka stane Din 2
V Uomioni, v nedeljo 16. marca !9Z4.
Leto um.
:xhaja vsak du oopolđae, Uvi« a 11 a«d«i,o la prasaike. tviterat) : do 30 petft vrst HO, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inscrati petit vrsta 4 D: notice, poslano, izjave, reklame, prek'lci beseda 1 O; Popust po dogovoru. — in sera t ni davek nosebei. Vprašanjem glede nseratov nai se orilo Si znamka za odgovor
0P»aral*tro „S1ov. Naroda4 lm MNarxtoa tlrtirai" Inaflirs
ulica st 5, pritlično — Te^af jti st. 394.
UredaUtro „Slat. IfarelV anaf.ov? nUca it 8, U nadstropja
¥«lt on *ta>*. 34. lopisi sprafe-aa !• o3ii;»i) i« zaiostaa franaovaaa« ■*r   Rokopisa« so «• vrača. r?M
Pos*ti3*^3 stavil**: ""^K
• tu^osliviji oi 4—S str. po O. 1*59,  8 in vet 2 D. V inoze*itstvii 4—6 str. 2 D., 8 in več po 3 D. PoUnlna platana v gotovini.
.Slovenski Narod*	velja:		V Ju-csiJviM		V !sr:tp»tii
		v Lt	u bi ta al	po potti	
12 mesecev    •   • •		Din	2-»0-—	Din 240 —	Din 360"—
6      ■         •  • •	* •	■	120 -	. 120-—	. 180*—
		■	BO-		■ »-
1              9                    •      • •	•   • *	•	SO—	. 20-—	. »tr-
Pri morebitnem	povISanJa 5e Ima		daljSa	naročnina ilool	ača tf.
Movi  naročniki   na;   poSiieio v prvič na'oćnino vedno   *i3*y   vo r.akazn'd. Ma <«mo oiamena naroČila brez nos'atve denar la sc ne moremo ozirati.
Pričakovana Rusija.*
(Izvajanja starega slovanolila.)
Gospod urednrk! V nedeljski številki ste posvetili Rusiji izredno pozor-i ost. V posebnem članku ste opozorili ?:n premeteno politiko Italije, ki se je t -ibliža'a Sovjetom, da bi sebi zagotovila razne gospod, koristi in jih obenem ndolžila in obvezala za tiste prihod-i je čase, ko pride do borbe za velik kos ! ovanske zemlje ... Kdo more Italiji : .imerti, ako gleda tako previdno v : sočnost in skuša pridobiti si tako ročnega in — odločilnega prijatelja? Iz tega Vašega Članka mi zveni na uho Vaš apel, ki ga pa niste zapisali: Jugo-M-ivija, pojdi in stori tudi Ti tako! Ali: rTa!<"\i risi prebitega Italije?!
V članku »Pričakovana Rusija« prav !eno in pravilno utemeljujete oni neza-pisrrd apef, posebno v razmotrivanju o Izjavah Mi'jtil-ova, Kramara in Paleolo-ejua, ko prav'te:
»Vsi trije utegnejo Imeti prav, da se boljševizem ne bo drž«f, marveč da se za njim razvije nova Rus'jn, katera ustoli. Treba t^rel pomagati, da se -»'Ncnpši prebrat! To na se more zgosti le z živahnim5 d"*evnl«d In mate-vT!??n»m? Sfffrl med Rus**o In osredrjo er z&rtarJfio Pvrono... Obnovno strem-';-^t,» Pi rope naruvriost ukazuie zveze z Rnrjo!«
Evo nov apel, ki sicer n! zapisan, a c'oni Iz vsake gornje besede: Jugoslavija. a1? s' nrinravliena da--!?
Pritrdili ste imenovanim trem poli-•ii-nm, da se boljševizem obrabi in da P*Wg na njegovo me«to — neka nova Pnslf*, ki jo — pričakujemo posebno mi Jnrosloverl! Kakšna bo ta nova Rusija m kaj je storiti ram, da nam bo prijazna In v nnjresncjšem času v pomoč? — OoVovor rta to vprašanje nam more dati Te hladno razmotrivanje dosedanjih rezultatov velike ruske socijalne revo-fncflCi sedanji nolo^aj ?n naravne smer-"*re. ro katerih lahko z crofovostio prl-^oi-jtjomo nartj»ffiijo evonrcijo in konso-ftđar*?n — ru^keira naroda.
Tak n**M narod, kakoršneea smo si ra<Ji prenočevali in kakoršen more sto-nfrfl v bojne vrste — vses'ovmske vza-'
rv> f>o??3v»vf?!n r^vofftcl'l. dasi se tega Se re zaveda in morda ni bil Ideal in namen one sociialne revolucije, ki je srečno ?e za rami. — Pustimo na strani vse grozote, brez kakor~r>?h ne mine nobena revohi^Ma. marveč Ugotovimo si v sr»owtrttL kar vol'kega med drnHm je
• Ta zan''mi\*v tzvafnnfa prirbčnfemo, nc da bi se v podrobnostih š nffmf strinjali.
Uredništvo,
ta revolucija izvedla, kar daje podlago novim dogodkom in kar more in mora izoblikovati tisto novo pričakovano Rusijo, ki bo srečna sama in bi mogla pomagati do boljše sreče tudi nam, ko pride čas za to.
Kaj je bila stara Rusija, kaj — ruski narod do revo'ucije? Devetdeset odstotkov tega naroda je bil in je niski
— mužik, to so bile Gogcljeve »mrtve duše«, ki so padale na kolena in na trebuh pred vsak?m činovnikom, pred vsakim barinom in popom. Carska rodbina, aristokratje, cerkve in samostani so imeli skoro vso zemljo, muzik pa je bil rob na tej sveti ru^ki zemlji! Na enem naših neoslovansk;h kongresov se mi je pohvalil ruski udeleženec, da ima na enem samem posestvu dve železniški postaji (iste železnice), tako veliko je: čez eno uro vozi brzovlak po njegovem svetu, kjer je raztresenih več vasi; vsi možiki so njegovi — robi, naredi ž njimi, kar hoče. In ta mož je bil selen eden malh veleposestnikov!
Revolucija je korenito pometla In je morda te stare krivice nadomestila z
— novimi, ali priznati moramo, da je vsaj deloma osvobodila mulika in naredila iz njega — človeka, ki svobodne je diha in z veseljem obdehiie zemlio, ki jo že smatra za svojo last. NndaTjni razvoj more ustvariti kmetovalca in gosno-darja In svobodnega ruskega — človeka, sposobnega zn kulturo in poetično udeistvovanje — Kdor pozna dti?o naroda, ki se rodi, Živi, dela in umira na kosu zemlje, ki jo smatra za svojo, ne more veHetl, da bo tak kmet steber boljševizma za večne čase. In ker plava do 90% tega »ruskega naroda« v takih strujah, ki ne morejo na da'i^o dobo zagotovili nadvlede sedanj boljševizmu, moremo mirne du5e trditi, kakor ste pritrdili v nedeljo, da se — boljševizem ne bo dr^af. PoVg teh ugotovitev je š*e nešteto drurriti vzrokov, tudi takih, ki jih našteva MUjulrov, ki govore proti obstanku bolj?ev?5kega gosoodstva. — Kaj bo s!ed;lo? To je veliko vrra^arje morda že blvnje bodočnosti. Med ru-sVhni emigranti je brezdvomno veh"ko sposobnih mož, ki b! mogli imeti zaslužen delež v bodoči ruski zgortovmi. Sedanje kujanje po Evropi mma več ni-kakega opravičenja. Po'ožai je no^fal bolj jasen in prišel je čas, da začne vsakdo misMti na povratek v domovino.
Za to pravimo: Vse s'ovanske države morajo č;m preje urediti svojo od-nošaie do PusMe, da bodo v bodočnosti
deležne dobrot pametnih stikov — z novo Rusijo.
Po vzgledu Nemč:je, Avstrije, Italije, Grčije itd. pojdejo vse države druga za drugo. Zadnje dni pišejo, da celo Vatikan misli ubrati isto pot. Nemci so biii prvi, ki so razumeli pobožaj: zato so v Rusiji že kukor doma. Trgovski stiki so veliki, nemški strokovnjaki preobra-zujejo Rusijo po svoje. Celo Avstrija je navezala st;ke z Rusijo. Dokaz sedanji ruski paviljon na veselejmu in — rusko poslanstvo na Dunaju, ki je urejeno v velikem Stilu: ima celo dobro organizirano poročevalsko službo (presbiro). Tukaj izhajajoča komun. lista »R o t e
F a h n e« in češki »PrukopnfkSvo-body »nimata več podpore iz Rusije in njiju ure so — štete.
Naloga slovanskih držav jet da si s pametno politiko zagotove prijaznost — nove Rusije, ki še'e prihaja. Slovanska vzajemnost ni še popolnoma izumrla niti pri sovjciih in njih voditeljev. Lahko bi navedel besede Čičerinove, ki sc tičejo baš nas Slovencev in Hrvatov, pa za sedaj še niso za javnost. To pa pravimo: ideja slovanske vzajemnosti rmarra tudi — v novi Rusiji, toda Jugoslavija ne sme dalje ostati doma v za-peČktt, ko se njeni sosedje gneto in vsiljujejo —!
Gitsljsfvp SKS in vzooiedovle.
Med »Učiteljskim tovarišem« in »Kmetiiskim listom« se je vnela debata, ki BBsht0, da pride v splošno javnost, ker se tiče vprašanja, ki se doslei pri nas še ni dovolj jasno obravnavalo in ki zahteva, da se ga razčisti.
»Kmetijski list« je namreč priobčil več člankov, ki se pečajo z nalogami kmetskega učite' istva (učite! jstvo na kmetih). V člankih se učiteljstvu oči* tajo razni protiljudski in protišolski nedostatki. »Kmetijski list« postavlja zato reform a tori eno te^o, za katero se je zavrel tudi bivs* pc^anec. SKS. ^osp Ivan Mermolia, ki zahteva od učitelj« stva. da se, vstonajoč v stanovsko, raz* redno kmeti ;sko stranko, prilarjodi kmetskemu življenju in iztrrfa iz me* ščanskep*a objema. Oosn. Mcrmolja sklena sledeče: Podeželski učitelj se nameni v prvi vrsti kmetiiskemu ljud* stvu. kmetijski vzrjoji in kmetijskemu naraščaju. Zato se naj vživi v splošne duševne, gosnodarske in politčne raz* mere kmetijskega stanu. Gosp. Mer* molja priporoča, nai podeželsko učitelj* stvo že iz pokricnih ozirov prevzema program sianovtk?. razredne kmefiiske stranke, tore t SKS. ki oznanja ideje duševne, socialne in politične osamo* svojitve kmefi rskepa prebivalstva. — Crosn. Mermolia sklepa, da se mora učitefistvo vživeti v te cilje in progra» me. ker je namenreno kmetijskemu na* raščaju, torej ljudstvu, ki hoče vzgojo in prosveto svojega naraščaja na prav poseben, nemeščanski način.
Sklep gosn. Mermolje. na katerega je deloma reagiral »Učiteljski tovariš«, zavračajoč neke očitke učiteljske nede* lavnosti, nepripravljenosti ter proti* kmetskesa odtujevanja, se nam ne vidi dovolj jasen in pravilen, dasi je na prvi notjled prav zapeljiv. Zato nekaj misli od naše strani, vendar brez vsakega strankarskega a'i poltenega ozadja.
Gosp Mermolja gleda pri debati na vrste SKS, katere bi rad pojačal s slovenskim učiteHstvom. Kot voditelju kmetijske stranke mu tega nočemo zameriti. Mi na tega vprašanja ne mo* remo postaviti osebno in strankarsko. marveč splošno in načelno in se radi tega vprašujemo, kakšne funkcije naj vrši učitelj, kadar ga usoda ali prosto* voljna ltubezen zanese v kmetijske okraje. Naše vprašanje ni več politično, ki je naravno za vsakega učitelja abso* lutno odprto in prosto. Naše vpraša* nje se tiče učiteljeve prosvetne in vzgojne funkcije, njegovega poklicnega in s+rokovnega delovanja, njegovega življenskega opravila. Tuka i moramo le podpirati načelo, da je ta funkcija ab* solutno nepolitična in da je treba v tem oziru zahtevati popolno depolitizacijo učiteljstva. Vzgoja je vzgoja in obče« narodna. 5 tem pa ni rečeno, da se \ učiteljevo delovanie na vzgojnem polju po mestih in na deželi ne sme diferen* cirati. Razlika v meščanskem in kme* tijskem učiteljstvu, če se tako izrazi* mo, se tiče samo pedagoških ciljev in sredste\* enega in drugega skupine. — Gosp. Mcrmolja ima prav, če tirja po* mtajenje in izponolnjenje pedagoškega sistema na deželi, v kmetijski okolici, se pa temeljito moti, ko i z sto ve t i to pomlajen je in izpopolnjevanje s poli* tično pripadnostjo k SKS. Politična Dri* pad nosi še ne izpreminja človeka in i učitelia v kmetijskega dobrotnika in vzgojitelja v modernem smislu besede, pač pa sistematična izgradnja socijalne in individualne pedagogike za specijnl* ne potrebe in razmere našega kmetij* skefa ljudstva. Tu in le tu se nahaja veliko polje novih vzPojcslovnih in prosvetnih nalog, ki čakajo na znan* stv^no preiskavo in na sveže delavce. Želimo, da se tozadevna dela prično z vso obsežnostjo in temeljitostjo pra* vega znanstvenega raziskovanja ter da
se pri tem poleg naših lokalnih in domačih razmer vpoŠtevajo vse pridobit« ve in izkušnje takih pedagoških strem« Ijenj v modernih državah, v Švici, na Danskem, v Angliji, Nemčiji in Zdru* ženih državah.
Samo v tem obstoja prr. o vprar sanje meščanskega in pc deželakegm učlteljst\'a, agitacija proti u " jsfru v vsaki drugi obliki pa ni umestna in dostojna. Meščansko živ'.ienj^ (življe* nje po mestih, pustimo buržujske psov* ke pri miru!) kaže drugačne oblike In nastavlja vprašanja, ki se tv.*m^'i!:o razločujejo od vprašanj, ki vznikajo na deželi, med kmetijskim ljudstvom. Ta razlika nalaga učiteljstvu le nove peda« goške dolžnosti in probleme, nikdar pa r.ovo poetično prepričanje.
RADIĆEVCI ŠE NE PRIDEJO.
— Beograd, 15. marca. (Izv.) Načelniki opozieijonalnepra bloka ?o imeli včeraj dopoldne in popoldne daljše konference, na katerih so razpravljali o nadaljni taktiki in o času. kAdai naj pridejo Radiievl poslanci v Beograd. Kakor javka današnja »Pravda«, je bilo na popoldanskem sestanku sklenjeno, da prihod Radičevih poslancev v Beograd še ni potreben in da na] radićevci pošljejo v Beojrrad samo še ostala pooblastila v svrho verifikacije od strani narodne skupščine. Tudi včeraj so ves čas pričakovali pozitivnih vesti o prihodu radičevcev, toda zaman. Predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovi je včeraj popoldne konferiral tud^ s zastopnik! zemljoradniškega kluba,
Parlamentarna situacija.
— Beoirrad, 15. marca. (Izv.) Raz-1 voj političnih in parlamentarnih dogodkov gre popolnoma normalno brez vsakih skokov. Nikjer ni opažati, da bi vladi pretila kaka posebna nevarnost. t*ko da bi v na krajšem času Izbruhnila kriza. Dosedanji nastop opoztcifoftalneffal bloka je med radikali vzbudil veliko samozavest in odločnost, da nadalluj«? svoje dosedanje parlamentarno delo. Z oil-rom na včera'šnji sklep načeln;kov parlamentarnih klubov je že sedaj iasno, da bodo radikali spravili brez vsakih težkoč do 28. t. m. državni proračun pod streho in na varno, čeprav so radićevci in nekateri opnzici;onalcl spr*'a forsirali načrt, da se ima Paš^ćeva vlada strmoglaviti že pred proračunsko debato. Rad:kaH pa so z ozirom na kolo-ban"e rad>ćevccv sedaj odločeni, na vsak način v najkrajšem času forsirati sprejem invalidskega zakona In drugih nujnih zakonov, ker so prepričani, da opozicijonalni blok proti tem potrebnim zakonom ne bo mo^cl izrabiti taktike za
Sven Elvestad:
62
ŠDomn v horhi t dvprnn
»Obžalujem,« je dejal detektiv, »da Vas ne mo*-fm prepustiti Vašim čustvom. Pričakujem avtomobil. €
»Nadejam se, da se ne pojavi nikdar več,« Je Izjavila gospa Sonja. »Dala sem mu vse, kar sem Imela, najprvo ves moj denar, potem sem zadavila vse svoje dragocenosti, da si preskrbiin denar.«
»In mesto teh *te kuolll ponarelene, da bi se v Vašem možu ne vzbudil kaV sum. Zgodbo poznam. Ponarejene dragulje sem videl.c
»Vi veste vse.« ie začudeno vzkliknila Sonja. *m vendat r*H|*s»5j»** lr r-»eni in zahtevate, nai Vam jaz vse to pripovedujem!«
»Vse to hočem slišati \z Vaših ust Vem še več. Večino pa uganem in zato moram imeti potrdilo za svoja domnevanja, da lahko z vso silo zadam odločilen udarec.
»Komu hočete zadati ta od^čilni udarec?«
»Možu, ki ga pričakujem,« Je Wavfj Krag.
Gospa Sonja je ostro pogledala Kraga.
»Potem morate runi izvedeti, v čem obstoja moja strašna nesreča Ko me Je do zadnj-g- nov. čiča oskubil, je zahteval, naj izvrSim zločin, da pridem do denarja. To sem odklonila.«
»Tn z^+"<radrtli ie Va<? hotel "^^^.riti'r,«
»Ne! Ko sem zadnjič govorila ž njrm. ml je rekel: »Kakor se zdi hočeš od slej živeti kakor solidna meščanka. Vidim, da ljubiš svojega moža in I svoje dete. V teh dveh bom znal zadeti Tebe.« Po j teh besedah je odšel. Nato sem preživela nekaj dni j v strahu in trepetu. Nekega večera je b:l izvršen na mojega moža na stopnišču naše hiše napad. Policija v Kopenhagnu je govoričila nekaj o maščevalnem č;nn nekr*sjra o^'^"*^<*- ' --»•-. ^ o -\ sem bila jaz bolje poučena. Vedela sem, da ta človek ne bo ostal sr.rro nri merilcem poskusu. Prihodnjič bo napadel moje dete. V tem po'ožaiu sem se odločila za obupen Čin. Napravila sem, kakor da bi se bila ponesrečila. Ako Izve, da sem mrtva, tako sem si mislila, notem onucti vse nadnljne naklepe, ker bi mu Itak nič ne koristilo. Hotela sem izginiti za nekaj časa Kasneje pa bi se zopet vrnila k svojemu detetu, ki ga imam tako neizmerno rada.«
»Tn vse to ste storili, ker ste se bali. da N Vas kompromitiral, ako bi pripovedoval, da ste Vi, soproga slavnega odvetnika, nekrč bila n,ego\a ljubica, ljubica navadnega vlomilca?«
»AH ml ne verjamete?« je vpraSala Sonja.
»Ne!« je odgovoril Krag, »Vi ste imeli Sc drug vzrok.«
*      »Da, Imam se drug vzrok.«
Oba sta sedaj prisluškovala, zakaj zunaj se je zaslišal avtomobil.
»Tu je torej tisti mož,« je dejal Krag. »Ta je ^rvl«
»Ali pričakujete še koga?« je vprašala Sonja. »Da.« je odgovoril Krag, »pričakujem še nekoga, pričakujem Vašega — soproga!«
XLI. POPLAV JE. Tretji
Gospa Sonja se ie dvignila fn je prepadeno pogledala na okno. Oba sta prisluškovala, ko se je začul ropot avtomobila. Slišala sta ga, kako sc je ropotale približeval. V tem trenotku se je avto ustavil in zavladala Je zopet tišina,
Gospa Sonja je bila v groznem duSevnem razpoloženju.
»Ako bi VI natančneje poznali tega moža,« Je vzkliknila, »bi nikdar ne dovolili, da bi prišel semkaj.«
»Prav dobro ga poznam.« je odgovoril Krag »On meni, da sem njegov prijatelj. Po naključju sva se srečala v vlaku. VzbudU sem v njem zaupanje ker je mislil, da me je zasačil pri žepni tatvini. Samo obsebl je razumljivo, da nisem zagreštf nobenega zločina, bila je to samo komedija.«
»Ali hočete tu v moji hi§i nastopati še veinc kot njegov prijatelj?«
»Da, dokler ne opravim svojega deU in ne Izvršim svojr naloge.«
»AH ste oboroženi?« je vprašala.
»Seveda« je odgovoril Kra^. »Danes ZYe;-r sem oborožen. Pripravljen sem na vsa presenečenja.«
Storila |e V t?t^ .-»♦*-»««-?r* fr* rrrf^^ »t W*e ^n
bleščeč predmet. Krag ni mogel videti, je-li bil to revolver ali bodalo. Ooilcm predmet je skrila v širokem svojem rokavu. In zazdelo se je, kakor da bi se bila mahoma pomirila. Nagnila se je naprej, sklenila roke nad koleni in zrla aa Kraga skoraj 'x-zivalno.
»Sedal pa naj pride,« jo dejala, #prtprav'0cna sem!«
Od zunaj nI bUo sliSat: nobenega sumljivega ropota,
»Ne pride notri, dofcler rrm ne dam dogovorjenega znaka. Predno pa ga pozovem semkaj, m! morate odgovoriti še na nekatera vprašanja.«
»Samo vprašaite! Ker ie toliko veste, lahko izveste tudi še zadnje.«
»Povejte mi, ali je vzrok za n;egrrvo surovo postopanje samo v gmotnih motivih? Ali je bilo to samo navadno izsiljevanje denarja, ali morda tudi kaj drugega?«
»Bilo je tudi nekaj drugega«, je odgovorila Sonja. »Nekoč sva bila prav dobra prijatelja-«
»Kako dolgo je od tega?«
stran. 2.
»SLOVENSKI   NAPO D«   dne 16 marca IjgC
Strmoglavi jen Jc PaSičcvegra kabineta in
da bo morala opozici'a sama skrbet; da se tf zakoni čimpreie reSijo.
Zanimiv Je danes tudi poiav. da v parlamentu sedaj vedno boli in boli dvomijo na prihod Padićevih poslancev ▼ Beograd  da polože prisego in tako
formalno prevzamejo poslanske dolžnosti. Glede prihoda radičevcev v Beograd prcvladuie povsod skcpiČno in pesimistično miSlicnje. Radikalom samim te v veliko korist ta okolnost, kakor tudi to. da so znali prav dobro razdeliti vlogo za verifikacijo radicevth mandatov.
Kultumoverska debata v narodni skupščini.
Proračun ministrstva ver tprrjet. — Vihar v zbornici.
— Beograd; 15. marca. (Izv.) Včeraj popoldne je v parlamentu nastala zelo vznemirjena atmosfera. V zbornici povodom govora ministra prosvete je priSlo do obžalovanja vrednih incidentov, ki so bili izbruh verskih strasti. V prvi vrsti in nastopili proti ministru ver muslimani, pa tudi klerikalci niso b!l| izbirčni v protestih Zbornica ie končno sprejela proračun ministrstva ver.
Posl. M i 1 c 11 ć (zemljorad.) je najpreje na popoldanski seji govoril o splošni verski politiki vlade, konstatira-Joč. da je ministrstvo ver povsem ne-
načen v narodnem reku: »Brat le mlo, koje vere bio?« Govornik ie dalje kritiziral postopanje ministra ver. ki je duhovnikom vseh konfesij dajal razne obl ube za Izboljšanje njihovega položaja, a do danes ni ničesar storil.
Minister ver dr. Vojislav J a n j IĆ je v daiSem govoru skuSal opravičiti poslovan ie ministrstva ver. Opravičeval je dosedanjo politiko vlade v vprašanju sklenitve konkordata z Vatikanom. Med njegovimi 'zva anii o razmerju nase države do Rima je priSlo do živahnih prerekanj med radikali in klerikalci. Minister je omenil, da sta se g. PaSič in
potrebno. Glede Slovenije ie izjavil, da . dr. Ninčić. ko sta bivala v Rimu. ruje ta pokrajina prenap In ena cerkva in i govarjala s papežem v zadevi k on ko r-da je vsako četrto poslopje cerkev. Od ! data. Konkordat bo prinesel nali državi drŽave zahteva,   da   mora   predpisati j seč ugodnosti.
cerkvam cerkven program, proglasiti j Velik vihar je nastal v zbornici, ko cerkve za državne ustanove in duhov. • te začel dr. Janilč govoriti o musliman-nike za državne nameščence. Zahteval , tki veroizpovedi. Vlada stremi za tem.
Katastrofalne izgube Špekulantov s frankom na Dunaju in v
Berim
Milijardne izgube. — Številne eksistence uničene.
— Dunaj. 15. marca. (Izv.) Na borzi bi v finančnih krogih pomenja zopetni dvig francoskega franka za gotove Spekulante pravo finančno katastrofo. Dunajski »peka fantje • francoskim frankom so radi dviga zgubi! milijarde. Denar dunajskih Špekulantov odhaja sedaj kot izguba v žepe francoskih in amerikanskih finančnikov, ki so bli dobro poučeni o vseh ukrepih francoske vlade. Te Informacije so bile dostopne le najvišjim finančnikov, dočim so ostali dunajski spekulantie bili brez vsak'h zanesljivih Informacl5. Radi dv'gn franka so DunajČan? Izgubili nad SO milijonov dolarjev. Mnogo eksistenc Jo popolnoma nnlčenlh.   Nekateri   ipekulantje pa so
mnenja, da dobe proces proti Polne; Ju koncem meseca rnaia ali začztkom junija, ko bo takrat frank zopet padal. Marsikateri dan so na dunajski borzi investirali v svrho špekulacij nad 500 milijonov frankov.
— Berlin. 14. marca. Ozv.) Po danes priobčenem tedenskem izkazu »Ban. que de France« se *e promet bankovcev v rrancl.il zn'žal za 336 mtTjonov. To je zefo dobro vplivalo na po'ožij francoskih financ lzbo|I§an|e tečala franHti je povzročilo po poročl'n par'šklh ITsiov nem ?k?m bankam veMkanske izgu!^e. Navajalo naravnost fantastične svote, ki so Vh nemške vefebnnke, posebno banka Mendelsohn, izgubile.
JulHska Krajina.
Je. da se verouk v ljudskih lolah popolnoma odpravi. Koncem svojega govora je predlagal, da se ministrstvo ver odpravi, Število duhovnikov reducira in da vlada naredbenim potom določi, da ne sme nobena konfesija imeti več kakor enega duhovnika na P000 prebivalcev. Govornikova izva:ania so v klerikalnih vrstah povzročila ogorčene proteste.
Posl. Skulj (Jug. klub) je nnfpre^e govoril o splošni morali po vojni, zahtevajoč nadal-e uveljavljanje načela popolne avtonomije katoliške cerkve, katero načelo naj bi bilo za'amčeno v konkordatu z Vatikanom. Zelo ostro je polemiziral proti svojemu predgovornl-ku ter ;e končno zahteval ureditev duhovnikih plač v prečanskih krnJih.
Posl. Gjoka Popovič (dem.) je izjavil, da je v finančnem odboru podpiral delo ministrstva za vere. želeč. da se člmpreje re§i veliki kompleks verskih vprašani v na§i državi. Ta kompleks bi bil na bol e resen po načelu, ki ga je sprejela demokratska stranka v svoj program In ki je prav dobro oz-
da bi izenačila versko zakonodaio za vse muslimane v naSI državi. Ostro pa je minister gra*al v svoiem govoru po-stopanie visokih funkelionarev te kon-fesiie. ki zlnrablfa;o svoio pozicijo v gotove politične svrhe. Muslimani so pri tem dvignili tak hurSČ In truSč, da ie moral predsednik sejo prekiniti. Minister ie đaftf govoril o protestanskl vedi. o organizaciji cerkve za protestantske Slovake In Nemce in o starokatol^ki cerkvi, ki ie po ustavi v nn$i državi tudi priznana In toref ravnopravna. Adventistom in nazarenom je odrekel ravnopravnost z ostalimi koncesijami, ker jih vlada ne more radi njih defetistič-nega delovnma priznati.
Po zaMbicen? debati fe zbom'ea snreTo»a proračun ministrstva ver z večino e*asov.
Danes dopoldne začne zbornica podrobno razpravljati o proračunu ministrstva notranjih del. Ta razprava se vrSi v smislu sporazuma med klubskimi načelniki po sVrafanem nostoptnni in ie tudi Število govornikov precej znižano.
MOBILIZACIJ 4 NA ŠPANSKEM.
I*ar1z, !5 marca. (Izv.) Kakor revija »Matin« i* Madrtdft. le cener«! VVePer Imenovan za vrhovnega povelinfka Hp^n-sklm četam v Maroku. Vlsds le odredila moMIlzaelo aajmla)llk treh letnikov.
Društvo p»rnitov 72 posojilo Madžarski.
— ženeva. 15. marca. (Izvir.) Na vče-raSntt srtf sveta DruStva narodov Je zu-nnnh* m*n*ster dr. Renei poroča! o vpraJn-nhi vojaSke razorožitve na morju in je predlagal, da se skliče druga konferenca strokovnjakov, k! bi zbrala ves potrebni mnterl'al za mednarodno konferenco, ki naj trna določiti nadela sploSne r«zoro*4ve.
V Imenu finančnega odseka ie Hnno-tanz poročal n dnvoPtvi mednarodnega posolila Mid/arsVI frdetan le končanvcljiv-nl n*£rt za sanaeTfo Madžarsko. Ta načrt fe h'I od sve>a f>m**va narodov •*n«rfa«ito ftnrofet. Načrt so podpisal« vsa interesiraše država.
SFN7ACT.TONALNE ARETACIJE V PRA«vi BENCINSKI AFERI.
— Praga, 15. m*rca. Ozv.) Jutranji list! Javkajo, da ie bfla včeraj hrvrScna senzacijona'na aretaera dveh banČnJh ravnateljev. Pred vo;a*ko sodf5če, k! vod! preiskavo v bencinski aferi, s: hfla pozvana ravnarelia Lee'onarskc banke In s*cer v'S « rnvnn'cli $ i p in ravnatelj K f n. Po da"Jtm zas^Sanhi sta bMa na ukaz preiskava'neira sodnika odvedena v preiskovalni zapor.
Amerika Ho¥n!i rmsniilo Franciji
j
— Newvork M. marca. (Irv.) Rad? ro-netneea <*vfea francoskega franka so nekateri aft**»rT*VI irK,v»»fr>n*te h?*wWII na borzi več mtl'lonov dolarlov. fVfc'lefno o*»ve-sflo. da namerava bančna skupina Morgan dcvoPtl Franc'll stnm'lllonsvn posolio, fe vplivalo naravno«* panično. Frnnk se ie rad! te<ra uradnega obvestita dvignit f\ 20 točk. V«e bnnVe so fnVoi začele rnrp^Vn-r na vse strani Amerike tubskripcijske pole.
Nenotovost politične si*«3cije.
Taktika radićevcev in bloka.
" Beograd, 15. marca. (Izv.) Dan a S* fkfi dopoldanski listi sploSno konstatiralo negotovost parlamentarne in poli« tJerie situacije. »Politika« ugotavlja, da položaj še ni opredeljen in se ne nahaja t gotovi usmerjeni liniji. Iz tega je lahko sklepati, da se ni tako hitro pri« Cakovati bistvene spremembe v vlad« nem sistemu. Tudi včeraj ie bila pozor* nost koncentrirana na prihod Rndičevih poslancev. »Politika« podčrtava izjavo načelnikov bloka in njega poslancev, dm 90 se števili radičevci popolnoma na razpoloženje bloka. Načelniki klubov so včeraj ratmotrivali položaj in na* daljno taktiko ter prišli do sklepa, da iz taktičnih razlogov Se ni potreben poziv radićevcev v Beograd. Vprašanje njih prihoda je radi tega ostalo odprto.
— Beograd, 15. septembra. (Izv.) Ljuba Davidovič je včeraj naznanil predsedniku zemljoradničkoga kluba. Voji Lazičii. da je med demokrati, mu* sJimeni in klerikalci sklenjen sporazum o bloku, katerega prvi cilj je strmoglav« ljenje sedanie vlade in za slučaj, da se ponudi bloku sestava vlade, sprejem in sastava vlade od strani bloka. Liuba Dsvidovič ie nada'ie vprašal predsednika zem'ioradniSke stranke, če so zemljoradnik! pripravljeni podpirati hlok in če so eventuclno pri volji vstopiti ssmi v ts blok in event. v vlado.
Na seji je zcmlioradnisTcI klub rszmo* trival o ponudbi Ljube Davidoviča. načeloma je sprejel prvo točko, da pod* pira stranka blok pri akciji za strmo* glavi jen ju Pašičeve vlade. — Dcbats o vstopu zemljoradnikov v blok. event. v vlado je ostala odprta in niso bili storjeni nikaki sklepi.
— Zagreb, 15. msres. (Izv.) Včerej so se razširile vesti, ds nsmeravsjo Rs« dićevi poslanci Odpotovati v Beograd, in to vsak iz svojega kraja ter da se sestanejo v Slavonskem Brodu. Od tu bi nadaljevali skupno pot v Beograd. Z ozirom ns te vesti se je vas dopisnik obrnil ns uglednegs člans vodstvs HRSS ter dobil kratko pojasnilo, da Radićevi poslanci prej ne odpotujejo v Beograd, dokler se ne povrne posla* nec Predavec z Dunaja. V Radiče« vih krosih so začeli akcijo opozicijo« nalnega bloka motriti z veliko skepso. Povod za to jim je dal posebno članek zcmljoradnlks Joče Jovsnoviča v beo* gradskih »Novostma o rezdoro v de» mokratski stranki. Vznevo!jeni so tudi radičevci nad očitsnjem. ds ie Ljubi Davidoviču uspelo p. {peljati radićevce v Beograd pod mnogo cenejšimi pogoji, kakor so oni v Mirkovem protokolu. Radičevci so začeli tudi dvomiti, ds bi imel Ljuba Davidović resno voljo is« vesti revizijo ustsve.
RA7MFR.TE NEMCEV DO PA5IĆEVE VLADE.
— Beograd, 15. marca. <lzv.) V Zemunu je bil včeraj sestanek članov Klavnega vodstva nemSVe strarke v n^Z' kralievlni. Na sestanek so pr;S!! delegati iz vseh kra:ev, tako iz Maribora. Celja In iz Voivod'ne. Ofavfrl odbor je razoravlia! o p^l^7n{u Nemcev v naši kraievlnl. o politični In parlamentarni aituacIM. končno je bila spre;cta resolti-cja. s katero se odobrava dosedania parlamentarna takfika nemSkcea poslan-skesra kluba v narodni skupščini. Posebno se odobrava £-asovanje nem^ih poslancev pri verifikacij? radićevfti mandatov s konstatac?io, da le blo to g*asovanle strogo v duhu ustave In parlamentarizma. Glavno vodstvo Je krmč-00 sklenilo, dati nemškemu poslanskemu klubu v nadalnl parlamentarni taktiki popolnoma slobodne roke.
Kritičen položaj na Grškem.
Odstranitev dinastije« _ Atene, 14. marca, (Izv.) Nova vlada le sklenila ustanoviti ministrstvo za ta^no varnost Volni minister general KondiHs te na vojsko izdal okrožnico, v kateriU&kJbJ*J^&l
cirji zopet vmcio na svoje službeno mesto in nai skrbe za Izvrševanje vo»'a$kih dolžnosti, ker ie odstranjena nevarnost za obstoj republike. Nova vlada se 20. t. m. predstavi narodni skupščini
— Atene. 14. marca. (Izv.) Minister notraniih del je Izdnl okrožnico na vse podreiene oblasti, da se Imnfo v najkrajšem času odstraniti iz državnih pl-snren In lavnih poslopij vse slike kraljeve rodbine.
— Atene, 14. marca. (Izv.) Kokot
hitro bo odstranitev d!nastlle sprejeta v narodni skupščini, bo nova vlada določila dan plebiscita, s katerim se Ima narod Izreči za državno obliko.
JAPONSKI  POSLANIK  NA NAŠEM DVORU.
mm Oeofrad, 15. marca* (Tzv.) Japonska vlada ie obvestila zunanje ministrstvo, da je imenovan za poslanika na našem dvoru pooblaščeni minister S a h u v a r i, ki ima v kratkem kralju Uročiti akreditlvna pisma.
RTKOV ODPOTOVAL V LONDON?
■t* Berlin. 15. marca (Izv.) Po poročilih it Rlce ie predsednik sovjetske republike ivMiJiW|aito odpofefa, Tj.oa*^ ^
vesti
s Fkspozć zunanjo«^ m In Str a. 7u-nanl| minister dr. NinčlČ pripravlja eks-poze o našem zunanicpoMtfčnem položaju, ki ga poda v ponedel"ek dne 17. t. m. ob priliki debate o proračunu zunanjega ministrstva. 7unanii minister bj> zelo obširno govoril o naših odnoša'ih napram Bolgarski Za ta odstavek eks-pozeia vlada v političnih in diplomatič-nih krogih veliko znnimanie.
s=s Sumljivo veselje. Odprava ka* lifata in moderniziranje stare aziiatske Turčije je naš'o o<Jm:v tudi v klerikal« nih vrstah. Sploh »e značilno za naše klerikalce, da se oprimejo vsake novo* tarije, ne da bi pri tem pomislili, zakaj se ogrevajo. Tako se jim je zgodilo tudi s turškim kalifom. Kakor znano, ie bil turški sultan obenem tudi poglavar is?a« ma, torej v bistvu nekaj ponolnoma sličnega. kakor rimski panež. Kemal pa* Ša. kot državnik modernega svetovnega naziranja. je pokazal temu tipičnemu predstavite!ju verske in politične re« akciionarnost) vrata ter ga kratkomalo spodil v inozemstvo. Obenem je v in« gorski narodni skupščini kategorično izjavil, ds se vera in njeni predstavite!ji v bodoče pod nobenim pogo?em ne smejo vmešavati v politično življenje. Preneseno na naše rarmere bi to po« menilo isto. kar smo že opetovano ns« glašali. Delokrog verstva je duhovno življenje človeške družbe, ne pa gonja za strankarskimi interesi in materijelni« mi dobrinami. Zato pa §e ne moremo načuditi »Domoliubu«. ki z veseljem notira to ve'evažno snremembo v poli« tik nove Turčije, češ da se ie s tem pri« bližala Evropi. Kaj če bi katoliški na« rodi sfedili vzgledu islamskega sveta in spodili iz Vatikana rimskega papeža? Kai Če bi vstal v Evroni državnik, ki bi kategorično prepovedal klerikalizmu njegovo politično udejstvovanjc?Rado* vedni «mo. kako bi vplivale take mo* deme odredbe na naše klerikalce in kal bi počeli, če bi razglasil zanje evropski Kemal paša poMtični kontumac. Morda zapiše v ivoji protidržsvni ksmpsnji »Slovenec« sli kak drug klerikalni list rudi ob tej priliki »Turčija docet«, ka« kor je zapisal že neštetokrat, kadar je hotel pokazati ns druge države, Češ po* glejte, kako je tsm vse lepo in idealno, pri nss na smo še tako zaostali.
ss TlsočTetnlca hrvatskega kraljestva. Včeraj smo poročali, da je kral* Aleksander soreiel v avdijenci odbor za proslavo lODO-btnice hrvatskega kraljestva na Duvanjskem pol*u. Proslava se bo vršila meseca avgusta I. 1925 s svečano otvoritvijo doma in spominske cerkve kralju Tomislavu. »Hrvat« opozarja sedat da obsto'a veC odborov ra proslavo tlsočletnice hrvatskega kraljestva. Enega Je Imenoval zagrebški občinski svet. »Hrvat« poziva odbor, da se zgane In da prične z delom. Lepa enodušnost! Za tako veliko proslavo več odborov g raznimi tendencami!
e= AvdUenca. V dališi avdiiencl Je včeraj popoldne sprejel NJ. Vel. krali Aleksander I. našega sofijskega poslanika r MIlana Pakića. ki je kralu poročal zelo obširno o pravem položaju
= Sporazum IT! »cTganTJa«? Pod tem naslovom prinaša včerašnii »Hrvat« uvodnik, v katerem obravnava zastoj, ki je nastal v opoz?ci]onalnem bloku. »Hrvat« odgovarja na članek beogradskih »Novosti«, kier Zemljoradnik Jovanovlč hvali hlok, da se je sestavil tako poceni. Po drugi strani pa »Hrvat« odločno zavrača beogradsko »Pravdo«, ki piše. da je nalrga bloka in radikalov, da omogočijo prihod radičevih poslancev v Beograd in da na ta način izpopolnijo sedanjo narodno skupščino. V tem pozivu vidi »Hrvat« zagovor de-mokratsko-radikalnega sodelovania proti Hrvatom. Zato vprašu e »Hrvat«: kaj je z akcijo opozicijonalncga bloka? »Opozicijonalni bl^k mora vprašanje odločno razčistiti. Del bloka, muslimani in Slovenci ne misJiio tako. kakor piše demokratsik list (»Pravda). Demokrati morajo dokazati, da tudi oni mislijo tako. Zahtevamo dokaze z deli brez besed. Ako se situaciia v tem praven ne razčisti, tedaj postane že sedaj brez-dvomno. da niso demokrati mislili na ru-šitev Pašića in na pripravo iskrenega in poštenega sporazuma s Hrvati, ko so ustanavl ali blok. »marveč samo na to. da .pripeljejo in uvedejo* hrvatske narodne zastopnike v narodno skupščino ter da morejo nato pisati in izjavljati, kako so Hrvati opustili svojo politiko in da je hrvatsko vprašanje rešeno. S tako »ciganiio« bi Že sedaj potrdili, kar smo na začetku predvidevali, da namreč sporazum ni mogoč niti s srbsko opozicijo. S tem se akcija Hrvatskega narodnega zastopništva za sporazum definitivno zaključi. Prihod hrvatskih zastopnikov v narodno skupščino bi ne imel smisla .. .c Isti list piše na drugem mestu o sumljivi srbski enodušnosti. ki se je pokazala pri verifikaciji radičevih mandatov ter o tajni igri radikalov in demokratov. Kaj pomen ta pisava? Ali se v opozicijonalncm bloku kaj krha?
= Angleški imperitalizem. »Huma* nite« piše v eni zadnjih številk: »Mac« donald namerava zgraditi pet novih križark. Kaj pomenijo te vojaške pri* prave? To pomeni nevarnost nove vojne. Drugače si ne moremo razlagati zgraditev petih novih križark in zrač* nega brodovja. Angleška razpolaga ie s 48 krizarkami. Tri najmočnejše druge pomorske države. Japonska. Francija in Združene države imajo skupno samo 2° križark. Celo v sp'osni koaliciji proti Ang'cški, ki seveda ni verjetna, bi imela Angleška odločno premoč. Voditelji delavske stranke so ae takoj pri prvih korakih izneverili svojemu programu in zaman skrivajo dvorezno politiko Češ. da se grade nove križarke samo za slučaj obrambe. Angleška previdno molči, ds so vse te vojaške priprave namenjene za eventualno ofenzivo proti Franciji *n bombardiranje Pariza.
Kupujte
aaat« w Oahatlovalal. Izrabita an to VIII. mednarodni vioreal vala aalaa v Pr*»ejl IS. do 23. marca
— Preosnova fašlja v KnJsLcm. Snopa rji v Kojskem pri Oorici so se pred več tedni temeljito spMi med seboj, kar je dulo povod provincijalnemu tajništvu, da je razpustilo ta lasu. ali kakor bi mi rekli .«.nnp«. V nedeljo. 9. t. m., pa se )e koj*Canski »snop« preosnoval jn izvolil novo vodstvo. O tem svetovno važnem dojjodVu piSe sno-parska »Nova doha«. da so namesto starih elementov, ki so pribil v nasprotje z duhom časa. prevzeli vodstvo mederneiti elementi, med katerimi se ie po«tb^ odlikoval dosedanji komisar .Inženir Fal c t ti. ki vodi od nedelje dalje knjSčanski f.Vij k^t po-Rtieal tajnik. »V nrdelio nh II. dnpo>dne se je s prisostvovanjem milice zbrnlo jed^o novega fasija. sestoječe iz kom sarja F^lrctti-la, koj«£anskeca župana Pranccta Oblirbka. ondJnpanov Antona S'rka Anfotia Vuee. Vendrrm'na. učitelia Zjjon'ka. dalje podlet-nlknv D' Aneelo. Pantuzzi BisMto in dr"eln. Iz Onrice sta dn«1a scmncter^kl obč'nski kom'^ar vitez Onllcnsfn in sotrudnih »Nove dobe «Rnsp. Peterncl. ki |e navzočim v iedrnatih besedah označ t pomene in cilje fašizma. Navzoči (33 članovi so volil: nato direktorji petih članov, v katerem sedita f. Obli ube k in k. Anton V u c a, dočim so taJnKkl posli poverjeni inž. FrlcetMin « Poročilo pravi *e. da je d'rek'o'-.t posla! pozdravno brzojavko M u«s^|fnilu. znanemu fii'mt? :n zatiralcu s!"vensk:h društev In s,r»-ven^keca časopisja Pisen HI tL — Imer^ 0'>-ljtbek. Sirk Vurs. Vendramin in Z:or k le treba zapomniti!
— 7adnfa la*Ntov*ka »Nova D^bi« |e zopet cel knp mjnesramneiših pod" kn^J, obrekovanj, psovk in podlih dennncnacii na naslov Juposlovenskih državn^h-rskrh Van-d'datov. Nlen? uredniki: »profesor* vlter Randelli (Randel). klavrni »vitez« Peterncl kf je te dni pred novinarjem Or^z-antjem, ki ?a |e zarodi jnvno Izrečenih fnlitev no-zva! na đvobof, Itmaškl stisnil rep med noge in lepo prosil odpuščanja, tn onf *e k'a-vernejSi eimnazil^ki »ravnatelj- fpavec. Ki mu je alkr4v>l ic skoraj popolnoma razle-de jezik in motane, pač res za^l'iJIJo priimek, ki ea Jim Je dalo slovensko Ifadstf/o — »colidarji«! Onolnfca in srnjad se preliva po predalih njihovega lista In $rol:do imnio v roki namesto peresa. Samo par primerov. — O strankinem volilnem odboru, ki Je Izdal volilnf proglas na slovanske volllce. pravi »Nova Doba«, da so ti eospodje nenadoma padli z jueoslovanskeca n zcolj .slo. vansko« stališče, ker so uvideli, »da b! b:la prevelika nesramnost nazivljati se Se po hinavskih poklonfh na naslov fašizma in Italijanskega naroda za Jucoslovcnske držav« liane.« Politične stiske so prl^Mile te IJ d ki so Se včeraj v slovesnih resolucfjah pljuvali na vse. kar je bilo Ital jansko~fa*Is?ov sko. da so se potuhnili fn nadeli ovčjo obleko, kakor delajo največji n^značaineži fn Izdajalci političnih idej... Ti ljudje se na-rinjnjo danes zopet v ospredie iz zeolj se-bičnh namenov ... $11 so v Rim. da bi kompromitirali tudi osrednjo vlada... Hilo |e vse skupa! velika komedHn. knlti kofko so vredna Bcsednjnkova In VVilfnnova zagotovila, ve vsak. kdor pozna njihovo delovanje... Do včeraj največja protidrfavna hvj-skaČa se plazita danes pred vlado... Kd->r se Izreče za UMlfan-Resednjakovo listo ka-fc. da odobrava politiko d^m^^or-v. zape-
| !f 1^-Hi demokratov in sovra*n"kov d'-'ave.. Razdirajoči elementi »VVilfnnovci in Sče-kovci. ki so poprej Suntalj proti faSizmu. sa hoteli čez noč stopltf v fa?;zem ki lih Je pa odvrnil... Ljudstvo, ki si zasledovalo to politiko, ali si upa? izro^'tf svojo usodo v rke teh ljudi, ki so te do danes vod:!l za nos... Vsiljevanje »stražarjev« fn »Fdin-čnrjev« v faSimu Je navadna sleparija... Itd. itd. — Saj pravimo: zol'darji!
Prnsvnfa.
REPERTOAR NAROOVFO*. GLEDALIŠČA  V  IJURLJANL
DRAM A. Začetek ob 20. zvečer. Sobota. 15. marca: Otheiio Red D
NedePa, lo. marca:   ob 3. pop. Mogočni prstan.    Izven. Znižane cene. ob 8. zvečer: Kamela skozi uho 5iv»n-ka Izvea OPFRA. Začetek ob pol 8. zvečer. Sobota  15. marca:  Mnnon Les.o Red C. Nedelja. 16. marca: Mnnon Lesco Izvea *   a> ★
ŠENTJAKOBSKI   GLFO.  ODER  V LJUBLJANI.
V nedeljo, dne t6. marca: »Te modre oči«, in »Ljubosumnost«.
— V nedel]o. dne !6. marca se vršila ns Šentjakobskem odru dve premijeri, veseloigri »Te modre oči« in »l.jubosumnos:«. Obe tsrrl se odlikujeta po izbornem humorju. Občinstvo se vabi k posetu te preds'a^ ve. Predprodaja vstopnic v kavarni 2a-laznlk na Starem trzu.
— Nedelja v Narodnem t'edal'Sčti. Prva repriza PuccinI eve »Manon Lescaut« se vrSi iutr! v nedeHo, dne 16. trn. ob pol 8. uri zvečer v operi. Drama pa vprizori Popoldne ob 3. Mil^insklievo narodno Izro »Mogočni prstan« pri znižanih cenah, zvečer pa čeSko veselolzro »Kamela skozi uho iivanke*. ki ie doseela pri tedanjih vpri-zorltvah najlepši uspeh. Vse tri predstava so Izven.
— Ljudska visoka fola v Ljubljani. PrTedl v nedeljo, dne 16. tm. ob 10. dop. v zbornični dvornnl na univerzi lavno, vsakomur dostopno predav?nie o nasledniem predmetu* Kaj hoče moderno kazensko pravo? Predava s. univ. prof. dr. M. Dolenc
— Uvod v ume vanju umetnosti. V soboto, dne 15. marca, se ob 6 uri v zbornični dvoran! univerze nadaljuje ktirz pod zRormim nas'ovom. Predava dr. Vojeslav Mole: Zmlsel proučavanja umetnosti (Enotnost stila In kulturneea stanja dobe. Umetnost kot Ura* sivUsnjskaga n&zo-ra4        • ^
BKiBBBaBBtBal
Štev 64.
• SLOVrN<5fCI    NAVOD.    ine 16  marca 1924.
StTan 3.
Književnost
Glasbeni vestnik.
— »Nova Evropa« prinaša v Stevflki s dne 11. marca tole vsebino: Naši osnovni pog-edi (J. Zubović). — Iz radnog Kola •Nove Evrope«. — Val se vraća (R. L. Knežević). — Propadanje intelektualaca, i
— Pevsko društvo »Stavec«. XU. redni občni zbor pevskega  društva »Slavec«
se vrši v soboto dne 29. marca rt. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Poleg običajnega dnevnega  reda   ie tudi
kriza intelekta (dr. L Hercog.) — Ekonom- j odborovo poročilo o proslavi društvenene
ski pregled. — Pozorišnji pregled. — Knjige i lisinvi.
— Povijest Istre. Do danas nemamo povijesti Istre. napisane na hrvatskom Jeziku. Ima nekih radnja o Istri na tudjim jezicima, ali te su nepotpune I u mnogom tendenciozne. Danas, kad je u nas velik interes za Istru I hrvatski i slovenački narod, koji u njoj živi, našu krvnu braću, držimo, da jedna povijest Istre nije samo poželjna već i potrebna Poznati historičar prof. dr. Dane Oruber napisao je opsežnu kritičnu povijest Istre, ali se ona u današnjim tiskarskim prilikama ne može štampati. Sto-
40 letnice. Vabimo vse člane k polnošte-vilni udeležbi.
— Koncertna matineja. V letošnji koncertni sezoni so se, kakor vse kaže v našem koncertnem življenja zelo vdomačile dopoldanske koncertne matineje. Tudi jutri v nedeljo ob !1. se vrši v Frlharmorrič-ni dvorani matineja, koje spored je zelo različen ter se menjavajo pevske točke z raznimi recitacijami. Nastopijo prt tej matineji naši odličnejši umetniki Thierry*eva, Marija Vera. Vida Jeraqeva, Betetto, Je-raj. Kogoj. Kun.ar, Lipah, Neffat In Šest. Vokalno-recft2ci;sko  matinejo  priredi Klub
ga Je isti autor priredio popularno izdanje | Primork ter je čisti   dobiček   namenjen v
povijesti Istre, drk če pref. Vjekoslav Spinčić pridodati pregled rada na polju
glasb^no-kulturne svrhe zasedenega ozemlja. Že rz tega razloga vabimo občinstvo,
kulturno-narodnoga osvješćivanja tamošnje- j da napolni koncertno dvorano, ga našega naroda. Dlelo će opsezati kojih i — ITI slnfon'čni koncert. Prejeli smo 16 štamparskih araka n osmini. Izdat če ga j to-le notico: Muzike dravske divizijske u nizu svojih edicija društvo *Brača hrvat, j oblasti dne 17. tm. bo zadnji s!nfoničn: kon-Zmaja«, pa će za koji dan u tis?k. Imena au- cert te korporacije. Vsled raznrh napadov tora Jamstvo su nam za ovu povijest Istre, I na kapelnika dr. Josipa Cerina in na nje-a nndamo se uledno. da će na6" i odziva n ' £°v orkester ter zaradi permanentnih m-narod. jer znamo, da nema rodolluba, ko- | tr*g Proti dr. Cerinovim orkestralnim umet-
iegov >do-
"a|uu.   jci ud   nema  ruuoiiuua,  ko—  i f»«»«« **« • ■       v/i nv^n aiu.iu uu
lemu ne bi bio na srcu udes naše istarske I nlšk;m prireditvam so orkester m njej braće. Knjiga će se štampati n ogranlčenol < vodja sklenili, sinfonlčne koncerte v bo
nakladi, a stajat će n pretplati 30 dinara, dok će kntf>arska cHena b;ti 40 dinara. Pretplate se šali u na račun »Braće h rvat. Zmaja« na Prv. Esk omotnu bankn u Zagrebu.
— An*e Kovač (Fiff'cns) »InpresHe Iz IMne epohe«. (Kroz zemlje I gradove). Zagreb, 1923. Mladi hrvatski pisatelj in žurna T*st. ki je prišel leta 1916. kot avstrijski častnfle v Rušilo, slika v gladkem po-Irudnem slogu svo'e vtise in skomine rz svetovne vojne. Omen'a znano Brnslnvo ofenzivo, opisuje ujetnlško življenje v Tet-Ju5*h na Volgi, potem med Jugoslovenskfmi dnbrovolid v Odesi ter končno pot iz Ru-slie preko Arhangelska, Angleške in Fran-
ce sploh opustiti. Z jugoslovensko slnfom-jo, katere ni napisal Slovenec, ampak glasbenik Srb bo dr. čerinovo delovanje na veličasten način zaključeno. Da se izvede ( Paunovfčeva slntonfla na kar najdostoj-; neiš? način, bo orkester pomnožen na 60 godbenikov. Poleg velikega godalnega telesa, zahteva Paunovič za svojo sinfonijo 3 flavte m pleolo, 2 oboi in angleški rog, tri klarinete in basklarinet, 3 fagote, 4 rogove. 3 trobente, 3 pozavne in tuba, 2 harfi In poleg normalnih tolkal še kastanjete In ksilofon. rfarfin part izvaja g. Lukež, virtuoz na harfo iz Maribora. Za ta orkester se vstopnice prav pridno prodajajo.
cfie v Solun.   Zelo slikoviti  so prizori  Iz I kar kaže* da * zanimanje za koncert ve-
živrienia na solunskem bojišču. Podrobno J
s"ka pisatelj moment, ko sta si stala na- J       — Koncert mariborske Glasbene Matice
sproti v okopih dva častnika Hrvata, eden ( v Uublfani. Pevski zbor mariborske Glas-
vnet   in   Idealen   pristaš   Jugosiovenskega J Dene Matice vrne 24. L m obisk naše (11.
ujedan ienia fn Častnrk srbske vojske, drugi s Matice iz lanskega leta. Ko se je pripeljal
pa pristaš Avstrije v avstrijski vojski. S ! naš pevski zbor na mariborski kolodvor,
karakteristfčnrmi potezami slika  avtor te ! sprejelo ga je mestno županstvo z županom
kmige solunsko zaledje, otok Krf In druge • GrČarjem na čelu, narodno ženstvo s cvetli-
kraje, kier je ostalo toliko bridkih sporni- \ cami. Matičarji, godba Itd. Naši pevci so
nov srbskega naroda. V zadnjih poglavjih I čutili, da so v Mariboru kakor doma. Nav-
tzovi dvorani ni bilo konca in na korcert sledeče pogoščenje v kolodvorski restavraciji Je pokazalo ljubeznivo iskrenost zavednih mariborskih meščanov. Upajmo, da sprejem mariborskih pevcev v Ljubljani ne bo nič manj prisrčen. Mariborska Glasbena Matica je otrok Jugoslavije, ki se je porodil na razvalinah stare Avstrije in nemškega »Marburga«. V prvem navdušenju je vanj stopilo vse, kar je Imelo količkaj glasu in posluha, tako, da je njen velezaslužni ustanovnik, sodni svetnik Oskar Dev razpolaga! s približno 130 pevkami in pevci. Poleg pevskega zbora Je pričela z velikim uspehom delovati tudi matična glasbena šola. Težišče novoustanovljenega zavoda pa je bilo v pevskem zboru. Spominjam se prvega svojega večera v domovini po povratku iz Rusije. Karantiran sem bil v mariborski, menda kavalerijski vojašnici, a ko sem po naključju slišal, da Je v Mariboru prijatelj Dev. ubežal sem takorekoč izpod strogega nadzorstva ter ga že skoro ponoči obiskal. NI me spoznal takoj, a nato me
1 co prav tako, kakor da bi bil vanjo vce- ' ! pil bakterije, Po par dneh vzraste obilo
kultur: pred vsem razne plesni, pa tudi
bacili griže in difterije ter razni strepto-
in stafilokoku povzročevalci gno:en;a.
Bakteriji so se očividno držali muhinih
nog. od koder so prišli na želatino in so : se razplodili. Iz laboratorija niso megli ; ] biti, kajti v takih zavodih mora vladari . ! najstrožja snažnost in čistoča, sicer bi ' ; bakteriologi ogrožali sami sebe. Ta sin- j ; čajna poskusna je zanimiva In velepo- j ! učna. Kaže nam opasnost hišno muhe. I Širše okolice muhe k sreči ne morejo |
ogrožati, ker njih polet ne sega preda- [
leč. Toda v hiši bolnika in nje bližnji •
okolici postanejo lahko vsem stanoval-• cem nevarne. Ta slučajna poskušn;a nas i I uči, da moramo zlasti skrbno zaklepati j I in pokrivati hrano in jedila, po katerib
I muhe kaj rade posedajo. Ako imamo na i šele leta Izrekel končno stališče. ! primer v hiši bolnika z grižo ali tifusom, i       — Izvršbe sodnih določb v Ju . ki s svojimi izločili trosi bacile, je neiz- j slavi ji z ozirom   na   pravna področa. i ogibno. da prenesejo muhe bacile na ;e-    »Jugosl.   Llovdc   Št. 62 poroča o tem
važnemu poglavju in vprašanju takozv. medpokrajinskega prava v naši državi. Eno pa izpričujejo vsi navedeni ori- j Pravi, da so še dandanes nekatere ^odmeri, osnovno ugotovitev bakteriologa J nije upira;o izvrševati sodbe iz drugih Kocha, da je glavno izhodišče kužnih . delov naše države in navaja med njimi bolezni vslkdar zopet oboleli človek. Pri I zlasti gradske sudove za Beograd i Ču-
kve in da Je čl. 12 ustave, v kolikor govori o izjemah, razumeti tako. da bi ne glođe na to, da ni starega zakona, ki bi določal obveznost staršev, dn dajo otroke krstiti, bil potreben nov zakon, ki vsebuje tako določbo, ker ustava, ki postavlja splošne norme, pri določanju izjem gotovo nI mislila na stare avstrijske zakone, temveč je zakonodajalec Imel v mislih nove zakone, k| s* bodo še izdal? in bodo ustavne določbe dopolnili. Nadalje da je d lečba ustave o otrocih, ki so pod očetovsko oblastjo, razumeti tako, da imajo starši pravico siliti otroke za udeležbo pr! obred'a. da se gre torej za vpoštevanje očetovske oblasti, ne pa za koncesijo napram cerkva-nim predpisom.
Upravno sodišče je razsodilo, da te tožba zavrne in Je svojo razsodbo obširno utemeljilo.
Ker je vprašanje principijelne varnosti fn pripušten še priziv na državni svet, ba
njem moramo torej v prvi vrsti pričeti 7 odvračevalnimi napravamL Pri kužnih boleznih, ki jih prenašajo žuželke, pa moramo razen tega stremiti za tem, da onemogočimo bakterijem bi pražlvali-
opisuie vstajenje Srbije, konec Avstrije In rojstvo mlade države SHS. Spominja se povratka jugoslovanskih čet Iz Bfzerte m Soluna in obžaluje, da je prevrat tako malo spremenil ljudsko dušo in da se je osvo-bojenje fn u?ed;njenje tako malo dotaJorUo mentalitete jugoslovcnskfh narodnih mas. Nekatera poglavja te knjige »o zgodovinskega pomena,
— Strossmaverova čitanka. Kao stoti, Jubilarni svoj svezak Izdala je zagrebačka »Narodna Knjižnica« rzbor iz Strossmave-rovih pisarna, govora I poslanica. Vodila ju je kod toga pohvalna težnja, da misli i dielo najvećeg našeg biskupa približi što širim krugovima našeg naroda na najjednostavniji način: riječima samoga biskupa. Izbor je načinio sveučilišni profesor dr. M. Preiog. Naslovni list donosi Strossmave-rovu glavu od I. Meštrovića, dok je u tekstu reprodukcija Meštrovićeve studije za Strossmaverov spomenik u Zagrebu. Evo nckolko naslova iz ove zanimive »Čitanke«: Biskupovo geslo. — Biskup o svojoj materi. — Biskup i Rački. — Kakvo treba da bude svećenstvo? — O crkvenom jedinstvu. — Biskupov patriotizam. — Biskup o ustavnoj slobodi. — O jedinstvu naroda. — O Srbiji. — Biskup Ljubljani. — O orijentalnom p:tn nju. — čestitka Rusima. — O sveučilištu. — Biskupovi savjeti studentima, — Biskup srednioškolskoj o-rr.ladini. — O Dalmaciji. — Protiv austrijske i madžarske centralizacije. — O hrv. državnom pravu. — O zlatnom Pragu. —
0 Prancuskoj. — O ženi. — Kršćanstvo n'je prodrio u dušu I svijest ljudi. — BVskirp
1 uvolucija. — Biskup na vatikanskom koncilu. To S'i samo nekoliki naslovi, no već ix n'ih se vidi, kako je svestransko zahvaćena biskupova ličnost i kako je temeljito prikazana njegova Ideologija tako, da je to doista Strossmayerova čitanka. Ne bi smjelo b'vts ni jedne naše kuće, ni Jedne r še obitelji, nijednog našeg pismenog čov-ieka bez ove lijepe I korisne knjige. Naročito ie preporučamo našoj mladini. »Narodnu Knitžnicu« Ide hvala, da je za svoj MTbilarni broj došla na tako vrijednu zamisao tim v'še što će ona s tim čitankama i nastaviti. Tako će doskora slijediti Rač-k?ieva. pa Vukova, Starćevićeva i Mrazo-v'ćeva čitanki. Ova »Strossmaverova čitanka« jest ? vr;o jeftina: stoji samo 10 D. vezana u polirplatno 15 D, štampana na rraifinitem papiru, vezana n cijelu kožu. sa zlatorezom I zlatnim naslovom 69 D (mali rroj Primjeraka). Poštarina posebno. Go-c-'šnia  pretplata  na  »Narodnu Knjižnicu«
dušenih ovacii pri sledečem koncertu v Go-
le vzradoščen peljal najprej k vaji svojega ! dJ!a* » katerimi se potem lahko okuži ta matičnega pevskega zbora, kjer sem po to- ' ali oni sostanovalec, likih letih slišal zopet slovensko petje na svobodnih domačih tleh. Ponosen ml je Dev predstavil svoi zbor In zdelo se mi je. da še nikdar nisem slišal lepšega petla. Žal, da se Je Iz raznih razlogov ta prvotni zbor razšel. a pevsko delo se je začelo v 1. 1922 pod strokovnim in skrajno požrtvovalnim vodstvom današnjega dirigenta g. Frana To-piča na novo. V društvu vlada danes vzoren red. Zbor Ima na teden 4 ure petja, ki Jih pevci in pevke zelo točno In redno poseča-Jo. Danes Šteje zbor okroglo 100 izvršujo-čih članov. Predsednik pev. zbora le Janko Arnuš, ki z veliko vnemo m skrbno pozornostjo pazi na smotreno umetniški razvoj poverjenega mu pevskega korpusa. Z domačimi koncerti in koncertnimi obiski v svoiem bližnjem okolišu skrbi Matica za i razširjanje slovenske pesmi v prej narodno še več kot Indiferentnih mestih, izvršujoč tako velevažno narodno-kulturno mis Pev. zbor mariborske GI. Matice ie z veli kim uspehom v zadnjih dveh letih priredil koncerte v Oor. Radgoni. Ljutomera, Rog. Slatini. Pttilu, Jareninl, §t. nju. Hočnh Itd. Najlepši niegov koncert le bil nedavno doma v Mariboru, na katerem je nel Satrner-jevo »V pepelnični noči«. Tudi je ravnokar v Ptnffi dosetrel sijajen umetniški uspeh. V Lirbliani bo Izvaial že preizkušen nrogram, o katerem poročam kmalu. Liublian. pevcem, v prvi vrsti našim Matičarjem, bodo mariborski tovariši IsVreno dobrodošli. —č.
karicu. Ml smo o tem justično-separa-tističnem pojavu že pisali in razpravljali. In čudimo se, ako sploh še more kak Juridlčcn al! justični »mentalitet« dvomiti o izvršljivost! sodbe, izrečene od
cam razmnoževanje izven človeškega i tega aH onega kjerkoli v naši državi se telesa. Razpravljanje o tem bi Šlo preko I nahajajočega sodišča, glede vesoljnega okvira tega članka. Omenimo naj na pri- j našega državnega teritorija. To pa ie mer Ie, da se morajo cece-muhe vsake j vkljub temu. da se je zagrebški stol sed-dva do tri dni napiti Živalske krvi. Pre- j morice o tem vprašanji izrekel povsem iskavan'e njih želodčne vsebine je dog- j jasno in pravilno, češ da le vsaka jn-nalo. da ie to skoraj izključno kri kro- \ goslovenska sodba Izvršljiva v celi na-kodilov. Ako bi torej v rekah in jezerih šdi državi. Jugosl. Llovd po^daria rVJ-I osrednje Afrike s pokončavan;em jajc In vsem pravilno, da na i se do lzjed«ače-Ef zatiranjem mladičev iztrebili krokodile i "la zakona v naši državi od kompetent-2£ j in obenem posekali ali požgali goščavo j ne strani natanko normira in reši to ze-tik ob vodah, bi vzeli cece-muham živ- j lo važno vprašanje. Tudi mi se pridm-Ijenjske pogoje in s tem onemogočili tri- I žujemo temu predlogu in menimo, da panozomom razmnoževale. Enake na- j se naj ta odlok izda čimprej in zelo mene zasleduje pri malariji osuševanje [ >popularno-jasno«. Potem ko pač one-močvirij, ki bi komarjem vzelo življenj- j mogoči vsako izbegavan;e zlasti sever-ske pogoje, parazitom malarije pa mož- j n*n sodb na — našem jugu. Dr. K. V. nost razploievania.
Pravni vestnik.
PRISILEN KRST?
MmM irifeiil
Zdravstvo.
Prn  100. Adresa
N« rodna  Knjižnica, Zagreb. Vojnička ulica 13. ~'«Ba^Ba*a^BaWnW««BWBBMHBWBBi
KIHO IOEAL
predvt 'a samo še danes soboto ?a jutri nedeljo pretresljivo dramo
Legenda dvorce mihjttai
Dosedanji obiskovalci to bili naravnost prijetno nre«enečeni nad to res globoko dramo. Vsebina ie zelo pretresljiva, tako da mora vsakomur zarositl oko. Zanimivost te?a filma |e rudi transport ve-•Ikanskih čred severnih Jelenov v zimi tako po kopnem kakor po vodi. pri katerem se ponesreči edini potomec dvorca Munkhvttan in postane nmobolen.
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO : izvrstni pridatek za kavo. u
Dr, Demeter Bletweis-Trsteniškl:
ŽUŽELKE — PRENAŠALKE KUŽNIH BOLEZNI.
Danes je pač splošno znano, da prenaša malarijo, to zavratno in dolgotrajno bolezen, komar vrste Anopheles. Ta komar potrebuje vode, v katero odlaga svoja jaca. Zaradi tega se malarija zlasti pojavlja v močvirnatih krajih. Svoj čas so mislili, da jo povzroča nek m i a z m a, to je strupen vzduh močvirnate zemlje. Manj znano pa je, da se komar Anopheles sam okuži, ko vsesa kri za malarijo obolelega človeka, odnosno da služi parazitom malarije, ki jih prištevamo praživalicam. kot nekak gostitelj. Ti paraziti se v njegovem želodcu spolno razmnožijo v klice srpaste oblike, ki prederejo želodčno steno in se vsled svoje premičnosti slednjič naselijo v komarjevi slinavki. Ako sedaj komar uje" človeka, štrkne v ubodlino nekaj sline in z njo več ali mani srpastih klic, ki se naselijo v človeških krvnih telescih. V teh doživljajo drugo nespolno razmnoževanje. In na vsako tako razmnožitev odgovori človeški organizem z mrzlico, ki je za malarijo značilna.
Iz vojne nam je znano, da prenaša p e s a v i c o bela ali »gvantna« u S. Tudi ta se pri tem okuži ker nahajamo dozdevno povzročevalko pegavice Rickettsio Prowazeki v njenih prebavilih. Le-to so krstili po dveh najzaslu-ženejših raziskovalcih pegavice, Američanu Rickettsu in Poljaku P r o -w a z e k u. Vendar še ni točno ugotovljeno, ali je Rickettsia v resnici vzrok pegavici, ker je do sedaj ni bilo moč ločiti in vzgojiti v čistorejni kulturi. — Vsled tega se tudi še ni dalo dognati, ali jo imamo prištevati bakterijam, torej najprimitivnejšim rastlinskim bitjem ali praživalicam.
V osrednji Afriki divia spalna bolezen, pri živalih ngana (onemoglost) imenovana. Ne loti se samo človeka, ampak tudi parkl.arjev, zlasti volov, konjev, mezgov in velblodov. Umiranje ljudi in poginjanje živali onemogoča prizadetim pokrajinam ob toku rek Kongo, Niger, Senegal in v okolici Viktorija-Nianza jezera vsak gospodarski napredek. Spalno bolezen povzročajo tripanozomi, mikroskopično majhne praživalice, ki se pregibajo s pomočjo repičev in bičastih nitk. Pri napadenih ljudeh in živalih jih nahajamo v možganski in hrbteniačni tekočini, v mezgi žlez in v krvi Prenašata jih dve jrxsU takozvana c e c a • muha* Glocsi-
na palpalis in Glo?s!na morsitan* Tudi tripanozomi doživljajo dvojno razmnoževanje, spolno v (cece-muhi) in nespolno v obolelih ljudeh in živalih. Glede spalne bolezni, koje zatiranje je iz narodno - gospodarskih vidikov nedo-gledne važnosti, si je. stekel velike zasluge nemški bakteriolog K o c h, ki je tekom   triletne   ekspedicije 1506—1909
V četrtek 13. t. m. se je vršila pri upravnem sodišču v Celju razprava o tožbi dr. Crnesta R e k a r j a, veleindustrijalca na Jesenicah proti odločbi pokrajinske uprave, oddelek za prosveto tn vero v Ljubljani v sledeči zadevi;
Z odlokom od 26. maja  1023 je naro-) Čilo okrajno glavarstvo v Radovljici dr. Er-j nestu Rekarju, da mora dati krstiti svoja ! dva zakonska otroka mo^keca spola Milček In Mojček po r. k. obredu, ker se bi sicer I proti nJemu postopalo kazensko In se bi j uradoma odredil obred krsta potom pri-i stojnesa cerkvenega organa. Okrajno gla-| varstvo je utemeljilo svoi odlok s tem, da ; v smislu čl. 1 za'cona od 25. maja 1868 drž. j zak. 40 sledijo zakonski otroci veri starSev, v kolikor pripadajo istemu veroizpovedo-vanju. Da pa postanejo ctreci člani rimskokatoliške cerkve, je predpogoj obred krsta. V tem srrrslu Je tudi bivše upravno sodišče
Z ozirom na
na licu mesta proučeval vse okoliščine, j V atoksilu, derivatu arzena, je naš^l J na Dunaju večkrat razsodila uspešen lek. V najnovejšem Času je se- { stališče dr. Pekarja, da določa čl 12 ustave stavila kemična tvornica Fried. Baver in Co. v Leverkusenu še učinkovitejše zdravilo, o katerem se je oksfordski biolog H u x 1 e y izjavil, da je za antantine države v financijalnem pogledu več vredno, kakor vsa reparacijska vsota, ki so jo predpisale Nemčiji. Angleška in Francoska sta namreč na gospodarskem povzdigu osrednje Afrike najbolj interesira ne.
Podganska bolha je prenašalka kuge. Odkar je kuga v srednjem veku kot »črna smrt« opustošala Evropo, je v naših krajih neznana. Stalno pa se pojavlja v Indiji in vzhodni Aziju Kuga je pravzaprav bolezen podgan. Po obolelih podganah jo ladje še dandanes včasih prenese:o v Evropo. Pojavi se potem v posamnih slučajih v pristaniških mestih, toda ne vzbuja nam nobene groze več, ker vemo, kako se Širi in kako ji moremo do živega. Že v srednjem veku so vsakokrat opazovali veliko umiranje podgan, preden se je kuga razpasla pri Človeku. Bacile kuge pa prenaša iz krvi podgan bolha, ki živi kot zajedalka prav tako na živalih kakor na človeku. Boiha. ki vsesa kri bolne podgane, vsesa z njo tudi kužne bacile, ki se v njenem želodcu izredno razmnožijo, tako da ga docela napolnijo. Ko podgana pogine, zapuste bolhe njeno mrhovino in okužijo ali druge podgane ali celo človeka, raz-širaje bolezen na vse strani. Vrhu tega je ugotovljeno, da prenašajo bolhe kužne bacile po večini s svojim izmetksm, ki ga puste na kraju ugriza. Iz izmetka prodirajo bacili po mali ranici v človeško flelo.
Velikega pomena za prenašanje nalezljivih bolezni so brezdvotnno tudi hišne muhe. Glede griže je to neizpodbitno dokazano. Pred par leti se je v bakteriološkem laboratoriju v Hanno-veru pripetilo, da je počil stekleni pokrov nerabljene Petriieve skodelice. V takih skodelicah se na želatinskem hra-nilu vzgaiajo bakteriji. Pod pokrov Je prišla muha. ki ie lazila po želatini. Predstojnika laboratorija je zanimalo, kaj bo posledica, in ravnal |» a
j kraljevine SHS. da nihče m* dolžan sodelo- 4 j vati pri verczakon?kih dejanjih, svečanostih j In obrcd'h. je bilo okrajno glavarstvo mne- • nja. da je vpoštevati Izjeme, katere dolo- | ča navedeni člen in sicer: l. ob državnih | praznikih in svečanostih; 2. v kolikor to | odreja zakon za osebe, ki so podložne oče-tovski, varstveni In voja?kf oblasti. S cit. J zakonom od 1868 pa je določeno, da sledilo zakonski otroci veri staršev In da morajo po interpretaciji tega zakona otroke krstiti v slučaju, da so katoličani. Vrhu tecra pa je treba otrokc prštiti v svrho vplsanja '• v rojstne matrike, ker otrok v srrrislu zakona od 9. aprila 1870 drž. zak. 51 okrajno glavarstvo ne vodj v evidenci, župni urad na Jesenicah pa jih more šele vpisati po Iz- : vršenem krstu,   ker šele potem postanejo j otroci člani r. k. cerkve. :
Priziv, ki ga le vIožH dr. Rekar proti temu odloku na pokraJ;nsko uoravo, je slednja zavrnila iz razlogov navedenih v odloku okrainega glavarstva. V to7bi na upravno sodfSče je dr. Rekar. zastopan po dr. Alojziju Kobalu .odvetniku v Ljubljani, izvajal, dn Je trd? krst veroznk^nsko delanje In ob~ed. h kateremu se tore? tožitelja v srni- j slu č!. 12 ustave ne *me sflffl, raztm v koli- ' kor to odrela zakon tu osebe, ki so podlož- ! ne očetovski, varstveni in vojaški oblasti. '■ Res le, da ta člen dopušča Izjeme, v kolikor Je odrejen z zakonom za osebe, Id so podložne očetovski oblasti. Ne postoj! pa noben zakon, ki bi silH očeta, da bi dal otro-ka krstiti. Zakon od 25. maja 1868 drž. zak. I 48 samo določa, da sledijo zakonski otroci veri staršev, torej eo ?pso v tem slučaju j rimsko-katoli^k! veri Zakrn pa ne nalara \ starSem dolžnosti, da morajo dat! otroka kr- i atltL Stara avstrijska Interpretacija Je b'la j od avstrijskih  sodišč izvajana iz oportuni- j tetnih razlogov, kot koncesija stališču r. k. cerkve. Tudi kar se tiče vpisovanja ▼ rojstne matrike, lahko ukaže okrajno glavar- i stvo Strpnemu uradu, da Ima otroke kot r. k v matrike vpisati, pri čemer se lahko do- , stavi v matriko, da otroka nista krščena, j Tudi si nasilnega krsta otrok al lahko pred- j stavljati
Razpravi pred upravnim aodUCern f« predsedoval predsednik upravnega sodišča r dr. Vrtačnlk. referiral Je g. upravni tvet- 1 irk dr. Steska. tožbo pa le zastopal advet-nlk dr. Ernest Kalan Iz Cella.
Pri Izvajanju tožbe se Je le opozorilo«
Sakolstvo.
— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Slškl fma svoj redni občni zbor v nedeljo 16. marca ob 15. uri v sokol. telovadrHci. Odbor.
— Industrijalci, podjetja, veletrgovci! Mnogo rih je med vami, ki bi mogli še stopit! v vrsto onih, ki so že storlU v častni meri svojo dolžnost napram veliki mlsK, ki gradi »Sokolski Tabor«. Kličemo vasi Trkamo na vašo zavednost, na vaš narodni ponos in na vašo ljubezen do Sokolstva. Trdnjava na Taboru se dviga In ne dolgo, bo stala ponosna In nepremagljiva! Velik Je cilj In žrtev vreden. Alf žrtev je treba velikih! Mnogo nam še manjka, predvldno Din 600.000 da dopolnimo proračun Din 3.350.0O0. toda res skoraj malenkost napram že doseženim »uspehom. Številke govore, da je gradbena akcija bila trdno zasnovana, da ie torej VTedna vašega zaupanja! Zato prispevajte po svojih najboljših močeh, prispevajte s srcem, da rešimo Tabori Odbor društva za zgradbo doma Sokola t v Ljubljani.
Turisfika in sport.
TURISTOVSKI KLUB »SKALA«*
(Občni zbor.)
Turistovski klub  »Sklala«  je zaključi ! svoje tretj   poslovno lero z občnim zb~>rom dne 6. tm. Udeležba članstva je bia povoljna. Občnega zbora so se tudi udeležili: ; dr.  Stankn  Tominšek  kot  zastopnk Slov. j pian. društva. Rudolf Rad>ura, referent xa
• tujski promet minis'rstva trgovine in indu-j ttrtje ter Evgen Sila za Jugoslovanski lim-
sko-sportskl savez. ;       Ob   %2\.  )t  otvorit predsednik prof.
Janko Ravnik obZn; zbor, pozdravil aav-! zoče delegate in članstvo, se v svojem na-I govoru spomni umrlega člana rn odbornika Stanka Trnkoczvja In v stvarnih besedah orisal khibovo delovanje ter njega pomen In smernice za bodočnost. K'ub al nikako cepljenje sil, osredotočenih pri Slov. plan. društvu, pač pa rma to važno nalogo vzgajati turiste ter razširjat! in poglabljati idejo alplnirma osobito med mladino.
Nato ie podal tov. Stanko Tomlaec tajniško poročilo, v katerem orisal notranje klubovo de-ovnn.e. poda! poslovno sta-' tistiko ter med drugim poročal o ustanovitvi podružnice na Jesenicah, ka*ere delovanje js jako usp?$no, kar je toliko pomembneje, ker so njeni številni člaai ve-
• činoma mamtelni delavci. Biagajrfr tov. Janko Kolca je poda!
nato blagajniško poročrlo. Najtzdatnejš! j dohodki so bil! članarina rn prostovoljni ' pritpevkl. Za nabiranje »lednHh »e >e s*i-; več zahvaliti gdč. Uzi Eberlovi i* gdč ■ Proaančcvi.
O delovanju klubi aa polju smučarskega sporta In zimske turistlke je poro-, čal tov. Janez Kveder. Omen'aJ je smi'ike t tekme na Rožniku (9 km), Golovcu (klubska 32 km).  Plnnld  (15 km),    Rakeku (18 , km) m Pleševlcl (18 km),   pri katerih js i tkupno nastopilo 56 članov, 20 članic la 6 j narasčajnlkov.    Dosežen! rezultati   so se I vreli g zadovoljstvom na znanje. Nadalje j Je poročat o va'nej-ilh zknsklh turah, ki so Jih priredile posamne skupine v tej tezl/I, omenfl sankafki tekmi na Jesenicah !a v Bohinju,   prt katerih so vsa   prva mesta j isvzell člani jeseniške podružnice. Poročilo Je zaključil z apelom na več skupnosti
da U krst bre* dvoma obred kajolitfca CfX- 4 Prt Jdobovib irmifarskih feletib.
*hnn 4.
*5LOVrN«**! ~~rf A T? Onvr^ne^g marci W4
s"fev. 64.
Is poročna tov. Rozmana, aačernfka ihrričnega odseka, }e razvidna potreba in s>rlst klub«. Mnogo potov, katerih stara markacije so že pobledele. se je na aovo s i.-ovim« značkami markirata. V kolikor le veliko dtlo ni ftzvrfteno, st Izvrli prihodnjo mesijo.
Tudi foto-amaterskl odsek vrli važno
T »Premoženjsko upravo« volitve. Id so se vršile It. t. m. Ko je bilo treba postaviti kandidate, so sklicali ti nacijo-nalci zbor svoje »Bauempartei« ter sa-molastno postavili svoje nacijonalne kandidate, same zaupnike fn voditelje svoje nacionalne »Bauempartei«. Slo-
mio. Is pr-rocila tov. Plntsrja je razvidno, j vencev, so rekli, da zaradi tega ne mola se ie to Icto začelo z izvrševanjem dia- i rejo vzeti v listo, ker da jim niso pra-aozitivov, kt se bodo uporabljali pri turi- j vočasno imenovali svojih kandidatov.
**čnih predivanilh. Odsek Izvršuje tudi •laatnske razglednic katera so na razpolago v kluhovem lokalu.
Tov dr. Maori je orisal pomen turnih kontrolnih pol. Sklenilo se ie. da Imajo vsi
zakasne« rrpoin.ene vrniti do 30. marca, 1 tako. gmage sigurni, pripravili na boj
Ko so Slovence tako potegnili, so po-I brali okrog ogromne večine žensk m
* zunanjih neinformiranih   volileev pod
• različnimi pretvezami pooblastila in se
Ko so Slovenci   uvideli zahrbtno \ postopanje   nemških   nacijonalcev. so i stopili z Loyevci v zvezo, postavili z ! njimi skupno listo  In jo  na javnem Tedne člane, temveč postanejo avtomatih J shodu volileev dne 8. marca po ponov-podpornl. -   - - • nfli neuspelih poga anjih   z nacljonalcl
za sporazumno listo, proklamirali za na-rodno mešano listo, kateri  na Celo je
V bodoče se bodo morale vsako leto odvajati najkasneje do 1. novembra. Oni. ki v določenem roku ne vrnejo izpolnjenih kontrolnih pol. se ne morejo smatran ta
. stopil industrijalec Josip Rfithcl. V ne-! delto In ponedeljek   so $11 na delo —
Na predlog tov. Sna Je bil predsednik Jenko Ravnik z ozirom na njegove .velike zasluge za klub soglasno izvoljen a aavduš-njem za častnega Slana.
Pri volitvl novega odbora je tov. šrurm prečital kandidatno listo, ki Je bila toda pooblastila so b*1a v ogromni veči-soglasno spreleta. Predsedstvo novega od- ! ni že v rokah nemških nacijonalcev. ki bora prevzame zopet prof. Janko Ravnic j so delali s strahovitim nacijonalnim Is ie upa«, da bo pod niegovlm vodstvom j pritiskom. Vedeti je namreč treba, da klab procvital tudi v nndalic. j 0fj ^0 volileev - občinskih dokladnlkov
Frl tlučatnostih £ bilo na ****** I ni niti 50 Slovencev bilo vpisnih, dočim
vadiure sklenjeno sklican v kratkem  se— j       m._____.     «.___,______ ,___.___
atanek vseh klubovlh smučarjev, na kata- 1 eata M se podale smernice za bodoče delo
Ob 11. ie predsednik zaključil lepo ustali občni zbor.
★  ★ ★
— Motoklob Slovenija vabi vse člane m PO njih vpeljane goste k domači zabavi s razdelitvijo nagrad za minulo se-sono. ki se bo vrSila v torek dne t*, t m. ob pol 9. zvečer v salonu gostilne pri Kav-&£■ na Prulah. — Odbor.
— Nedellste nogometne tekma, V nedeljo 16. t m. se vrtita na Igrišču SK III-rlje ob 17. uri dve zaporedni »ekmi za olimpijski pokal. Na prvi tekmi nastopita SK Ilirija bi Primorje, na drugI ob IS .^0 pa SK Hermes In Jadran Obeta se velik soortnl afltek. ker postavijo klubi svola najboljša moirva. Prednrodala vstopnic v trafiki $e-;var do nedelje opoldne. Cene: sede*! IS O. at^MIČa 10 D. Stojišča za dHake In vojake j 4 D. slednje samo v predorodali. - - L. N. P. f
so Nemci reklamirali vse, kar leze in gre. Krepko jih je podprl kočevski dekan rTrker in nič manj inozemec in tiskar Pavllček kot predsednik obrtnikov.
Udeležba pri volitvah je znašala skoro 90 odstotkov. Od 280 volilnih upravičencev je volilo nič manj kot 245. Dve glasovnici sta bili neveljavni, tako da je absolutna večina znašala 122 glasov. Od oddanih glasov so dobili nemški naciionalci 131 flasov. Lovevci in Slovenci pa 112 glasov. Absolutna večina nacijonalcev znala torej le 9 glasov.
Z ozirom na zahrbtno postopanje nacijonalcev in dejstva, da so prezentirali volilni komisiji krog 60 pooblastil od zapeljanih žensk ali izven mesta sta-nu očih volileev, pomenijo te volitve faktično poraz nemSk^h nacijonalcev. Brez zunanjih pooblastil bi ne imeli niti 100 flasov. dočim bi tih imela lista Ro-thel 107. Med volilci meščani ima torej skupina RCthel večino. Pri občinskih volitvah, ki se lih udeleži ca. 400 slovenskih, od teh volitev izključenih volileev. nimajo naciionalci seveda nobenega izgleda na zmago. Računati morejo kvečjem na neznatno skupino 4 do 5 mandatov od 24. Kot ču'emo. se bo zveza t Lovevci in med vsemi Slovenci v svrho skupnega plodovitega detov vania ohranila, a proti izvršenim volitvam v »Premoženjsko upravo« vložil rekurz. ki bo dokazal, da naciionalci nimajo absolutne večine veljavnih g'asov in torej tudi pravice do izročitve uprave na.
Dnevne vesti.
V Ua banat dna
Pismo iz Kočevja.
K pangermanskim pojavom.
Kočevie. 12. marca 1024. Do avgusta 1921 se je nahajala na-la Industrijska občina v rokah lojalnih .Nemcev pod vodstvom tudi od Sloven-jcev visoko Čislanega, med tem umrlega Alojzija Lova. bivšega deželnega poslanca itd.   Takrat je prešla občina v -.slovenske roke na podlagi občinskih vo-jBtev. Premožen;ska uprava pa je Še da-taes v rokah Loyevcev in zmernih Ncm-iCev, odličnih in uglednih meščanov, ki 'Jiživajo tudi v slovenskih krogih poonl-mo zaupanje. Ti Nemci delujejo s Sl*>-ivend roko v roki v vseh občih in gospodarskih vprašanjih,   varujoč sicer atorektno svoje nacijonalno stališče.
Nasproti tem Nemcem pa stofl mlaj-5a generacija, izšla iz šulferajnskih. sfld-■ markovskih in drugih pangermanskih ■Sol pod vodstvom advokata dr. Hansa 'Arka, zdravnika Trbovel ske
»Ergo erravimns« — torej smo
se zmotili«
Apis. Hefajst. gromonosec Jupiter, fzis in Oziris. Duddha. Allah. Koliko jih je bilo in koliko jih šc bo? Človeštva ie imelo, ima in bo im*lo različne bogove. Če se ozreno v davno prošlost vidimo j v primeri z današnio dobo bistveno j liko v zunanji zaznavi in predstavi pojma božanstvo, zaman pa bi iskali pri raznih narodih in v raznih vekih razliko v pomenu in namenu verskega čuta. Kaj je bilo in kaj je še danes bistvo pojma Bog? Ne oblika, ne zunan:ost. Jkl je le pripomoček za laf.je razumevanje, temveč tista nadnaravna, vsemogočna in vseobsegajoča sila. ki vodi ter ureia vse. kar se naha;a v vesolistvu. To silo so si različni narodi v različnih fazah razvoja predstavljali različno. S svojo zunanjo obliko je vera sporedno s splošnim kulturnim razvoiem menjata, pojem božanstva se je sčasom razvi al in spreminjal, vera. ki je rezultat psih:čnili procesov in posledica gotovih zunanjih vplivov, ki pa mora zlasti v prenro-stem človeku priti do izraza tudi na zunaj, je hodila po vijugasti poti od prvotnih meglenih in dokaj primitivnih zuia-nih zaznav in plitvega, psihičnim zmožnostim tedanjega Člnkega odgovarjajočega notranjega izraza do današnjih kompliciranih verskih naukov. Veri v edinega Boga v obliki nebesnega telesa, živali ali kipa ie sledila vera v množico bogov, ki so sedeli in vladali na
premog.
idružbe dr. Georg ROthela. nekega Oan- j mg*«* goVtT potem a« je MmeVzem ;«lmayrja ter nekaj krčmarjev in kra- i znova urnaknn monoteizmu in tako se marjev. Blizu tej skupinii stoji tudi ti- | jc vr5n ^ psihološki proces vse do da-
skar Pavliček. čisrar strupena vloga ob j>revratu še ni pozabljena In ki ni niti naš državljan. Ta skupina mestnih Ko-Čevarjev si domišlja, da je le ona poklicana v vodstvo okra ta. seveda v pan-germanskem duhu. Svo:o oporo ima v kočevskem dekanu rTrkeriu in par njegovih kočevarskih duhovnih sohratih (Staracerkev. Koč. Reka. Koprivnik) in aič mani v kočevskem učiteljstvu. ki ga Šolska oblast trpi v okraju. Ni ga državnega urada, kjer bi ta skupina ne .Imela svojega tajnega zaupnika. Poslanec Schauer. ki se pogosto mudi v Kočevju, konferira le s to grupo, dočim voditeljev Loveve stranke na obiskuje več.
Po krahu z Idejo kočevske republike Je ta skupina prišla v javnosti v ozadje. Zlasti, ko ie še v »Kon^umver-ginu« po par svojih eksponentih pokazala take lastnosti, da bo o stvari moral govoriti še državni pravdnik. Pri različnih alkoholnih nočnih »se*ah« pa jo je ie leta 1°23 »pogruntala«. kako si opomore: polasti se Premoženjske uprave, ki prezentira vrednost kakih 40 do 50 milijonov, sklene za predstojeće občinske volitve kompromis, glasom katerega naj dobe Slovenci županstvo, oni pa Mestno hranilnico s 45 milijoni vlog in s pomočjo teh dveh premožen! ustanove lastno banko z blagovnimi oddelki. Olede odjemalcev in javnosti aa je sklenilo, da se nasproti Nemcem agitira z naciionalno idejo pod terorističnim lokalnim in osebnim pritiskom, Slovencem izven okraja In drugod pa naj se kaže formelno prijazno korektno lice. (Ta načrt je prve dni avgusta 1923 razkril v »Pismu iz Kočevja« že »Slov. Narod«. Op. uredništva.)
In šli so takoj na delo. Pritiskali so tm vseh koncih in kra ih. da se volitve v »Premoženisko upravo« čim prej razpišejo. Stvar se je vlekla eno leto. Končno so stopili do par vplivnih Slovencev ter ponud'11 sporazumno kompromisno listo Slovenci so v principa
naSnicga dne. ko nastopa klerikalizem s trditvijo, da je n;cgovo božanstvo edino pravo in da so vse druge vere zmotne.
Ce bi živeli še stari Pglp^ani. Ork! ali PimJiani. bi se morali trkati na prsa in priznati — ergo erravlmus. In če bi sodobni kristjani podaljšali niti svojega ž vi jen ia za nekaj tisočletij, bi morda tudi prišli do spoznanja — ergo erravlmus. Katti kdo nam iamči. da verski Čut čez tisoč let ne na de nove zunanje zaznave, nove predstave božanstva, ki bo tf-podrinila vse sedanie? Motili so »■• 7. nagega stališča vsi narodi starega ve ka. motijo se še dandanes vsi tisti, ki ne izpovedujejo krščanskih verskih dogem in motila se bodo še p^zna poko-lenia. Čijih predstava o božanstva bo različna od naše. Torej iz tega sledi, da stojimo samo ml v središču resnice, vse drugo, kar je bilo in bo. pa je zmota. Taka trditev je seveda neutemeljena. nczmUelna in naivna. Kakor vsi naši predniki, tako se lahko motimo tudi ml. Od brezboštva do vere v Boga in nasprotno je samo en korak. Absolutne resnice sploh ni In trditev, da je ta ali ona forma način odnosno zunanji znak verskega čuta absolutno pravilen, je sad fanatizma ali pa duševna kratkovidnost.
Pač pa je neka i. kar ostane večno, kar se je rodilo s človekom in leže z njim v grob. To je niegovo duhovno življenje, niegovi notranji dobri in slabi nagibi, ki jih mora usmerati neka višja sila. da ne izgube svoje pozitivne vrednote. V to je poklcan verski čut. Misel o nadnaravni, vsemogočni sili In o večni tajni onstran groba mora na M konkretno predstavo In ta le v vseh sla-čailh božanstvo. Vera kot moralni regulator človeškega flvljenia le potrebna. odveč pa je fanatizem in čisto odveč so vsi tisti zunanji priveski ki so Izpodrinili in nadomestili v našem slučara prvotno krščanstvo. Zato se nam zdi »Slovencev« filozofski elaborat In niegovo
anjsiali ia kmalu nato »o bil« razpisuj .i vjajcji jpad MStS^mS^ .f^^tim.
15 marca 1924.
Plate-cm ne samo skrajno subjektiven in površen, temveč tudi tendencijozen in enostranski
*  * *
— Ova brmtca. »Slovencu« prav prid* no sekundira v njegovi gonji proti na« prednemu časopisju £*asi!o JKZ »Do« moljub«. V zadnji številki priobčuje obširen članek, v katerem na prav naiven in fanatičen način blati napred« ne liste ter acitira zase in zs svojega bratca iz Kopitarjeve ulice. Tudi »Do« moljubu« ni všeč, če se dotaknemo dvojne morale katoliške duhovščine, ki je med vojno s križem in rožnim ven« cem vzpodbujala slovenske fante, da so šli v boj proti Srbom in Rusom. Navzlic svoji zakrknjenosti in fanatizmu pa je vendar to glasilo vaSkih mamic prizna« Io, da je tudi duhovnik zmotljiv in lahko kaj napačnega napravi. To pri« znanje je za nas tem večje važnosti, ker dokazuje, da so bile vse naše trdit« ve n'ede razlike med teorijo in prakso sodobnega katolicizma popolnoma toče ne in pravilne. S tem je »Domoljub« obenem tudi obsodil na neuspeh svojo kampanjo proti našemu listu, kajti v očeh Mudi. ki mislijo z lastno glnvo. ne more izgubiti veljave tisti, ki pobija laž in brani resnico. »Domoljubu« svetuje« m o, naj tudi v bodoče priznava svojo zmoto in dvojno mora'o duhovščine, kajti na ta način si bomo prej na jas« nem, kdo je objektiven in kdo uganja samo dernnr»ofttvo.
— Jubilejna frdala »Novega Vre* mena«. V Beogradu izhajajoče 0*asi1o ruske emigracije v naši državi »No\'oie Vremja* je proslavijo v četrtek dne 13. t. m. svojo 4ftletnico. Pred 48 leti je izšla prva številka tega lista, čipar ustanoviteM je A'eVsel Ser«?eievič«Suvo« rin. Suvorin je bil vse življenje vnet, iskren in zelo agilen slovanoffl. List je kmalu no ustanovitvi postal sp'ošno*-slovanski. V času revo'uciie je »Novo« je Vremnja« zavzelo odločno protiholj* seviško stališče, za kar je bilo kmalu kaznovano in je moralo prenehati i^ba« Jati. Ponovno se je pojavilo v Bco« gradu, kjer izhaja še danes in zn^topm P roti bol i še vlake interese ruske emigra* cijc. Sedanji urednik ie sin ustanovite« Ija, Mih aH Alekseievič«Suvorin.
— Češkoslovaško odlikovanje. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan Scba jc včeraj na svečani način »zročll načelniku v zunan«em ministrstvu in bivšemu poslovnem odoravniku v Pragi Branku LazarevIČu češkoslovaško odlikovanje   belega leva.
— Kal le z novimi oflčn-anl nsp'sl? Lansko poletje so naš? »skrbni, uvidevni« občinski očetie prekrstili In nanovo Imenovali več kakor sto ljubljanskih ulic. trgov m cest. Nismo sicer posebno naklonjen! takim eksperimentom neprestanih prekrščevanj uličnih imen. ker se zavedamo, da take stvari povzročalo veliko posla, drln In truda ne le uradom, zlasti zemlHški knjigi, temveč tudi političnim orgau!zae!;am. smo pač mne-nia, če se je te reklo A, se mora reči tuđi B. Ce so tore* nova Imena sklenjena stvar, se mora tudi gledati na to. da se pravočasno nove uH<*e označijo sinovimi uličnimi napisi. Ce je novo Ime samo na papirju, ne pa na zida. nima občinstvo prav nl?e*ar od tega ln se novemu Imena sploh privaditi ne more. če ga ne vidi. Stavimo glavo, da ni pet Ihidl v LjuhlianL ki hI vedeli. k*e je n. pr. Janševa ulica. Oralovičeva ulica ali pa Kocenova ulica, fn vendar so voUlnl Imeniki sestavljeni na podlagi teh novih nllčnlh označb. To bo nesoglasll zmed In povpraševanja ob čn«n mnr#Wtnlh volitev, kar bo voilloc trdil, da stanuje
v tej m tej ulici v imenika pa se bo ulica glasila popolnoma drugače. Na dan torej z novimi uličnimi tablicami!
— 60 vagonov pšen'ce ln 2 milijona dinarjev so nabrali naši Nemci in poslali v Nemčijo svojim gladnim sorod-njakom. »Balkan« vprašaje vlado, kako ie mogla dopustiti, da se kaj takega zgodi. »Sedaj slede Nemcem lahko.« piše list. »naši Madžari in zbirajo za »gladne« Madžare na Madžarskem ter Turki v Makedoniji za gladne Anatolce v Turčiji »Balkan« žigosa početje Nemcev, ki misli o na vse prej, samo ne na našo državo in na tiste nesrečnike, ki gladuje o v Dalmaciji. Crni gori, v Hercegovini in v Liki. medtem ko nihovi nemški sodržavljani v Banatu in BaČki na račun dobrih poslov, ki jim »ih omogoča naša država, zbirajo milijonske pošiljke za tuje državljanr!« Pa kaj hočete! Nemška zavednost in organizaci a! Koliko bi Jugosloveni nabrali za svoje rojake, če bi na primer gladovali naši Korošci. Gori^ani ali Istrani9 Bojimo se, da bi bila zbirka zelo k!avrna!
— Lslanovitev gozdarsko šole v Sloveniji Kakor javlja današn a »Samouprava«, ie minister za Šume in rude sestavil posebno komisijo, ki odpotuje v Slovenko, da prouči vse za ustanovitev moderne gozdarske Šole potrehne ckolnosti in da sondira teren za to šolo. Ta komisija ima izdelati tudi učni program in pravilnik.
— Srbohrvaščina aa osnovnih šo-alh se dosedaj v Sloveniji ni povsod poučevala, deloma ker je primanjkovalo učiteljev, deloma na kmetih iz nekaterih ovir lokalnega značaa. Viš;a šolska oblast zahteva sedaj podatke o tem: na kolikih in katerih Šolah se do zdaj že ali še ne poučuje srbohrv. jezik, odn. na katerih šolah naj bi se uvedel ln koliko učnih oseb bi bilo v to potreba.
— Zgradba dveh mestnih šolskih poslopl*. Kakor čujemo, se bo v eni prihodnjih občinskih sej občinski svet Še enkrat pečal s zadevo zgraJb dveh Šolskih poslopij <za deško in dekliško meščansko šolo) in drugega na oglu dr. Tomanove in Gajeve ulice (za deško in dekliško osnovno šolo.) Obe dve posloo-ji bi stali sedaj okolu 30 milijonov. V ta namen mora najeti mestna občina posojilo. Na realiziranie tozadevnega skleoa glede zgradb pritiska poleg prcnapolnit-ve sedanje mestnih šol tudi pokrajinska uprava; zato je stvar a'cutna. Toda: kje naj občina dobi kredit?
— Osemdesetletnica. Jutri slavi v krogu svoje rodbine svojo 80-Ielnfco na* someščan g. Anton Luckmann. hisnt pnsest-nk v Gradišču, oče odvehvka z. dr. Trica Luckmanna. Jvbllar ie sicer nemSkeca mišljenja a je bi' vedno odločno naprednega prepričan i a. zato ie tudi vsikdar volil Iz prepričanja z npnrcdno stranko fn }e tudi njerova mđb:na že dsse'letia naročena a nafi Hit. Radi svoje konciljantno«ti. prijaznosti jn srčne dobrote uživa v vseh krogih splošen ugled in spoštovanje. Se na mnoga leta!
— Poarab vladnesra «vetn!*a Savica ▼ SVoffloH. VCeraj dopoldne ob 9. so pokopali v Šknfjiloki vladnezs svetn ka Srbica. Pogreba se je udeležita malndane vsa škof-lalcka. Ti'di Iz bližnje in dr>IJne okolhe. zlasti iz Poljan Je prihitelo mnoso pokojnikovih sorodnikov, prijateljev in znancev, da ga spremljajo na nieeovi zndnfi poti. Narrobni zovor Je imel pokojnikov prijatelj od mladih noe; g. dr. Karel T r 111 e r. V prekrasnem in v srce see;afoč?m jrovoru se je poslovil od pokojnika in mu zaklical zadnji »Z Bogom!«
— Osro**! za plakat LluHlansVega ve-le^ejma. V sredo dne 13 t m. se je vr?!la seja predsedstva zlavn-za odhira in upravnega sve'a vH-«eima ka*ere so se tfdetefifl t»»di **. dr. M'lliitln 7arnfk. rkad. slikar Iv. Vavnotič in aka* slikar P hard Jakopič. Imenovani gomodle so tvor-li jury pri ocenjevanju nredlr^enh .11 pJpVatnih n*nnfkov. 1 .nagrado se je dodelilo osnutku pnd *?fro • Vojvrad«. *n«r»od Josip R e n e *. 11. nagrado se Je prisr-dlo osnutku »Dlorms«, zry. snod Trpin 111. nagrado *ffrf •NaHe«. po-snod prof. Sa«a ^antel. NadnlJe so" hrle dojene tr? n-frnanlce m sicer za Osnutek »Tovor,, prof. cn?a Santel. osnutek »Oo-*n«, ftogum'J Oorazd in mali osnutek na kartonu. re«lo »Pdeče + modro-črno«, ime »epo<mnm\
— Oiraln« nč*reft«1re lrnferen<-e se bodo vrl!le letos v S'ovenltf v dobf od 10. do 25. jurHta ti. In sicer v vsakem *o!skem okra'u zase. Peferat si Izbere **^ko vsnk nčltell sam. Kakor čul~mo se vrS? okratna uČI*eTjska konferenca za LnibT'sno na te-meTin sklene konferenčnega odbora dne 12. iunlia dopoldne ob 9. v dvorani Mestnega d^ma po potrebi pa tudi v sokolski •telovadnic« v Narodnem domu.
— Naročite* vagrmnv na glavnem kolodvore. Iz trgovskih V-ogo smo p^J^U tole pritožbo: Ako naroči« voz za n^Madanie bla»a. ga mor** naročit* 4« ttr nreje. In obenem založiti kavetio 200 D. Ako čez 4* ur potem, ko si vagon naročil, neprenehoma močno de?uje. ali ako Ima* k~k«rtn drug seveda tehten .upravičen zadržek, da vagona ne more* naložiti, ir^'-hi* za'^eni vlofek 200 D Toda pravo krifevo pot mora« napraviti ,ako hoče! vaerut naroČiti. NMprvo moral v pisarno na pos'aji. kler pove* svojo željo, da bi rad Imel 1 va*on. Tam dohlf po trd Ho. da si res tartm**} ca vot. S tem potrd'lom rre* V n^s^ajnl blaealnl. k| se na-h»1a1 %U km oddaUena od n?same. to |e pri sk1ad?*č!b Tn odda* oV^čnl Pstek vplačal* VavcHo 200 D ter d-bi* za to Dn«"hno potr. dHo, S tem pofrd 1«m se nano«W zopet *A km daleč na postajo v tisto nUanto vjer tri že bil «Hcn*e« potrdUo o nn1a*»nf kavciji tar mor*« na to sam nan»««tf v k**Ueo. za kdaj, kakca vagon, zeli Upj(l jn a*ffl PQ-_
stavljen za nakladanje. Tu tJ da gospod uradnik navodilo, da jc najboljše, če se crel glede vagona 5e osebno domenit k z. skladiščniku, ki ima s\ojr> pisarno S km od postaje proč. ob Metelkovi ulici. Ko si voz naložil. zreS k skladiščniku ob Metelkovi ulici, da ti na vozni I st potrdi, da U res vagon naložil. Od tu Kres % km daleč na postajo s tem potrdilom, kjer ti zopet na potrdilo od upiačane kačje potrdijo, da se ti sme pri blaeajni zalo'enr kavcUa Izplačati. Od postaje do postajne blnzajne prt skladiščniku, kier deb Š ul^žrk nazaj. Je pot zopet % km drlza. Uradniki ki ta po*el opravljajo, niso samo za to tukaj, oni imalo vse to izvršiti še polez vseza ostaleea svo-leea posla. Ne sede vedno v p sami temveč se nahajajo tudi na proei in dotlčnik ki se mu mt;di. Ichko Čr.ka nanj v snezu !n d?žju po po! ure. to le že!?z*vci vseeno. Zato smo upravičeni zahteva*! t^kr-!«nio re-meditro. Ce že irdaja direkcija železnic take predpise zlede založitve kavcile in če teza predpisa ne ukine na* vsal posk-bi zs to. da se ves ta posrl Izreči le enem« uradn ku v eni ln isti pisarni, ne tako, kot do«edaJ. da ima ta p^sel pet M'dl v ro-knh. ki ie vsak v drujri pisarni, čas le denar .knko more pot *m tel uprava od trgovcev zahtevati da izgube vs^kikrat poJ dneva?
— Celjske vesti. — Seja občinskega sveta se Jc vrtita v četrt k zvečer V začetku se e se )e župan dr. Hrašovec v spominskem govora s?~mnfl dveh umr'ih mož: min?s*ra n. r. Vi!ima Btikšega In nadzornika Ivana Sublca. Slavil je zasluge umrleza Bukš^z«, katere si je pridobil s svoilm javnim in pollTJČn^rn delovanjem za konsolidacijo naše mlada države ter s podrobnim ude»stvovan'em za zboHšanje gmotneca položaja n^šeca delavstva. Drugi zaslužni mož umrli nadror-nik Ivan Suhic si ie po dolgotrajnih b^lh stekel n?venljivlh zaslug za obrtno Šolstvo v Sloveniji. Obč nskl svetnik! so rbe-ma pokojnikoma znklfcftli slava. — Nato je poročal župan, da je minuli četrtek v imenu občine čestital cb 80 letnici dr. Ser* necu. karerl si je kot starosta cellskHi Slovencev pridobi! s svoim neumornim delo-van em za našo narodno srvar neveni! vlh zaslug. Občinski svet »e dr. fostpa Serneca imenoval soglasno za celjskega čnstneg« občana. — Sprejel se je p->s'ovm red zs uradnfštvo mestnega mszlstrata, — Učiteljstvu deske ln deklfSke meščanske *->!• se dovoli odškodnina za kurjavo, razsvetljavo ln stanarino. — V domovinsko zvezo se sprejme.»> Jos!p Kargl. Anton Ržinek. Ana Grobelnfk. Josipina Juhar in Jakob VVengust. — Vloži se ugovor proti premestitvi upravnega sodišča Iz Celja. — Razpravljalo se je glede grobov, k! z*psde;o po 20 letih na mestnem pokopališču. — Sklene se sklicati anketo, na kateri bi se razpravljalo glede pomoči brezposelnemu delavstvu po vzorcu one v Mariboru. — Mestni župni cerkv! se dovoli 5000 Din za zvonove. Razpravljalo se ie tudi o preureditvi »Gazije* v športno igrišče. V tem oziru pa se ni moglo sklepati, ker ie postala sc»a proti koncu nesklepčna. — Demokratska stranka za celjsko okolico je priredila v četrek zvečer v gostilni Oa'šek na Spodn1! Hudinil tvoj tretH sestanek Udeležilo se !e sestanka lepo 5tev«lo elans+va in tudi takih, ki so na novo prfstopi'1 v organizacijo. Posebno j« bilo razveseljiva, da smo rta sestanku lahko v naš: sred! pozdravili tudi stare napredne Trnoveličane. k! so 5e sestanka v lepem Števliu udeležil! ter vsi prilavill svoi prlstoo v organizacijo. G. MvsHa je navzočim obrazloži' program demokratske stranke In so njegovim Izvajanem vsi pizno sledil. Nato se je vršila debata o raznHi stvaieh in vsak Je čisto po domače povedal svoje mlsH in žel»e. Redni demokratski sestanki v naši oknllct kaže'O. da se orca-nizaelia v okolici krepko širi in da je h lo prireianie takih ses:ankov nujno potrebno. — Seiaeksekutivesrezkega odbora JDS se vrši v jied-ljo popodne ob 14. uri v Narodnem domu v Celiu. — Državni ambulatorlj v Celiu Je začel delovati s I. januariem 102.1. Tekom leta te h*lo pree'edan h 420 oseb In sker 2o0 mnšklh In »52 žensk. Zakonskih le hro 6fi. samskih 2°S. otrok Od vs?h pre-g'edr>nlh je b'lo spo'no bolnih 306. ko*no bolnih 80. negntK'ni Izvid ie Imelo 16 oseb. Ordinacij je blo 3830. — Zdravstveno stan le je bilo v Celju v zadn«h dveh mesecih povol;no. Pojavilo se je samo par s^uča.iev škrlntice In ošpic. — Sejem. V soboto 20. mnrra «e vrši v Ce,:u takozvani sredpostn! živinski m kramarski sejem.
_ Ccilsko Sokolsko društvo skll-
cule ra ponedel-ek 17. tm ob 20 zvečer sestanek čbnsrva v restavracl'o Narodni dom. Na dnevnem redj so važna vpraša-n'a s posebnim ozirom na Savezno skupščino In zagrebški sabor. — Radi tatvin Je bil pred cellsk»m okro*n:m sodiščem obsojen na 4 mesece ječe 15 letni pastir Perd'nand K^b'tla Iz Roe^ške Sla-t;ne. — Nova obrtna zadruga v Celin. Oddelek nVnktrsrva za trgovino in fatfnstrOo v Unblianl ie odobril z odlokom od 3. tm. ustanovitev .Kovaške zadruge v Cel»u« za politični okra! cel'skl. vštevšl sodni okraj rogaški. — Zdravilišče Dobrna odda koncesijo za prevažanje gostov v na;em za dobo treh let.
_ Mariborske vesti. Sprejemi pri
velikem županu. Ve!iki župan g. dr. Plol je pr'če1 strnnkp spre'~mnt! taVoi naslednji dan po vrnitvi iz Pariza. Med še-vilnlmr strankam! sta se nahatal! tudi dve depu^aclil- ena aprave Narodnega g'eda'1-šča (intendant g. dr. BrenčJČ in onernl ravnatelj g. Mltrovlč) v zadevi sanacf»e obstoja Narodnega g'edal's^a: druga Kreditne in sfavhne zadruvre »R,o»m*r« (predsednik g Horvat, podpredsedn'k g. Jagodic in tajnik g. Pire). Z vabilom na ude'ežbo k otvrrrtv* rarstave grarh?nm načrtov v nedelo do*>otdne O. ve'iV| župan le ob''u-bM. da «e ntvoritve nde'e*l. — Usoda Narodnega gledališča zapečatena. Vsi .»d v'adne krize «o ^»»'e vse pr^*n?e m Interv^nH'e r^l zvUsnla sub-vtaciit Narodnemu gledališču brtiutfttna^
Stev. 64.
SLOVENSKI NAROD*   dne !6. marca 1924.
Stran 5.
Qledaf«ka oprava le dozdaj dobivala Dta !
50f).()On državne podpore. Sedaj so to pod- ! poro znižal: na 11)0.0(10 fn le pod pritiskom komaj na 200.000 Din Zaprošena pa le bila podpora v znesku 1.000.000, kot minimalna svora za redno vzdrževanje gledalšča. Da naša   Jobova   vest   pred  kratkim  nI b;!a pretirana, se je dne M. žal tudi od mero-dajne stran* potrdilo. Uprava    )e za petek večer sklicala na zadnji odločilni sestanek razne interesente in posebne prijatelje zle- j daiišča. Namen reza usodnega sestanka je bil poskus najt? izrednh virov, ter posve- ; tovarne glede nfcdaPne takt'ke. V s'učaiu, da tudi ta poskus ostane brezuspešen, iz- l javita uprava, da je primorana že v sobo- -to dne  15. tm. odpovedati celemu osohju. ; To bi bila za  MarFbor v naciiorralnem in ku'turnem oziru katastrofa. Maribor Izgubi rvojc Narodno gledališče — ako se posre- '• čf s tem v zvezi nemškonacijonalni načrt naibrže za vedro. S tem je vprašnnie gledališča prešlo tudi na politično polic. Najbolj neredno prihaia  ta kriza  sedaj pred razn«mi volitvami  za  radika'no stranko v ! Slovenlil. zlasti na  Štajerskem, ker se jo . •plošr.o ohdolžuie. da je ona to krizo pov- » zročila na Inibo Nemcem. Tudi za SLS po- i staja to vprašanje kočlj;vo Dočim se nam-reč jugoslovenski klub na Ce'u mu dr. Korošec, ki 'e posebno pisal upravi Narodne- j ga g'eda'fšča  da klub po možnosti podpira | to vprašame. za katerega uspeh pa ie tre- ; notno ma'o up »na, se od raznih strani za-trhiie. da km-tski zastopniki te stranke na deželi po shodih glede gleđa'tšča v Mariboru zatrjujejo, da naj si meščani pač sami skrbe za svoie gledališče, s tem se oči-vldno križaio Interesi Iste stranke na dežeH in v mesu. kjer tudi pristaši SLS smatrajo kot nuinn potrebno, da se narodno gle-da'-Šče v Mariboru že Iz nadjonalnegn obzira vzdrži. fokor rečeno,   bo sestanek dne 14. tm. usodnega pomena. — Oraškl župan  v Mariboru.   Kakor smo že tjorofali, se vrši v nedeljo v Mariboru likvidacija poleg že omenjenega proiekta tu-ctf raznih drugih važnih vprašanj, ki so doslej še obstojala nepojasn'ena med Mariborom m Gradcem Izza predvojnega režima. Te važne konference, ki to od naše strani vodr g. župan Grčar se udeleži tudt graski župan, ki pride v Marbor že v soboto. Konferenca se vrSi v nedeljo dopoldne. — K raz stavi    gradbenih načrtov    so    vab''ena    tudi ljubljanska gradbena podjetja. Razstava je tako aranžirana, da se sprejemajo vsak dan po otvoritvi novo dospeli načrti, s čemer obeta razstava vsak dan večje m novo zanimanje.  V ueodnem  slučaju  se  razstava tudi podnl:ša In Izpopolni z raznimi načrti vs?h predmetov (opreme, gradbeni materijal Itd.) kt so v zvezi z zgradbo stanovanisklh hiš. — Narod no    gledališče. Četrtkova vprlzrritev VVledovc    satirične komedije 2X2 = 5 je nudila občinstvu Izreden užitek, zlasti  nekateri  prizori so bili Igrani prav dovršeno. Posebna zasluga režiserja
g. Železnika. ki Je nastopil v Vogi Paula . poncsrecU a|f je morda ,2vr§i, sarrmmor. Abela in žel obilo simpatičnega priznanja, , Gfibert Minnu sta v zgodnji mladost! kakor tudi ostali Igralci. I umrla t3i2tnl Henry Nose in rudar Frank
— Smrtna kosa. Včerai je umrl v vV
— Shod brezposelnih bo v torek 18. tm. ob 18. v Mestnem domu.
— Sprememba imen železniških postaj.
Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu javlja, da Je dovoljena sprememba naslovov sledečth postaj: »Ponikva« na železniški progi Ljubila na—Karlovac spremeni svoje Ime in bo nosila naslov »Ponikva na Dolenjskem«; »Ponikva« na progi bivše Južne železnice Maribor—Zidani most df bi na-j*w »Ponikva«; Konjice na progi Konjice-zreče se bodo imenovale »Slovenske Konjice« radi razlike od Konjic v Bosni; »Slatina« na progi Barč— Pakrac dobi naslov »Podravska Slatina« ca razliko od postaje »Slatina* v Srbiji
— Razglas. Zdravilišče Dobrna pri Celju odda koncesijo za prevažanie gostov H Celja v Dobrno, za dobo treh let v naiem. Potreben te auto-omnibus za 14—16 oseb. in event. osebni noto za 6 oseb. Prevaža nie gostov se vrši od 15. maia do 30. septembra. Na razpolago Je garaža, ma-gacin za bencin in stanovanje za šoferia. Ponudbe je polagati naipozneie do 10. aprila ti. pr* upravrteljstvu zdravilišča Dobrna pri Ce'm. kjer se izvejo tudi drugI podrobni poeoH
— Najmanjši inženir v Jugoslaviji. Na beogradski tehniki ie položil ored kratkim lzprt za lnžen*erja-arhitekta 23 letni Voja j Sinič. ki pa nI večrl nego pet'etn" deček. V 5 ietu svoje starosti se je močno prehladi! ter je na to dob?' hudo živčno bolezen Bil je operiran od nekega dunaiskega zdravnika In operacija le u«pela dobro, samo rasel nI Sinič več. Danes nI večji, nego le bil takrat ob operaefil. Zanimivo Je. da je Slmič izvrsten športnk in s posebno vnemo goh* nogomet, jahalni In plavalni šport. Po poročilih heooratfsklh listov je eden najboljših plavačev v Beogradu.
v s r
mmM h Telovadni veter Mola I
i llnionu, soboto iS. marca
— Ig Amerike. V Newyorku je umrla rojakinja Ana Medle, rodom iz novomeške okolice. — Tragična usoda. Tragična smrt je doletela Slovenca, 22 letnega Alojzija Brodarica, rodom iz Podzemlja na Dolenjskem. Slednji je prršeJ pred tremi leti iz stare domov ne in se nastanil pri svojem bratt Martinu Brodaricu. Zaposlen je bil pri Nuckolls Facking Companv in se je pred krotkim, t. j. meseca oktobra poroča z hčerko farmerja L. Potokarja. žena pa ga ie kmalu zapustila in se nI vrnila, navzlic temu. da jo je šel dvakrat prosit, da se povrne k njemu. V ponedeljek. 11. februarja pa so ga našli v Pueblu na tiru ležati mrtvega. Bil je povožen in pretrgan na dva dela. Ne ve se. ali se je
J Zamet so pripeljali v kratkem času 32 va-j gonov špirita, okrog 20 vagonov vina, Ra-: dovani pa P^leg tega se   15 000 paketov i igraln'h kart.   Za tihotapce se je zavzel j predvsem advokat na Sušaku dr. G. Supllo. j Posredovalcem so Izdali    garancijsko pl-' smo za    tri milijone   dinarjev.kf    naj bi i jih  izplačala  neka  banka, čim bi se posrečilo izpostava:! pri    carinskih organih, da postopajo z blagom v Bankinu in Delti tako. kakor svoi čas z blagom na Suš.iku v tretji coni. Posredovalcema pa nI zadostovalo garanensko pismo, temveč sta za-ht?va!a za pitne In druge stroške v gotovini še 200 tisoč Din. ki so jh tihotapci tudi frp'ačal:   Menimo, da je ta špekulacija priša pravočasno na dan. In da ne bo ni-I kogar, ki Dl si upal podpirali ta atentat na državno b!aga:no!
— Vremenska napoved. Dunaj, 14. marca. Uradna vremenska napoved za 15. tm. Jflcno. z'utrai mraz. čez dan nad nfčlo.
Brez »izuma iah<o noro «*e v Prago rh -rVPc *ra*nnoa veteaa'madae 16. do 23. marca Fotnlsfea legli)« m e! a nad meetw|e Istega. Potas-nila data: čebnalavasal konzulat L<nbl*«na Akozna Coaapanj. L!nblfaoa
— Najcenejše In najnovejše obleke «e dobijo s a m o v Selenburzovi ulica št. 3 pri Cnčar <f Mrjač
— LEPOTA? SVE20ST? MLADOST?
Priljubljena vnanjščina. Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa vaših la« In zob! Fzvan-redneea delovanja so *e čez 25 let priljubljeni Plza preparati za negovanje lepite: Plza-ohrazna in kožo obvarujoča pomadn (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 D).
Elza-pomada za rast las (2 lončka s pako- f še lahko nekaj odda svoj'm članom. Kdot vanjem in poštnino 25 D). Elza lilijno milo j ga želi. naj se hitro zglnsi. Razpisane po-lepote (4 kose s pakovaniem In poštnino ; izkušnje z umetnimi gnoliH spomladi 1924 46 D in JO doplatka in drugi Elza-prepa- ! se udelži 'e sedem hmeljarjev in sicer: t) ratl kakof Elza cvet za lase, Elza-voda za • g- Ocv»rk Martin. Mala Plrešica. 2) Drev* usta. Elza-kolonska voda itd : adresa: Le- 1 Ivan. Rečica na Pakl. 3) Hnuptman Josip, karnar EUGEN V FELLPP STU3ICA DO ! Gorica. 4) Slander Ivan. Grajska vas. 5) nja, Elzatrg št. 23«. Hrvatsko. I Jurak   Anton     Mlgoinlce.    6) Prlsovšei
_ V novo preurejen! gost'lnl na Tr- i Prane.   Drcšin.'a vas in    7) Sporn Viljem*
žalki cest! št. 4. se odslei točf'o garantira- J Braslovče. Uspehi teh poizkusov se bodo> no pristna vina In sicer, dolenjski cviček    objavili. Anton Petrlčclc
s Trške gore lit Din 12 prlstn* beT? blzeljec • —g Svinjski sejem v Mariboru. Na lit Din 13 13. pristna portugalka din 14. pri- ! svinjski seem dne 14. marca se je pripelja-sten zavrčan iz graiščfne Atikensteln. se- I lo 1°1 svin?. Cene (v sklepauh cene mo> daj Bori  din  16.    Vsakovrstna delikatesa I njeca sejma). 5 -5 tednov stari komad Dro
mrz'a m gorka jedMa po aajnižjSi cennh specijaliteta dnevno jtolnš in vnmpi. Za obilen obisk se priporoča gostilna »pri Nestlnu«. Tržaška cesta 4.
raj.
Kino »Ljubljanski dvor«.
St. Morltz. eden najromanrlčneišh krajev v SvlcnrskTh Alpah, je pozorišče si* iajoega Blaia »Sne/nl ra'«. ki res po pravici zasluži svoie ime. Eilm je poln mikavnih przorov, fenomenalnih zlmskospnr^nlh atrakcij avanturistični scen In nežnih ljubavnih momentov. Kdnr ni videl krasnega filma »Lavina«, naj si oeleda fi'm »Snežni raj« katereea se sme po pravici vzporediti s prvoomenien-m.
Jitodna krojačnica
J. Sušnik
n ie w*& v iMmm ulito \ ■
Pomodarstvo.
$okl starosti   g. Ivan Rakovec,   orož. !
stražmojster v pok. Pokojnfk ie kot oroi- :
nik vestno opravljai svojo odgovorno služ- ;
bo in bil kljub svoji službi dober narodnjak ,
Služboval je na Kranjskem po raznih kra- j
jih. Ko je stopil v pokjoi, se je nastanil V \
Ljubljani. Pogreb bo jutri v nedeljo 16. tm. I
Bartun. Slednjega je zadel mrtvoud.
— Ribolov v državnih revirjih. Lovske karte za nbjJ lov v državnih revirjih izdaja ministrstvo šum in rud preko svojih direkcij. Športna karta za ribolov v kakšni reki stane na leto 30 Din, rdeča karta za lov z mrežo stane na leto 200 Din.
— Železniška nesreča pri VlrovTtlcI.
ob 16. Iz Mestnega trga 17 na pokopališče i        M tm> je na postaji y Virovitici zašel
k Sv. Križu. Blag mu spomini
_ Smrtna kosa. Umrl je 9. t m. v svo- 1
Jem rojstnem kraju v Libučah pri Pliberku \ (Avstrlla) živinozdravnik   g. Anton   M o- j č 11 n i k. Po nesrečnem plebiscitu je moral j bežati ter je nato služboval kot uradni živinozdravnik v Prevaljah   in   Mokronogu. | Zavratna bolezen ga je zgrabila in pokopala v najlepši moSki dobi — imel je šele 33 iet Vsak. ki Je imel priliko spoznati njegovo Iskreno dušo,   ga bo ohranil v najlepšem spominu. Bodj mu rahla rodna zemlja, za
med odbijače vagonov skladiščni delavec Maro Sturm. Bil je težko poškodovan in so ga prepeljali v tamošnjo bolnico, kjer je baje že podlegel poškodbam.
— Smrt pod vlakom. Na zagrebškem I kolodvoru je lokomotiva povozi-a manipu-| lanta drž. železnfce Dragotina DobrorinŠe-i ka, rodom iz Celja. Stanoval je v vagonu j ter je po nesreči prišel pod lokomotivo, ki ; ga je povozila do mrtvega. Pokojnik je bil j star šele 32 let.
— Velika ponevarba ▼ Sarajevu. V
katero je kot zaveden Slovenec veliko tr- j Sarajevu je bila te dni odkrita afera, ki je
pel!
— Pločevinaste cigarete. Danes dopoldne je nam prinesel v uredništvo neki kadilec cigareto »Zeto«. kupljeno v eni izmed ljubljanskih trafik, katere vsebina Je bila — pločevinasta. Pod papirnatim ovojem le ' pozornost
j vzbudila po celem mestu vePko senzaclio. j Prijet je bil orožnšški narednik Rade Jev-i tlč In sledniega ljubica Desanka Pavlč. : Oba sta živela zadnje čase skrajno raz-: košno
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA.
Danes se je vršila pnd predsedstvom predsednika dr. Karla Trill_*rja bilančna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke v L;ubl»ani, na kateri je bi!a odobrena po ravnateljstvu predložena bilanca zavoda za 1. I9J3.
Bilanca izkazuje v vseh panogah poslovanja napram oni za 1. 1022 znaten napredek kliub hudi denarni krizi, v kateri se je nahaialo tekom celega leta celokupno gospodarstvo v naši državi.
Skupni promet banke v minulem letu je presegal znesek 28 mili ard dinarjev, blagajniški promet pa ie dosegal skoro znesek 12 milhard dinarjev.
V naslednicm navajamo nekoliko j Številk iz bilance tega zavoda za L 1923 1 in 1. 192? (v oklepajih):
Od celokupnih aktiv banke v znesku 422 000.000 dinarjev (3S3.000.0X Din) odpade na blagajno 11.600.000 dinarjev (13.200.000 dinarjev), na valute 360.000 dinapev (520.0P0 Din), na me. niče in devize 41,000 000 dinarjev (47,000 000 Din), na vrednostne papirje 19,400 000 dinarjev (21,200 000 dmarjev), na preduime na papirje 14,000.000 dinarjev (19.0^0.000 dinarjev), na dolžnike 297.0O0O0O dinarjev (250.000.000 Din), na realitete 18.000.000 dinarjev (3.000.000 Din), za konsorci;alne račune 9.300.000 dinarjev (8.800.000 Din) in na druga razna aktiva 10,000.000 Din (19,000.000 Din).
Med pasivi so izkazani delniška glavnica z 49.999.950 dinarji (20.^00.000 dinarji), rezervni fnndi z 7,000 000 di-nani (15 400.000 Din) v 1. 1923 zmanjšano vsled prenosa Din 12.500000.— iz računa rezerv na račun delniške glavnice), pokoininski fond z 2.000.000 di-
lam Izdatno koristi! domačemu gospodarstvu v najteže dobi. Obdržal je čim ku-lanfneišo obrestno mero pri kreditih m v kritičnem času minulega leta ni brezobzirno omejeva! ter odpovedal In tirjal posojil, ki so dosegla vs5ed tega 61.454.124.02 Din. Da -se je omogočilo to stanje, se le posluževal zavod reeskorrrpta pr! »Nir^d-nl banki«, ki le znaša! dne 31. decembra 1923 Din 6.755.000.—. a ga zavod poslej stalno in znatno znižuje. Cisti dobiček je | dosegel Din 9^7.846.89. Po pripisa novih dotacij Iz dnb'čka so dosegli rezervni zakladi D'n 1,469 624.98. K znižani postnvkf lastnih vrednostnih listin po 8.855.50 Din se ponovno povdarja. da vsebuje Ista izkltučno le prvovrstne češke In jugoslovanske papirje, in da so odpisana vsa vojna poso'i'a in vsi avstrijski in ogrski papirji. Nizke bilančne postnvke znvodovih nepremičnin na na:boljš!h prometnih mestih v Liufcltan? nudijo med drugtn tudi la-jlku dokaz solidne In trdne zgradb? zavoda. ŠtcvMo dc'e/n"kov se je zvišalo na 4235. Dcnn^ni promet je dosegel 457.384.198 Din 80 o V r.bče koristne narodne namene
225—250 7—9 tednov 275 -325, 3—4 mesca 5nrt—(650—675) 5—7 mesecev 1000—. 1125 (875—1000) 8—10 mesecev 1325—1500 (1125—1300) I leto Star! 1750—1550 (1750 — 2000) kg žive teže 17.50—21 25. (22 50— 24) ke mrtve 25—27 50 (26.25—30) kož# komad 175—225. Kupčija je bila to pot & vahneiš«.
— g  Novosadska   blagovna   borza 14»
marca. Na produktnl borzi notiralo: Fsenl-ca haška 78-79 ke 2%. 4 vag. 323.50, bs-j natska dup:. kasa, pnrfteta Zenta 1 vag. I 332.50. »ečmen 67 kg. dupl. kasa, 1 vag. I 300. hpmTskf pomladni 67 kg. 1 vag. 330. I koru?« haška. dupl. kasa. 21 vag. 245— 260. bnška 5 vag 256. moka štev. »6« t vag   3»S—322 50. Tenderta slaba.
Borzna poročila.
Zagrebška borza. Dne  15.  marca.  Prosti promet.
Notira jo: Cwih 14 16.—T4.I65. Pariz 3*W 3.85. London 350—351. Mi'nn 3.49. Newvork; 81."„-81 50. Praga 2.36—2.37, Duaai 0.1152—0.1155.
Inozemske borza.
— Curh. IS. marca. Panalnia borta. Deo^rad   7.05—7.125,    Prajra   1^ 65—16 75» Neuvork  577.50—578.25,    London 24.75--" 24.77.   0f»tz   27 45—27 50.    Milan   24 70—
l 24 775. Ber'fn 1.29— t JI. Dunaj 0.08125— I O.OKI75. Amsterdam 214—214.75. Dokareita , 3—3.10, >ofiia 4.10—4 20. J — Trst. 15. marca. Današnla pre-dhor* » ra: Beograd 28 50—28.75. London 101 20— • 101 50, Pariz 10850— joo Ncwvork 2320— ! 23.35.   Prnea   67.25—67.75.  Curfh 402—406.
— P^ojrmd. 15. marca. Pnnnšmn borza.  Duna?  0 1155.  ženeva   1417.50 n-d-r>-
I peš*a O.M50. London 352. Milan 352.50. Pa* J riz 385, Praga 237.25.
; — Dunaj 14. marca Devize: Deo* grad 870—874. London 306.000—300.000» M!hn 305<*—3P66. Newyork 70.9.vS— 71.1 RS, Pari« 3272—3288 Prn« 2049—2059. Curfb 12 305—12 335. Valute- dolar 70.*60— 71 260. d'nar 867-873. lira 3050—3070. ča» ška krona 2034 -2050.
DrtFstvpne vpsfi
i— Predavanja Iz   socrjalnrh predme*-tov.  Društvo   nameščencev   avtonomnih so-' J crnlnth   zavodov  v  Liublianl, O'edalfekfti j ul;ca 8/IV je organiziralo, uvnževaje sp1o|-: i no nepoznnnje in nezanfmnnie za socijalno), j politične ustanove,  strokovna Predavanja) j potom pri njem organiziranih članov, urad-: nHcov   naših   aoc i talno-poln tirnih zavodov, V Ljublinnf se vršfio   ta  predavanja pooL
se bo čas, kra||
kr'.e   prc-:Vc-a  !e-a   k! <rcd pre^vanj sprotfl
t i »* t kt i • • « _ . . ! fn prnvočnsno naznanjal Za piedavanja jeseni «rvoj vtšek. Nagel tn visok  Porastek J ^ . m  " . , _ _
.     ....     ,     ,M  , ...__1 na de^ei' da.'c društvo na pr glašeno fa-i
hranilnih   vlog   ter   Izdatno  povpraševanje • .. ,      : ,.       _ * , "^t
predavatelje
i     j  i   t * i     ux  •     u       n-     *n nnn      T^.^A I   v   l-JUOlTnni   se   vrsno ta
Je določil občni  zbor Din 60.000.    Zavod I     ... .
, ...       , r      . __ f egfdo društva samega. In
je zmagovito presta  dobo splošne denarne    ,        . _
; , '        ...    .      . j. ' »n  predmet  posameznih f
krize  pretekleca  leta, ki Je dosegla  sred' , . ___J _ .3
posorll tlaKH v prvih dveh mesec* tekoče- | "? Pr,-"erne predavatelje na HM ?» leta 1924 pa opravičuje «veSt. d« ie !       £ nie nam"° «Hnen*ne» druStva Ml
i Posebej opozarjajo stanovrke organizacije.'
— Družba    sv.  Cirila    In    Metoda tj • Uubllanl je i-re'e'a rz poravnave rvrdkaJ I KI  & R. z dediči L. P. za dr. Tavčarje* sklad 5oo n?n. za kateri dar se najiskrcnc>
bil namreč v celi dolžini Jcos pločevine, kakor se rabi za labrikacijo škatelj. V pločevini ie bilo malo tobačnega prahu. Tobačna uprava torej fabricira sedai že pločevinaste cigarete. Skandal! Ali res misli ta uprava, da le za kadilce vse dobro, samo da jim izžema denar?
— Jez pri Kolezlf] ostranllo v kratkem fz Gradaščične struge. In s tem jezom bo konec tudi — mestnega kopališča v Ko-lezij. na čegar poslopju bo le še solnčna ara spominjala mimoidoče Ljubljančane na to napravo.
— Odpravi carinarnice. Finančno ministrstvo je odpravilo oddelek celjske carinarnice v Solčavi.
— Sprejem v otroško bolnico se vrši počenši z dnem 15 marca 1924 izključno le v splošni bolnici v Ljubljani.
— Ptice selllke. Sredi marca Imamo mraz. kakor druga leta meseca januarja. Vzrok temu je velika množina snega. Tolažimo pa se. da se kmalu ogreje in da soln-ce kmalu odnese popolno zmago. Sicer pravi pregovor, da ena lastavica Se ne naredi prmhdi .ali velika Jate vračajočih se ptic selilk proti severu, ki so v zadnjih dneh preletele naše prkrajine. nam le vzbujajo upanie na skorajšnji nastop pomladi. Ptice selilke gotovo občutijo, da je konec zime in da drbe kmalu tudi v severnih pokrajinah prehrano, katera Hm sicer v zimskem mrazu tamkaj primanjkuje.
— Hišni posestnfk1 'n snaženje dimnikov.
Poročajo nam: Od strani dimnikarjev se množe pritožbe, da se nekateri hišni gospodaril upirajo sn*žen;u svojih dimnikov, Iri lih moralo dfmn:karj! po predpisih vsaj enkrat n« mesec očistiti. Ker se s tem ne-premi$T;enim ravnanjem Izpostavljalo posestniki polarni nevarnosti, je takšno po-stopanle kanzn'lvo, zlasti ker postane ogenj
in potratno, ter vzbujala splošno , narji (1.500.000 Din), vloge na kniiži:e 3st. Sedal se je ugotovilo, da te lev-    ;„ na tekočem računa z 100.000.000 di-
i tic" z raznimi prefriganim, manipulacijami i Poneverll 250.000 Din.
— Roparski umor v Velikem Bečkere-j Irn. Pred dnevi je bil v Velikem Bečkereku ; s sekiro ubit in naio oropan 64 letni W?n-• zer Milenko. Oblasti so uvedle obširno za-| sledovanie za drznimi morilci.
— Radi armentov ? smrt? Dne °. tm.
j je Josip Turlnek. 45 letni posestnik v Sknr-nem pri Šoštanju zapustil svoj dom In se ni več vrnil. Sumi se, da je Izvršil samomor ; in sicer ba:e rad! tega. ker bi moral za j svojega nezakonskega sina plaćati alimen-; te. To za je tako potrlo da je sel raje v j smrt.
Lov za ženo
od 17. de 10. maroa
- V KINO TIVOLI -
— Tihotapstva m špekulacija na naši me|,. Iz Sušaka poročajo o veliki tihotapski aferi, ki vzbuja v jucoslovenski javnosti vihar ogorčenja. Ore za korupcijo s carino in trošarmo na Delti in Bankinu ob priliki evakuacije. Tam so tihotapci naku-pičili mnogo italijanskega blaga, od katerega je bilo treba plačati visoko carino. Računali so na to. da se jim posreči spraviti blago v našo državo brez carine in trošarine, ter zaslužiti milijonske svote. Glavno dele za to špekulacijo se je koncentriralo pri fihjalkl nekdanje Pester Ko-merzialhanke na Reki, sedaj Banca comer-dale Triestno podružnica Reka. Glavni tihotapci so Radovani. OrubiC M. Sternbert  Bonunga. PrnnčfC, Rtbolli, Crn-
v dimniku lahko opasan tudi sosednim po- ković in Blcr- T* družba se je pečala že alnajam — ->        . * araj a tihotapstvo**. Na Pci(o, v Bankia ia
narji (isto), razni unniki z 232.000.000 dinarji (211.000 OHO Din), trate in lastni akcepti z 8 500.000 dinarji (8.800.000 dinarji), ostalo pasiva z 22.000.000 dinarji (23,000 000 Din).
Izkazani čisti dobiček za poslovno leto 1923 znaSa Din 8.210 756.14 napram Din 4.240970.— v letu 1922.
Na bilančni seji upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke se ;e sklenilo predlagati občnemu zboru, ki se vrši dne 5. aprila ob 16. popoludne v bančni dvorani v novi palači Liublianske kreditne banke, izplačilo 1295 dividende v znesku Din 18.— (Din 17.— za I. 1922) na vsako delnico po Din 150.— nomina-le (Din 100.— nom). dotirati redni rezervni sklad z zneskom Din 409.228.—, dodeliti posebnemu fondu za dubl.izne kontokorentne terjatve Din 2.000.000.— ter poleg statutarnih tantiem nakloniti kot dotacijo bančnemu pokojninskemu fondu Din 250.000.—, določiti za izplačilo bilančne remuncracl:e uradniStvu Din 250.000 in prenesti na novi račun Din 111.456.14.
★  ★ ★
—a 44. redni občni zbor »Kmetske po* soilnlce Ljubljanske okolice r. z. z o. z, v Ljubljani se ie vrfil dne 12. marca ti. Bilančne postavke dokazujejo ponovno, da se je zavod razvil v največji In najjačjl zavod svojega ustroja nele v Sloveniji, temveč v celi naši kraljevini. Upravno imetje se ie dvignilo na Din 74,096.096.75. Razveseliiv je za čas splošne tesnostt na denarnem trfu lanskoletni prirastek po Din 11377.049% pri hranilnih vlogah, ki so izkazale dne 31. decembra 1923 59.192.R55 97 Din Iz poročila ravnateljstva posnemamo, te la aa^rt. syc*i svoji« turim tradteft*.
denarna tesnost vsaj na ožiem domačem trgu trajno prermenna. Predsednikom ie bil Izvoljen Ivan Knez, veletržec In pos-*st-n:k v Ljublianl. v upravni svet pa Andrej Sarfibon. veletržec in posestnik v Libija-nI. Avgust Jenko, posestnTk v Litiblinni. Feliks Stnre. veleposestnik na Kolovm ter Anton Pogačnik, pos^s'nik v Sp. Sški; v j nnd7or*rvo pa Ivan Pus. veleposestrik na Grosup'iem. A'oizil Vodnrk. posestnik v Ljnbit»ai *er Josip šušteršič, veleposestnik v Seničici.
—K Izvoz ?e?C7n?škr*i pragov. H-
nnnčni minister je odobril izvoz žcle^-
še zahvaMn^e.
— Predavanj© t dmftvn »Soča«. Danes v soboto 15. marca bo podal v salonu pri »Levu« vladni svetnik g. dr. Rudolf I Andreka znnimve htrlstovsks In kraiepls-' j ne čr^ke pod naslovom »V kraljestvu Ra-4 j tltovca« Parltovec (1669 m) je gora ne da-; leč od gorske mejc, ter Je znana po svojsai j krasnem rartrledu in po svoji pre'ep1' forL r Na n'*m grad? podnifnk*a S. n. D Kreko-
dol^ini 2 <0 do 2.70 1 vo kočo. kl se otvor! letos. Č!anf, priiate-
ni§kih pprajrov v
m pod prjrojem. da se državi izroči poprcie od izvoznega kontingenta 25% pragov v naravi na račun izvozne carine. •
—t  Kako gnofmo  hmelfu? HmeTisVa rast'lna   ;e    podobna  človeku.    ki mora opravliati dan za dnevom  tc?.ka   dela. za kar potrebuje tudi krepke hrane in primernega počitka. Tudi hnrfiska rastlina ima težko nalogo; ona   mora pač   leto za letom tj. 20—25 iet pognniati tri po 10—12 metrov do'ge trte   katere morajo venčati zeleno ltst'e ni reborj  zlatih  kobu\ Vs'ed tejra Je nnmo potrebno, da se hmelj^ki nasadi gnojijo vsako leto. Kdor ima radostno množino   dobro   preležnneca hlevskega gnoja, temu nI treba segati po umetnih gnojilih. Ker pa pri nas    vobče primanikuje hlevskega   gnoja   moramo  si  pomagati z umetnim. Vsako drugo aH tretjo leto |c pa hmelju hlevski gnoj v svrho tvorit ve črne prsti neobhodno potreben. V pora ha umetnih gnojil,   dasi je prav priprosta, dela hmeljarjem še n*nogo preglavic, če tudi se je o njej govorilo na shodih, pisalo po časopisih in so se dajala poiasni'a od slučaja do slučaia. Pri vporabl umetnih gnojil je treba vpoštevatl sledeča vprašanja: a) Kaj bom dal? b) Kdai bom dal? c) Koliko bom dal? č) Kako bom dal? — ad 1. Dati moramo to, kar rastlina  potrebuje, namreč: losfor. kali !n dušik. Torej ne z cnm. nego s tremi gnorlf moramo gnojiti, ad 2. Gnojimo v jeseni In spomladi,   ad 3. Spomladi damo vsaki rastlini 8—lOdkg kostnega superfosfata. 6—7 dkg 40% kaliieve enojne  soli   In 4^—5 dkg žveplenokislega amonijaka al? isto množino apnovecn du-Slka. Supcrtosfat, kalijevo sol in amonijak smemo pred vporabo pomešati In obenem trositi. Ap. ov dušik se pa ne sme mešati s superfosfotom In s kalijevo soljo In se trosi 8—10 tn Še več dni pozneje. Dušična gnojila uspevajo najbolie takrat, če se trosijo, ko je rastlina že oživela. Hmeljarsko ! društvo  dob; v kratkem žveplenokislega gsjajtafefj JK) pribliiflo S Dia za 4 Jl* in ga i
l Iji  in !mbitelj?  gora  ude'eJ'te se poln^šte-vilno tega lepega In dritštvu »Sočn« prve-; ga p'aninskega Prednvan;a. Priče*ek točno4 ob H2\  TvečT. Wop v«em prost.
—   Snlo«npua  ženskega  društva seja S Je v ponede'5ek. 16. tm. ob 5  ponnTdne v, ; društvenih prostorih. Odbornice pridite vsel I Članice dobrodošle.
— J n. a. d. Jadran. Redni občni zbor I J. n. a. d. ladran se vrši v sohoto dne IS. 1 marca oh 20. v društveni čltaln'H. Vljudno
vabimo vse gg. s'nrc*!ne. — Odbor.
— Oo«nodarskeea napr<»dnn*»^ druš*va za šen*inko»>«kl okraj v Llfi^n^al občni zbor je v soboto 22 marca ob 2*\ zA*ečer v gostlnl pri Knvčtčn. Dnevni red obsega poročila funV-^ionari^v glavnega odbora' fn n*»č>!nfVrv dramatičnega, pevskega, izo-j bra?evalne?a. go^benega. gradbeneea, vt-sef;čne-r* in ženskega odseka ter spremen* ba pravil.
— Šentjakobska knl'fn*ca v ITiffi^aafl Stari trg 11 Posluje vsak delavnik od 4. e> pol 8. zvečer.
— Českoslov. Oboe v M«*Hanl npo-zornii^e sv* č^env na aka^em?;l. kt-ron porodi Sokol 1. v sobotu dne 15. tm. ve dvorani ho*-'« tlnt^n. D^stavme se co nn!četn»!li Tyžy den. vždy. schuzka v n.irod dome. V ned£!> 16. tm. lou»kovć dr-vadlo. — Paš->are)c bledi prlnceznu. Za-čltek v 1« hod.
— Ženski odsek O^sp^d^r^Vega BSsJ prednega društva za šent'akobskl okraji PrTedi za svrne članice čajanko v torski 18. marca rb 20. zvrčer v posebni sobi ga*, stilne pri »D-*chsu«, Plorjanska ulica Stev. 33. Brez pnsrbnlh vabf!.
— Tombola poš'nlh tisl-ifbencev na. Kongresnem trgu dne 27. aprila ti. bo hne-; In mnogo krasni d^h'tkov. Tablice po I j Din proda*aki vsi pismonoše v Lhib*Ja», nI, Sškl. VKu In Mos*nh. Nam naklonjeno1 občinstvo naj se Mh poslu^tre. Odbor.
— Drnštvo, Skrb za mia<Tm» r«  okra-1 ja šenrpefer In Poliane r   Ljubljani hna! svoj redni letni občni zbor 21. marca 1024 3t loU aa Ledini ob 20. Odbor,.
Stran 6
•J5 L O V r N S IT I   NAROD«,   dne 16 marca
St>v C4
Najnovejša poročila.
NARODNA SKUPŠČINA.
— Beograd, 15. marca. (Irv.) Današnja sela se je pričela ob 9. dopoldne. Po končanih formalnostih je zbornica takoj pričela s podrobno debato e proračunu mini-atrstva notranjih del. Razprava ie bila mestoma viharna, ker je prišlo do prerekanj in spopadov med zemljoradnik! ia radikali oz. muslimani in radikali. Prvi je kritiziral politiko motranjega ministra posl- M- Kujun-džić (dem.), ki je zslo obširno razpravljal • javnem redu in javni varnosti v naših juž-Bik krajih. Notranji minister je takoj govornika odgovarjal, ugotavljajoč, da se var-nostae prilike v južnih krajih in v Makedoniji ad dneva do dneva izboljšujejo m da je OPalati SPioSno. da so prenehale akcije ko-mitasev iH druslti razbojniških tolp, ki so Ogroiale lastnino naših državljanov. P osi. Jovan Cirković (rad.) je zelo podrobno fcv^orll o razmerah v Južni Srbiji in Make-doagi. ugotavljajoč, da so naše kraje Ogrožali bolgarski komiti oz. makedonske ortja-teacOe. ki so imele svoje sedeže na Bolgarskem, a so vedno vpačale v naše ozemlje. Pravimo aj bilo, da vlada takoj od začetka nI skrbela za zadostno varnost teh krajev in da so se sprva odstranile obmejne Čete. Med govorom posl. Kokanovlća (zem-Iforad). ki je ostro napadal notranjega mi-
nistra, ker so podrejene politične oblasti zaprle v bosanskem Prnjavoru 42 zemljoradnike v, članove tamošnje zemljoradniške organizacije, le prišlo do ostrega konflikta med radikali in zemljoradnikL Velik vihar je nastal tudi med naslednjim muslimanskim govornikom in radikalu Seja traja dalje. Danes bo sprejet proračun notranjega ministrstva.
ZEMLJORADNIK! IN BLOK.
— Beograd, 15. marca. (Izv.) Danes dopoldne je zemljoradniški klub izdal kratek komunike, v katerem izjavlja, da bo podpiral akcijo opozicijonal-nega bloka, da sa strmoglavi sedanji Pašićev kabinet.
ITALIJANSKE POGODBE Z INOZEMSTVOM.
Mussolinijev eksoozć.
— Rim, 15 .marca. (Izv.) Snočl od 14.30 do 18.30 je trajala seja ministrskega sveta pod predsedstvom Mussolinija, kj le podal zelo obriren ekspoze o zunanjem položaju. Olede reparacijskega vprašanja je Musso-lini izjavil, da stopa to vpra.šanie v novo fazo in da bo Italija umela varovati svoje materijalne Interese. MussoIIni Je poročal dalje, da Je Italija za fašistovske vlade skle-
nila 17 mednarodnih trgovinskih fn drugih pogodb, med drugimi z Albanijo. Češkoslovaško in Rusijo. Ministrski svet je duhovnikom zvišal letne prejemke m sicer Škofom od 0000 na 12.000 in župnikom od 1500 na 2500 lir.
FINANČNA OBNOVA
MADŽARSKE-
— Beograd. 15. marca. (Izv.) Danes dopoldne je prispelo kratko uradno poročilo iz Berna, da je bil tam včerai ob 16. podpisan protokol o finančni obnovi Madžarske. Protokol so podpisali za kraljevino SHS poslanik Miljutin Jovanović, za Češkoslovaško dr. B e n e § in za Romunsko londonski poslanik T i t n I e s c u. Francija. Ang-i'a In Italija so ta protokol podpisale že preje v Parizu.
POLITIČEN UMOR V ANGORI
— Pari*, 15. marca. (Izv.) Ha vas javlja, da nj bil umorjen turški mirnster notranjih del. kakor le to obavil londonski Rcuter. nejo komisar za Mezopotamijo T e v f j k beg.
ANEKSIJSKE SVEČANOSTI NA REKI
— Reka. 15. marca. (Izv.) Vrše se sijajne priprave za jutrišnje aneksijske slavnostl Vse mesto le v zelenju m v zastavah, a jutri ob 10.30 pričakujejo prihoda italijanskega krala, ki prispe
na bojni lajdi iz Brindlsija. Kralj obišče tudi Opatijo. Razširjeni so vsi civilni zakoni in druge ustavne določbe, veljavne za Italijo, danes na Reko.
POLNCAREJEVA ZMAGA V SENATU.
— Pariz, 15. marca, (Izv.) Frank se stalno izboljšuje. Včera; je dolar no-tiral 2\ .52, Ital. lira 93.55. V senatu se je razvila živahna debata o vladinih finančnih predlogih. Bivši finančni minister posl. Juvenel. levičarski radikalec, ie na snočni seji ljuto napadal Potncarca kot krivca padca franka. Pri končanem glasovanju je zmagalo Pomcarejevo staP-Ščo in le bi! finančni zakon v načelu spreiet s 154 glasovi proti 141.
Darila.
Uprava našega lista je prejela za:
Dijaško podporno druirvo »Domovina« Din 1000, daroval g. dr. Karel Triller, in Din 100. daroval g. Sclovln»Cudcn, mesto cvetja na krsto g. Ivana Subica in za
Oslepele vojske Din 250, darovala ga Fran in Roz« KrapcŽ. Din 25. daroval g A. N. iz štepanje vasi ter Din 50, daroval gosp. Rudolf Tenente. vsi mesto venca in cvetja na krsto pokojnemu g. Iv. Subicu.
— Za slepce je mesto venca na krsto Z Iv. Subica darovala mesrna občina 500 Din.
POIZVEDBE.
— Zlata zaPestnlca je bila včeraj najdena v bližnl Sv. Petra. Kdor jo Je izsubiL naj se zglasi v dopoldanskih urah pri plačilnem natakarju v kavarni »Zvezda«.
Drobiž.
PERZ1TSKI DRAGULJI.
Po poročilih Iz Teherana namerava perzijska vlada prodati del kronsk;h dragocenosti, da si na ta način pridobi sredstva za zgradbo ieleznlc. Dragulji, ki bodo prodani, predstavljajo ogromno vrednost in se nahajajo med nMmi rudi svetovne raritete. V rtvrki so med drugimi tudi te-le stvar-: Daava-Noor, oolez Koh-i-noorja najslavnejši demnnt na svetu. Težak je 1S6 karatov. Dalje »Gora luči«, de-mant v teži 135 karatov. — Največji tur-ktz na svetu. — Zlata svetovna obla. V obli se nahaiajo smnrajrdl, predstavijajočl vesoljna mor;a ter dragoceni kameni. ki predstavljajo posamne defele. — Kajanska krona, v katero je vdelan rubin v?ltkistl k"r;ega jajca. — Kitajski pas. obstoječ v flavnem Iz b;serov, smaragdov, dcTnnntmr ln rubinov. — Dragocene z biser! posute preiTrojce. — Epolete, posejane z demnrrti. Nadnlje ie ie nebroj drupr?fi dragocenost. Po mnenju ve5č>kov fn cenilcev ie rnV^d vreden nad 35 milijonov dolarjev. FaVtlč* ra vrednost pa je brerdvomno več:a, če se zlasti upošteva zgodovinsko vrednost go-tovfh zakladov.
Zadnje novosti spomladanskih       Gričar & Mejač, Ljubljana j
blek za gospode in za dame  «omn ^pl^nhnrcrnva nI ^
mkurer.čne cene.    ravnokar došle. Največja izbira. UUlV,llUUlgU Vtt   U.L. v>.
O
Konku
tboaga obvestila.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem, ki so ga radi Imeli in poznali, da je danes, previden s tolažili sv. vere, za vedno za ti sni 1 svoje oči naš dragi in dobri soprog, oče, stari oče, brat in tast
foan Rakouec
oral. straZmoister o p.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 16. t tn. ob štirih popoldne izpred Mestnega trga št. 17 na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 14. marca 1924.
Žalujoče rodbine: Rakovec, Frantar, Mozetič in PchanS.
•t ■  1 -•* -• <* i.-, . V" ■-•1 *.•
Obnovite
naročnino
HI!
SI. občinstvu vljudno nazna-nism, da sem otvorll v Ljubiian;. na Sv. Petra cesti št. 33 frolee Mencingerji) trgosJrto, tfell-kattao In slaićićarno. Priporočam se ?a obilen obisk ter jamčim za točno in solidno postrežbo.
F. Podbessefc.
Ljibl ana, Dalmatinova nI I ca 13
priporoča vsakovrstno perilo za dame in gosrode, kravate, naramnice ln drugo, galanterijsko in modno blago    najnižjih cenah.
G. F. iurasek
Ljubljana
ffllPTT flt. 12
rjgla&vjeTn ter   *?o revija rs
glasovir je ln harmonije, šped-elno strokovno In cenol
Mlm podjetje
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE
ZAGREB
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načne, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
Dve
meblovani sobi
z uporabo kuhinje aa Iseeta ta   takoj« —   Ponudbe pod „Nujno-1916M na upravo Slovenskega Naroda. 1916
CepUno smolo
prvovrstna   kakovosti in
- AR30RIN -
sredstvo sa zatiranje
— sadnih škodljivcev —
priporoča
Chemoteehna, Liubliana
Mestni trg tO.
Halcenele
—   DRVA —
trda In mehka, žagana ln eep-i en*, večje Jn maie množine, od 25 kg dale dostaviti na dom. Naročila sprejema:
H. Petri«,
Gosposvetska cesta 161
Telefon 343 1517
**s*«*-«an« mm ni
\ RONTGENOV APARAT
I   sistem „SANITAS" Berlin, (preostal skoral nov) ae prode.
■ Aparat obsega pesvinčeno projekcijsko omarico, pretikalno mizo, m pretikalno desko, rotax, perodeur, raztegljiv železen stativ s kamero nikl. vsi 5   rezervni deli, induktor, železen raztegljiv stativ, cevno šablono za vsa pre-
■ svitanja, kakor tudi diverzne rOnterenove cevi (platin) 2.150 voltov  10 am-
■ perov. Istomerni tok se lahko priključi na vsako omrežje potom „Queck-3 ailberverdampfer". Aparat se proda za polovico nabavne cene. (Predvojni
■ izdelek, najboljši materijal). Samo resni reflektantinaj se javijo na naslov:
[ KAMER & BRESER, GRAZ, hariehcmse 9.
laMHMMiiiiaiiiiNmiinmnniHi
UiKie lolt ii droflo tižidisAiis aar barva -as
▼ neprekosljlvl dovršenosti
tovarna 3os. Keith MARODKAKKJSGARaA
vsak« dobra gospodinje je močno ln lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako knpita
BELO PLATNO
r veletrgovini R. STERMECKI r CELJU, kjet najdeta velikanske zalogo In čudovito nizke cene-  Lastna manipulacija in import. Trgovci engius cena.
CENIK ZASTOMJ.
Trboveljski premog in drva dobavlja
Dratfea ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Plačilo tu ti i na abro^e.
Telefon 220 717
3e©€5e©©eeei otvoritev
Dragotin M. Verbič
administrativni potporučnlk
Faoci Verbič roj. Koman
poročena
Veles LJubljana marca 1924
ftl
d. s O. S.
Maribor, Koroška cesta 39.
Obratovati le prčeta nova tiskarna, ki }e nestrankarsko strogo trgovsko podietje ter se p. n. občinstvu na j tople je nri poroča. Izvr5u'e po najugodneje h cenah vsa troovska dela, bavi se specifelno z omet* niSko trgovsko reklamo ter večbarvnim tiskom. Posebnosti Krajevna In m; ctniikt razglednice.
Lastniki psov, pozor!
Nekdanll lastnik splošno slovečeea in občudovane^ polldl-skepa ln detektivskega psa Flxa Harraaa otvori L aprila t. I. dresu mi tečai za policijske ter za varstvene in stražne pse. — Ima v pasji dresuri petnajstletno usnešno izkuSnfo.
P. n. ■astnlki psov, ki Jim ie na dobri foll, se opozarfafo na ta tečaj. Prijave najk^sn^Je do 20. marci 1924 na zavod za pa*jo vzgojo in dresuro Rudolf Knspp, SL Velt a. d, Gl., Karaten, Auslrla. — Tečaj tra a okoli dva meseca.
Rudolf Knapp, zavod za pasjo vzgojo In dresuro, St. Velt a. d  Glan, KSrnten, Austria.
Prvovrstno 6000
najboljše kakovosti iz najlepše bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Vinko Majdlč.
valjčni mlin - KRANJ.
Enpn|s tuđi sreće.
A. L i ifiii
najnovejše konstrukcije so nepreko-sljivi! Zahtevajte ponudbe od glavnega zastopstva
OREM« 1 L SnUcliis.
Zaloga majhnih motorjev in prvovrstnih  sodobno zanimivih filmov.
L
Srčna hvala gosp. ravnat Steinbergu, u radništvu, delavstvu tovarne za klej kakor tudi sorodnikom in
prijateljem za soža-Ije in veliko udeležbo pri pogrebu mojega nepozablji« vega soproga Josipa Mohorko. Uit:!«. 11 ■ ta 1124.
Itaaa Mobcrfeo*
Froehlich i Bichler
Prva karlovačka tvornica cementnog utoniog crijepa« cementne robe, kružna peč i tvornica glinene robe „(lovac*
KARLOVAC
Nudi svoje proizvode: StreSno opeko navadno, zarezano in prešano,   zidno opeko,   cementno stresno opeko in cementne cevi.
Vse dobre kakovosti in v vsaki količini.
Pozor p. n. občinstvo!
Pri nakupu spomladanskega blaga  oglejte si zalogo
I Snoj&Modic
Ljubljana    Prešernova ultca Ljubljana
▼ palači Mestne hranilnice
kjer boste soHdno z angleškim, češkim
in francoskim blagom postreženi. Blagovi  v   zalogi   so   po   vseh različnih cenah od najfinejšega pa do najnižje cene na razpolago
Opalograf.
Zastopstvo
(samoprodaja)
za Jugoslavijo
našega originalnega Opalograf-aparata za razmnoževanje s potrebščinami se odda takoj. Samo resne in kapitala zmožne firme, ki razpolagajo f primernimi prodajalnimi lokali, naj pošljejo ponudbe na
Opalograph-Comp.
•as. as. b. H.       Dir. J. Schleehtlaitner. Vien V: Theobaldgaaaa 9.
Uz.amstvo popravljeni
LOK0M0BI
Lanz-WoIf Grad), god. 1914—22
HP HP HP Mori
15—20 50—25 23 30 30—«0 40—50 50—€0
HP	HP
[ 75—as	200 300
80-100	~O0— 40T
! 90 - 120	-■no aan
1 no-130	500—600
120-170	Novi
130—190	
150-200	26— 42
170- 230	30— 50
40
SO 70_ 100
ion 140
120—170 130 100 170 210
K trp so .
Prvorazredno   generalno poprav Ijenl. Iskušani. Jednopodrnje tvorničko jamstvo. Potpuna montaža. Pogledaitc naše stalno skladište
SIROVOUUNI MOTOR! BENZIN MOTORI
Vse mlinske stnoie
prvovrstne IzvrSItve, naprave
modernih mlinov
rekonstrukcija in prezidave
že obstoječih mlinov po modernem sistemu
silosi in iavansVe žitnice, naprave za transport žita.
Velika zaloga v Zagrebu. Obisk inžcnerla,  projekti,  rrospekti ia katalogi brezplačno
Točna dobava. Cene zmerne. Transrfi?s"e    Potnima mnn»*ža
BBACfi FiSCBES 11 ZHB
Pantovčak 5
IV JAX in Sili
BMkUl
i9 Ooapoava^sba 2.
ihJlnl stroj:
tinnn kaiSJBkfj ■ tNantBi rr?tif It ltrtnw ? lm Inn' r = L IS7
tasti f-Mln sisbum
it BniB'h '/Telet 10 letna garancl'a.
Pisalni stroji „ADLER"
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz «rvih foverni
Dflrkopp, Styria, Waffenrad« Začasno znižane cene.
r
Brez m
2400 milj (3840 km)
po Afriki
na B.S.A.
f ;>0 8pecJalnem poročilu časnika  .The  Motorcyce* z
dne 31. lanuarjn I9i4). Ta nednse2ni uspeh p >-uuvno dokazuje absolutno /anosl ivost in i vrs*n<> kon« strukcijo B S. A. moociklov v vseh razmerah.
Rni ORhial I8Z4 dcsp2 il-ialksHi.
Genera no  zaatopsivo za
Jugoslavi o: Ingo-Arto, L<ab«an<9, L>»-aals a ces'a 6
55
1056
•SLOVrNSKI   N A R O D c   dne 16. marca 1924.
Stran 7
*• bdiovort uprav«
naj so prlloil t dlner.   Placujo so vnapre*.
ITI ALI OGLHSI
Cana malih oglato«
vsaka basada M para - Najmanja pa D4a
Išče se vrtnar
aa Hrvatsko, ki je tttdi ▼cfič poljedelstva — Po* fvdbe na: Dr Gorjan, Zag-eb. Akademički t-e br. 1. 1829
Išče se ro!irf
prvovrsten. ra betonska in žclezohctonsVa dela pri visokih in talnih grad« bah, za takoj. — »Obno* vi*, fi-adhrria dr"Sba s ©. z., Ljubljana. D.-nai« sVa cesta. 1896
Knjl^ovodkinja,
samostojna slov nem^Va korespondentinia. z dol« gM^tnirni irnričevali, i*čc al'?be. — Cenj. ponudbe prd »Zanesljiva iror« na Aloma Companv, Li*'b» ljana. 1*94
Tehnik - s tr ofnik,
]Jv0osTovensVl d^žavlian, a prakso, iSčc stalne bI'iŠs be - ' strojnem, eleVtro« tehničnem ali l-srsem podietj'?. — Pon^'lhe na upravo »SI Naroda« pod »A*Tl-n'T^7S«.
Poštena kuharica.
priletna, pametna, se ta* koi sprejme k družini treh oseb, event. kot eo» | ap^din?a. katera bi se I »a^toprla titdi na vrtna dela. Hrana dobra. p!a*a po dogovoru in sposob* Dosti — Naslov pove »prava »Slovenskega Na* roda«. 1S67
Komcrciirlpo n^n^lnnmi in tehnično deloma
izvežhan gospod
|B večletno prakso v tu« fn Inozemstvu, i znanjem jer i'o v. žeM primarne ce« jorfn^vne a!i nonp'^m«V» al ?be za taf-oi ali c I. aprilom. — Ceni. nonud« be ood »S. J.'I^TO« na upravo »Slov Naroda.«
EVonom
a oMi$o praVso. mlad. ne« ©£rtnjen. 7mn/?n sa-^o* atojno voditi gosnodar* Stvn. v»5č v«*h gos^rviar« aleih del V.«Vor živino« reie. sad te reje. vrtnar* #tva, r»o7flarstva i. dr. — i*Sčr rrimcrr^ga mesta na Jca^nem vel^nns^stvn ali trdi nri Ira^Snl 1**sni tr« «/ov«ni z večiim obratom.
- Porr-dbe pod »Zan°s* MVhrt1**9m na upravo »SI. Naroda«.
Za večjo t^nvTMco v Lmblfani
i$**»m fnfptir»n*no agilno fr*r>^. k! bi bit* v stanu ^fH^rnef^f*i sčasnma $"c» fa. Po«"»ntv len naston, ve* a-lje do d^a in r^'no vo» llio oN si v sb'ča i»j po* jran^ljive trtovsVe iz? ^^-arbe tcfo čimnrpte pri* 4J/-.bi. — T^stnorn^no m* far- f%or»"ffbe Z navedbo JprrdSt^d«oziroma stro* jto*-r»e r*t*o*f ant*»a»**•■. zna« fiia i"*;,nv no d n^^dnX* ro,t/iot5c na upravo »SI. Naroda«.
Prodajalka
mešane stroke želi takoj premeniti mesto; najraje na deželo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zvesta'1773«.
I    prodam |
Dve moški kolesi
naprodaj. — Rožna doli* na 147. 1908
Motorno kolo
»NVandsrer«. dobro ohra*
njeno, se ceno pioda. —-Vič St. 33. 1880
I
Otroški voziček
se proda — Naslov po« ve   unrava »SlovcnsVega
Naroda« i«62   Kože, vevericne,
Zlato
k u p I po najvišji ceni —» Milan Kosak. zlatar. Can. karjevo nabrežje 31 (pri Čevljarskem mostu.) 1928
Nakno lesa I
Kupimo vsako količino rezanega lesa. — Ponud* be franko meja v lirah ali dinarjih na: Juvavum, HolzindustricgesrUsehaft m. b. H., Zentrale Salz« burg, Avstrija. 1770
PozorI Pozor!
Plačam po visokih cenah stare obleke, čevlje, po* hiStvo itd. Dopisnica za* dostuje; pridem t-di na dom. — Martin Dramć. Ljubljana. Sv. Jakoba na* brežie 29. 1883
Dve moški obleki.
popolnoma novj. nanro* da: no P00 Din. — Ljub« Ijana, Sv. Jakoba trg 5.
1897
Fotografski atr^rat
kompleten 10 X 15, se ceno proda — Na og?~d pri Hur?on HfiMer, Liuh* Ijana, Valvazorjcv t*-*» 7.
1881
Velika biblioteka,
nad 2000 kr. i*<!. krasnih ln rcdHh izvodov ie na* prod«?. Cena 5n 000 Din. Pnrt"dbe pod »Biblioteka 1709« na upravo »Slov. Naroda«
Cink!
Cink ▼ ploščah vlit. iz n^vih odrezkov. okrog 200 kg. se proda. — Po«
r>o!hove
in od druge divjačine, — kupuje za Inozemstvo ▼ vsaki množini D Zd^a* vič tre^vina "snia. Li^b* liana. Sv. Florijana rit »m »t 9 _1719
Prazi>e sor*e
strojnega sli p.* drugega mineralnega   olja lenim vsaVo množino  — Odon Koutnv, trgovina z orod» J   jem    in    tehničnimi po* i trcbSčinami. Lj^bliana. i  Aleksandrova cesta «M 7
1228
I  Stanov^nU |
. Ooremlfena soba
j se takoj odda. — Naslov
nudbe^z^nav^riKo cene" ie pove uprava »SlovcnsVe.
pnsfati na MiloS R^n j "•_N-roda,L 1902 Trbovlje 2.
1789
Lovski voz
v zelo dobrem stan in« olinate osi, Itirisedezril, eventualno tudi šestse« dežni, radi nomanikania prostora — no zet<"» ni^Vi ceni nanrodaj. — Naslov pov» nprava »Sloven**-*** ga Nahoda« 1823
Nanrodai:
nomlarlanski nla?čck Ta 5 let stnrc^n otroka. Ham*
ski n?zl i čevlji ^rm'^ in j vrta v mestu ali na peri' visoVi St. 38. dve d~hi-o | feriji. — Ponudbe pod ohranieni moški obf"ki. Zam^n'ava I92H na upra* Stvari se lab*-o o^'^dajo
Soba za pisarno
S telefonom, v bližini sodni je, ae take j odda. — Emilija Pire. Ljubljana. Sodna ulica št. 4, I. rad* stropje, levo. 1918
Stanovanje,
oddaljeno deset minut od glavnega kolodvora (dve sobi. predsoba, k"Mp;a ! in pritikline) z nekoliko vrta — se zamenja z icd= na' im   ali   večHni brez
samo od 5 do 7. ure. — Našlo* pove uprava »>•*« Naroda«. 1901
vo Nahoda«.
Proti posoj'ilo
oddam v nemškem Grad* cu (Graz) 1—2 sobi, de* loma mcblovani in kuhi* njo. — Ponudbe pod »Posojilo/1911« na upravo »Slov. Naroda«
2 meblovani sobi
išče ca takoj gospod S malo družino (tujce). — Ponudbe pod »Dve sobi 1855«   na  upravo »Slov.
Naroda«.
Lepa velika
mesečna soba«
šolnina. — se odda s 1. aprilom solidnemu gospo* du. — Mestni trg *t. 13, II. nadstronje. — PoiVve ae v trgovini 1870
Vdova
z dvema otrokoma f<6 do 8 let). i*čc 111 n o v ii n j e (sobo In k"binjo). Rnzume se v k"rurh\ so« bab na t"di na po|f*t: gre tudi ra hi'nico. P^ixa za par tet nanrci —> Naslov pove '-nava S!ovensT*'%r,s S9'f>dim._1859
Oddam lcro
»tanovrnfe
Cvclika a^ba ra ce«rto. parVrtrta tla. %*el?^a kT'bi* nja, T^Hi^n« sh'a^ba, dr« varnira. klet. nr»»1r>a ku« binja) na neriferiii mesta. 3 m. od cestne efe%tr. že* lczr;r*e — po d"*»ovom.
— Pismene non"dbe rod S^anovani**r1Q^^ na upra* vo »S1r">v Naroda«.
Zamecja se
st^rovanfe
aolnTno. s 3 sof>am*. v««1-a
<ob^ s nosfVnim vh^^^m in bkratu aveaaie, z elek« trično razsvetljavo — v sredini m~sfa — t i»d^b. nim. rri'n Tcfikfm ali m»'n manjšim v bl?'?ni srdrije. I. državne C'm* naT.ije. d-***-*'1 rva ril-rlii« lis"«, orot? d^brj n-'U'-a^i
— Pi^m^n-- T^n*'dbe nod »Na<t-adaM^IO* na upra« ▼n t.8Tov Naroda«
r       Vijolica I
[ Zakaj ae ne oglasiš? j Pismo čaka ▼ upravi »SL
Na ruda«.
Slavkotn
tn nekaterim gospodiS« nam iz obljubljene dežele cvička priporoča več treznosti — Poldl 1909
Mladenke pozorl
Katera bi rešila za« kletema princa iz nepro* atovolmo  —  četudi no*
zla
cene — teče. ta naj se
oglasi pod atost/1784« na »Slov. Naroda«.
»Zlata pro* upravo
Kriv o dobiš lahko nevesto?
Potom   malih   oglasov v
»Slov. Narodu«!
Dve koč??it
dve dt~i. kason. nar sred*
nje*t<»5Vih koni in ra-^no konjsko vnret?o nrodi po ugodni ceni tvrdVa nVez« nik Sc Frits^h. trgovina z Železnino. Lf"l.liana — Isto*am se k»»pi po naj* vi$iih dnevnih e^nah s*a« ro medenino, baker, cink in druge kovina. 1501
I
Gosnoska soba
(HcrrenrimmcrV oziroma samo klub*fotelii — se kupijo. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1892
Stalna listnica urjravniStva
aaSIov«. Naroda"!
(Dosedai smo n* vpra5anja na^ih n*ro"n»kov eicdc raznih dob^v od strani liubl;ans'<ih treovcev in obrtnikov odgovarjali pismeno: vsled visoke poštnine odgovarjamo tem potom):
Jos. Kei*se¥an s M.i Č-5Vo perMo, či^ke fn enako dobte v trgovi <\ Mitek & Schein, LjubPana, Dalmatinova ulica 13.
K. HI v P. s E'ek'ri^ni ins'-la^rif v L'iiH-?Tani Ivan M ne'č'č. Leni pot 12; Ivan Ro^atat. Konfir^s^i trtj 'Nunsko poslopje); Leopold Tratnik, Sv. Petra cesta.
Avto 1 Ponravila fzvrStue Fran Florjinćič. v Ljubi anl. Šelcnburgova ulica 6.
Poznanje.
Sodno l~***n mož. obrt« nik, se želi seznaniti z Sevojko ali vdovo do 30 let v svrho mirnet?a so< ??t?a. Otrok nima. Je d«^t bro Sitirfran. — R^sne do* pise na un^-svo »Slov Nn* ror^a« pod »Mimo soiitje 1888«.
Zertitev!
j Horrati inozemci ln pre« f možni nrm^ki gospodje žritio srečno ženitev — ! Damam, tndi brez pre*1 j možeJB. date dis nemško I poia^nilo A"sk Srahrev. R-rlm N 113, Stolpisobe Strasse 48 3o3
Ženitev I
Rorifitl ino7f»mei ln p»*e« možni nemšVi gospo.? ie iele are'rie ženitve Da* mam. t'*di hrc* premo« ženit, da'«* disT*r. nem* ?Va ooiasniTa — Stabrcv, R--?tn N 113, Sto!pis-h-Strasse 48. 1230
Domsoval bi
z naobra^eno, li''bezni!vo in živahno gosnodično srrdn-e starosti Sem li* h'-ratnea nn^i^anja, zna* čai^n in poster v vseh ozirih. — Korcsnord mca ntii s- nasfovts Tosm Laz* ne, Zagreb I pretinac
1766
Mlad trgovec,
dobro sit"irao ln v^e* stransko irobfažon. Ž"li znan«a z ma'-o simna*i** no «»^spodi"no iz b^tj^e rodb:ne. r»o možnosti tr* fovsko i""^h raženo Do* pi«?i s poloim r'»clovom. auo mogoče s «TiVo, pod »T-Tarmon''1863'» — na upravo   »8!ov. Naroda«.
Jo71ni L.....!
P»-m*> n«-r jc'a v upra«
j vi »S'^v. Na*"^da«. 2.r-*n j Sem b'la vr««ela. — NTa J nrnznik pridetn v Lj"b« I liano. — Počakaj na j. k. j oh navadni uri. — Vcso« l lih uric nri'flkutoč — Te
Ipozdravlja Tvoja Ma-i~a. 1885
Radi hitre ženitve
h: se rad spoznal ?. mlado «ospoH'*no a*i vdovo ne izpod 26 let staro, dobro rfospodinio. iz holjSc rod* bine z večjo doto. — Sa* mo resne neanonimne po* n"dbe 8 fotorrrnf?io pod »Sjetan braT''1849^ na Oglasni zavod v Za**-e« hu, Mcsnička 15 1849
Gorska vila !    I Proda se trgovina
1 1 c     ' a   konfekcijo   in kroja-
škim obrtom — radi bo* lezni. Lokal in delavnica na najprometnejši točki v Ljubljani kupcu takoj na razpolago. Potreben I apita! ca. 110.000 D}n — Pismene nonudbe pod »Lokat/1019« na upravo »8!ov \*srt->da«
V nedeljo na Sv. Ka« tarino. Kličem: »Na vc* selo svidenjel« — Tvoj Lojze. 1886
Ženitna ponudba.
Amerikance, došcl prav* kar iz Manitobe — po* sestnikov sin edinec, sa* mostojen. s nremoženjem do 200.000 dolarjev — si išče tem potom d*užico za življenje Vzamem le Slovenko, pridnih rok, pošteno in moralno, sta« ro do 28 let Na nremo* ženjc se ne g'^'la Poroda bi se vršila v Slorcniji. na kar bi se skupno vrnila na moj dom v Ameriki. — Ponudbe pod »Mani« toha'1813« na upiavo »SI. Naroda«.
V domn
3 1
9» «3 t.
I
I
Kurja očesa
odstranim brez bolečin! — Zalokarjcva ulica 11.
soba 1. 1865
Vino letnika 1923.
prvovrstno, belo f Rizling) od kob dvo«-a Novi Ma« rof za Din 5 — Ponudbe na: Dr. Oorjan. Zagr^b. Akademick! trg I. 1S28
%• •»   • liara.
Nepremičnin? | = -—
Trboveljski
oremod
r v«:aVi mno":ni — Ivana Treo. Cesta na Gorcn««;1-? kolodvor 1S91
Kot dmžabrica
icli sodelovati v kakem pod |r t bi verrJrnn^ V n i i * jjovotrinia — Ponudbe r ozna'bo nodi"tja in v(» ?ino zar^^''\iin'-rta kap>ta* la r>^d »Marljiva« -— na: A loma Companv. L; u> liana. 1895
Vila v Ptuju
s   prostim   stanovanjem, j
se radi «el?tvc poceni nro* ,
da. — Poizv- se pri last« !
niku. Pttij. Tr barieva 4 j
ali v Zarjrcbu. Bc-^kovice* 1 va 8 (prizemlje, Hofm"n>
1917
Nnjce^eie
nrm. konink. likerii vseh vrst. kompoti, slaščice, bomboni itd — v novi trc^v'ni F PodbcvSck. F^jubt;ana Sv Petra ee« sta 33 (poleg Mcncin ja > 18D-,
Trgovska h*ša
v Mariboru. — na zelo »•godnem prostoru, n a* prodaj — PojssnUa pri uoravitMn A Ska*a, Maribor. Krekova ulica 16 in pri lastniku Robert St'hr, St. Polten, S hieft. stattpromenade Nr. 3. Ostcrrclch 835
Panima trgovina
dobro vpeliana — in na
ugodnem me^tu — se vs^d rodr>:rsk»h rarmer odda — Plačilni nogot? no dor?ovonj — Pon'd« be nod »Pa^ir-tLiub';ana lc^0« na upravo »Slov. Na roda«.
Posestvo
nn M^rf^v-n,
ob ž^l^Tnici in. držflvni cesti ležeče. 12 oralov nr* ▼ovrstne zemlje. velik sadrm^rdk • travniVI in pilvaml, 1 ora! V'^ojT^a« da. l^pa rjo5r>o«;T-(| ter v^li^-a 0osrvodar*T-a no-slonia — po r»»*o<inj ceni naprodaj — Denisi na: F Ool^b, ^,'»^ibor, r^o. nova ulioa 21/T. 1847
O nek ^ Tt a
^»neofen). dobro v ne« liana. — se proda z vsem inventarjem. no« va stanovanjema h??a z en;m nad^troojona. velike aucimlee »n drt»<ie priora-ve 7s iTdelovanie opek**,
Vrlike  Š'*r>r».  |'ln\*iV(«   73 20
let — pod vrednimi no* rtojf po dofiovoru. — Na« slov nova uprava »S^v. Naroda«. 1926
Kompanjona
Vnil<?aria. strokovnjaka (T*.*^«dovcna'} « kanitalnra 40 000 Kč — spreime ta. koj fT'eSko b •<•/>*! -»ven«* a ko«:rfarna v Prani I. I H!« ce Kar. Svčtle 23. 1848
Slamnik!
ae snreiemaio v moderno
oblikovanje belico je |n barvan ie Ponravila «vi. Vnih klobukov se i^delu* jeio točno, li^no ter po nirkf eeni. — Stcmbertfr, n-nat«Va  cesta  9 1843
Za Iz^rfovHiif« pnrlem'h o^fck.
konfckciie in mod-rnirj. ranje stare»*;h obtrk — se nri*^oro-xa tv.d' * — Sctinc^Rersin. Ljubljana. Koncrresnl trg 5t. |5
Črna nrst
r°0 m*) se odda b"erp1ac* no na sta vb t$e»i Okrožne* "a nrarfa. Mrkfot*eva ce* s*a ("nasproti sodnii^V — T«;rntam se odd* tudi k^b. metrov Sure. 1^90
POZOlv" PFKARJI!
DSamalt
tvom*ee Hauser fn Sobot* ka, Dunai. Stadlau. pekarski sladni ekstrakt, ie naiboli*e pekarsko sredstvo ter prekata vse osrale dosedanje nado. mrstke — suvajte se «!f*mh potvorb. na i bo nr*?e!: ali tekočina' Za* h*ovaitr> samo orininalnl • Diamalt«* — O'avro ra«
«*r»r»«.fvo    TS    l.'PO'b vi jo*
Fdvard Dužanec, ^tross* arsvat leva ulica br 10 Zagreb, 12 961
Vrtnice,
nizke, triletne ccpHenke 40 najlepših vrst. 12 do 14 Din komad, — nudi si občinstvu v mestu in na deželi — Anton F «• r i n t. trgovski %rtnar. Lr-bljana, Ambrožev tr$ It 3. ifSGS
Bskrenje in
niMi*n?e de'ov
od dvokoles in avtomo» bilov prevzame v hitro izvršitev — O Resednik »n dru*2. Ljubljana. Pr<»» Scrnova ulica 5 1527
Lisičje kože
snrejema v črno, a^aska, kri/asto. sktmks ba-va-nje in strojenje. — Prva tttrosln^onska bnrvariim. kr7narsf\'o in ffroiarnics r <d"ktri"nim obratom. — Drlo se sprejema: Lj"b# Ijnna. Križcvniska  nt 7.
Najnovejši rr»oHeli otrošMh vozičkov
in dvo*-o1-9 — najeenefe pri »Tr/bf;na«. fr>\>nmm duoko/es in nfmtkih uo» 7ičknvt Lfubt Jana. K*r* /o\'<fc«a ce*ta It. 4. — Ce« niki franko — Snrete« maio te tudi vsa po»>*aa vila 10Q3
Lesni trgovci
n o z o r f
Tiskovine ra prevror manje okrort^rja. tesano« C«, rezanoga lesa. na Va« terih se pri prevrrmu sa« ino ob sebi obenem zra« Cunl natančna kubiVatarS' brez k»bične rač-mice. s« naročajo nrl: Dranoriri Koroicu, Rečica ob P*)1?.
1745
Ame^fn^ka trta »Izabela«.
Sajcn'-e a črnim in be'irn r»rn7dif*m,   hitro rastoče,, in se iTrOa*ato ž> v d^i*» f!em. oziroma tretjem la# tu — Naročila 'n p^'as«
nlla daie trgovina i*snja F Pl"terskl. Vodni'ov trri 5, in sicer do 2S. ma«v ca. 1877
Trgovec
nosebne stroke, v mani« ?<~m    mestu    na Stalerv skem, — žrli  nrrirzeti v svrho   ob'»rnei5er»a pro« meta    nekak prr6V met.   kot   v tovamt*ko> •i'-t.'di^če. a'» Tm* oM'rne prodrtjne loVate^l «;redmi mosta. — PormaVj be pod »Za^roprdk MOt4«4 na Tf^iravo »SI. Naro<1a«»?
Naznanjam
slavnemu   občinsfru. efa? «rm otvoril po d'drtnletnl] frktT?nil   svojo delavnico; in trgovino » masnimi lz«f d-ll-f.      Vsak dan svežaj bf-irjo.   —   DM'katesn^m i trgovcem   Ird-luiom bls«t "o po naročibj. PH več«( i"m  naročilu  popust. «*«l Vabim ceni občinstvo, da* obi?ioe  mojo  trgovino ▼ Novem Vofimar-i st. 145 Hif^a: gostilna Podobnik) ter  se  rtrmri^m  o prvo* vrstnosti  blar»a   in nizki o"ni. — Se priporoča — Frin   Martinec. prek«''"* valstvo. 1925
Inserati v »Malih orflasib«
tmofo nennnrečnn velik uspeh v »Slov. Narodu*.
Na drobno!
Na debelo!
Oglejte si specialno detailino trgovino, kjer se proda'ajo lastni
vrvarski izdelki
kak^ vrv; za zvonove fn transmisije vseh debelosti, vrvi za seno. Striki za perilo. $tra*tre. °*de, 5paea dreta, gu'te za transmisije in navadne, mreže za seno. oenjegasne crvi, ribje nireTe. viseče mre^e (Hincemattenk bombaževe mrežice za otroSke poste le, tržne torbe. ka«> kor tudi pravi tižaški bičevniki, biči, konsk- krtače žima, morska trava itd. po najnižji ceni.
Centrala:
IVAN N. ADAMIČ L}uh|jan*« Sv- pefr»fpct* 31» «l
Podružnice:
MA3I30R, Vetrinjska ulica 20. KAMNIK, Suina 4.
Solidna postrežba! Nizke cene!
m m
m
i
m
i
o Q
■ i w » b if u i| B n f| « b g h i i i n i a i i ii m i i i ■ i i i i ■ ■ i ■ ■ i ■ ■ i i ■ m i i m b iTmrTT
■ ■
■
POPRAVAK
svih vrsti električnih mašina, transformatora i aparata   preuzima   us   jamstvo prvorazredno
stručne izvedbo
moderno uredjena radiona
Jugoslavenskog SIEMENS d. d. u Zagrebu
Uradi i Oraftfc ovlcava IS, Ta Isto rv aUM 28-St llaalov la pošiljka i ZAGREB - SAVA, industrijalni kolosjolu
I' I m I I II J JULM ^ * I lULJLJLXJLa\JLJLJtJLXXJl^ ^i.JL JLXXJLJLXJJLXJLA U-T^
i i i i l y
Klaviri
■g!8?oa < popravi««
sotidno
ki točna
ter cre fud! na deželo.
T- obl'ana
T-žaška c. 45
Feliks Pny?s
*[ Sparterija
H za damske klobuke " ploSCa Din 25 —
KENOA vsMtsn.
Kafre'****
— cement ».
P ima Por lan d trboveljski In dalmatinski dobavlja v roljubnib množmart. — Naročila sprejema:
h- Petrii.
Cosposvetska cesta 16 1.
Telefon 343 1714
fsiika saloga kis o« nov la alaaiajkov mm ao*l aH
Franc Cerar
družba z o. z., tovarna ? Stobn, poŠta Domžale
Prevzemajo se ti»di stari klobuk« in slamniki v popravilo pri Ko-vafsvič i Trian v Ljubljani, Prešernova ulica it 5. Bpra*si»aa!e v srado. Zaloga v Celju, Oupoisa aL 4.
Veliko IzHIro nainovejsih
damskih svi-enih
Kajslarejsa slovenska
in večernih klobukov! PlKIM !fl DlfUSlul
i
far slamnikov po zeio ueod nih cenah priporoča ceni. damam
Ivanka Stagaar,
Liub'hna. R:msl<a re«*a 10.
delavnica
Cvan Srfcel), Dnna'ska c. *0,
se priporoča. frvr?itev točna c**ne a m crne. 2530
L.MikuS
ijafeljtsa. Mritr tri 11
frl^erers mfi n'm Ć9.ln\ tn ia sofnSnK lov t ar spraha;alaa>
•nc
Pirom* si .tr'3,rc tthn ii uliSut.
---
ijt arj arararara^ia ^.im^rarararai -a-h .h .u ,irar^>irararan|
iKOa olawi[^: Din 60.050 000'-. ~  Mmr. Din 32.515.Wr-
__A
s
2
P O
I C C
Bled, Caofst, Ce!'c,
Dnbrotrnllr, Erceinool,
dnin
alesenfce,
Kotor, Kranl, llnblfana. Hlaribort
ITIetlicolC, Prejalfc, Sarafeoo, Split. Slbenfk« Zagreb.
Hmsrihanslil odio.
stalilo za brzojave: JHDRHnSHJL
Rffiiiirani zauodi:
JadroiTlIta banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser State Bank: Cortland Street 82, New-York Gty.
Vai^OsUDO de Orile: Valparaiso, Antofogasta, Punta Aienas,
Puerto Natales, Porvenir.
r 3 3 J 3 3 a a a 3 a 3 33 3 3
m
m
3 3 3 3 33333
stran 8.
.SLOVENSKI NAROD, dne 16. rrnrca I9?4
Ceno češko posteljno perfe!
I kf sivega skuMjene?a perja Din 65*—; polbelega Din SO"—; belega Din 90*—; boljšega Din ICO.— fn __ Oin 120—; mehkega kot puh Din 150-— in Din ISO*—; •ebo jsa vrata Din 225"—. Pošilja prosto nroti povzetju od Din 200.— vflie Prosto r»o**n!ne. Zamena in vrritev dovoljena Vrorci brerpH^no Dopisi le na Benedikt Sachsel, Lobez ftt 35 prt Planu, Cesks. Pottni paketi iz Češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dn .
LuKUS-avto
znamka pWanderer* zadnji model,   malo rabljen, tri-sedežni, 15 P. H. z nainovejšo uredbo, kakor starter, električna luč itd. fe tioceni za oddati. — Vpraša in ogleda se v Mariboru, Slomškov trg 11.
Proda se
vefija množina   makuiaturnega papirja, kilogram po 5 dinarjev.
Narodna tiskarna v Ljubljani.
" Sioalnf
stroji
so med dobrimi najboljši!
fS-'ehia garancija.
foTIdcfi cene. Prodala na obroka. Dobe se pri le tordkl
jTikadoiit
zobna pasta, astaa v sobni prasak.
Dobi ae povsod. — O lavna zaloga drog. A. KANC, LJubljana.
•t
Hi
FMFF
m
In modni salon
TEODOR KUNO
Ljubljana. Mestni trg 14 9931    (»od Trančo 1)
Jfafcenefe
edfno Iz trhrverskega revirja
premo«
večje in male množine tudi ▼
vrečah
dostavlja na dom. — NaroČila snrr:oma:
H. Petr>ič,
Gosposve talca cesta 16/1.
Telefon ?43 1716
IGZl.
Teod. Korn. Liublian?
Poljanska eaala ii. S.
Krovat, stavam, galanterijski In okrasni Mesar. Nistalactta seđsvodov.
I Bnaa stri'avtdai. IfsiMki k fcltsataf vaptift
♦ Izdelovanje posod iz pločevine ra mm a-   - „     _ ifimež. barvo, lak In med vsake
lk':!'*> ma*   5°*™   DUM ?.  velik«     r •     udi posod Skal
Pcdrnlnlcai liooo mesto.
za konserve.
lišim 2 »ta ta Mali
Obd ržnvatl ćo si
ii 6. do 12. aprila o. i
Glede uputa i lcgltlmaci a obratiti a: na Hamburg Amerika Litala. Glavno zastupa vo ra Jugoslaviju J. G. OraSković, Zagrab.
Tiskovna zadruga, r. z. o. z. v Ljubljani
aklleaja
redni občni zbor
ki aa vrati dna 24. aaarca ob 8. url zvečer v mali dvorani Kaxlna v Ljubljani
s sledečim dnevnim redom: 1. Poročno načelstva 7. Poroč lo o r?Č!*nskem zaključku.
3. Poročilo preg'ednikov.
4. Razdelitev prebitka.
5. Volitev načelstva in računsVih preglednikov.
6. Slučajnosti.
Prosimo vse člane zadruge, da se občnega zbora ranesliivo udele?i?o. Načelstvo.
fl^ sa
# ******
LJubljana, Sv. Petra nasip 7 (ob vodi)
bliza Fresernnvega a-»omeni-» i
se nripcoča zs na}eene<$' nak.rr veh potreb ćtr» s? kro-aćaf Cc»\>rje »edlare, Hwil|»« :" iff ln3« **1 p!efe->lnv <™ lanterne, naibotfSfti stvattttb vro e«
: GRITZNER in .^OLEH :
posamezn h delov za \olesa in za vse s aemc Šivalnih si: t- cv
<g Mm We?iP?W in unninrj
na'boliš'h   lovarea   B^scndorfa'- Czan^n,
Ehrbar, H&lzt  Schvelnhofar Original Stingl itd.
Tudi na e^roke. Tud' na obtoke
Jerica Bay. nr. Umi Lutilcna.
Hi!?erev* ulica Itevillai S.
Dobijo se v vsaki strokovni trgovini. Generalno zastopstvo za SHS
ICfl    IJLf riCC     ZAGREB, PALM0T3ĆEVA ULICA BROJ 60, ■aavaja'    niai99p     veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebščin.
Skladište i zastupstvo strojeva za
p*
ian e
N
Trgovina usnja in čevljarskih potrebščin
FR. SEUNIG
LJUBLJANA MARIJIN TRG 2
(nasproti Frančiškanskemu samostanu)
nudi vsakovrstno usnje osobito za letno
sezono:
Francoski Sevro, francoski in nemški boks, tapetniško,  knjigovezno, galanterijsko usnje za torbice in denarnice, usnje za damske klobuke, jopiče itd. V vseh barvah. Po konkurenčnih cenah.
nadaijc rarb>n pa^ir, vrpce za av,e Sustave.  —   Ma!i ručni »Unrtcrsvood" u kovčegu, praktičan za puto an,c „UN3E*WOQB"  Zarjreb  Mesntčka 1
LA' V7a> V
-a
Zahvala.
Povodom osemdeset tet n'cc svojega rojstna sem r.rejel Iz vseh strani Slovenija in od d rti god toliko pri-srčnih čestitk in drugih dokazov prijateljske naklonjenosti, da ne morem vsakemu posebej odgovoriti.
Uso;am si. vsem, ki so sr me nrifaznn snominjali. javno izreči svojo prisrčno zahvalo in priznavam, d so me izjave nnhovih simpatij in priznanja moje skromnega delovanja za naš ljubljeni slovenski n razveselile in ganile.
Celje, dne 12 sašča 1924.
"Dr. Jcsfr Sernee.
m
Tvrdka STERN & CIE
MODNI SALON
WIEEa I, Seilergsss
e
TELEFON 75. 429.
Modellhaus Schwarz
Graz (Steiermark)
Herrengasse 3.
Ju rodeča Drma v stroki damska mode priporoča svojo bogato zalogo
kostumov, kompletov, ptašćev. oblek. kril. bfu?. klobukov, dežnikov, usnjatih In športnih oblek dalje otTških in dekliških oblek in najnovejših pletenih kostumov, kril. jo ličev, bluz,
jumperjev. telovnikov iz najfinejše zefirne volne in svile. Za naročila po meri Ima tvrdka opremljene prvovrstne specijalne delavnice in razpolaga z vedno obsežno zalogo volnenega in svilenega blaga v aktualni modi in vseh v to svrho prljadajočih apartnih pritiklin.
V udobnost svojih zunanjih odjemalcev postrežemo na zahtevo brezplačno z najnovejšim ilustrovanim modnim poročilom s 285 slikami.
Dop?se je poŠH|ati naravnost na tvrdko za modele Schwarz, Graz (Štajersko).  Herrengasse 3.  kamor tudi vabi tvrdka na osebni svobodni ogled svoje velike zaloge.
Sporočamo Vam najvljudneje, da je vstopil gospod K?rc-I Ko« roSec kot družabnik. Gospod Karel Korošec namerava odpotovati tja z izbrano
pariško kolekcijo
v popoldanskih in večernih oblekah, kostumih, plaščih
in sprejemati naročila.
Ako se boste slučajno mudili na Dunaju, prosimo, da nas počastile tam s svojim cenjenim obiskom.
Prizadevali si bomo, da postrežemo svoje cenjene odjemalke v vsakem oziru dobro, zlasti ker zamoremo ugoditi in zadostiti okusu in zahtevam tudi najbolj razvajene dame.
Stern & Cle.
3E
GDI:
Filipov dvorec
etiska banka
Filipov dvorec
podružnica
v Ljubljani
se je preselile v nove prostore v Ljubljeni
vogal Stritarjeve ulice in Cankarjevega nabrežja
(Filipov dvorec, poleg Frančiškanskega mostu).
Vse bančne posle obavlja najkulantneje!
Vse bančne posle obavlja najkulantneje!
saaaSBgij, ____
64717^69009^23
3
Štev 64.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 16. marca 1924.
Sirnn 9. --J*
Dobrovoljci in agrarna reforma
Agrarna  reforma ie danes  eno najvažnejših soc ia'nih problemov, s katerimi se bavi skoraj ves kulturni svet. V zna-men-u zahtev glede pravične, enakomerne razdelitve z^rni e med one. ki jo faktično cbdeiuje:o. so *e vršili v zgodovini človeštva krvav* dogodki,   ki pa ne glede na ogromne -materijalne in človeške žrtve do danes še niso rodili povsem zadovoljivih rezultatov. V ntfbeni državi, niti v Rusiji, kjer  ie  socijaina  revoluciia  temeljito obračunala z napo! fevdalnim agrarnimi razmerami,   ne naidemo idealne rešitve tega problema.   Jugoslavija pa še zaostaja za drugim: državami,   kajti pri nas se prava agrarna reforma v praksi pravzaprav še niti pričeta ni. Takoj po prevratu je narodni svet v Zagrebu proglasil, da pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje.  In da bodo vsa  veleposestva  razdeljena  med kmete. V istem smis u govori tudi kraljev manifest iz leta 1919 ki prav: med drugim, naj bo vsak Srb, Hrvat in Slovenec na svoji zemlji   sve*   gospodar.   Naloga smotrene agrarne reforme n! samo v tem.   da odstrani fevdaln* sistem in odvisnost kmeta od veleposestnika,   temveč mora obsegati tudi celokupno kulturno in tehnično refor-mo-melijorizacijo, zaščito od  poplave, iz-suševanje   močvirnate   zemlje itd. Poleg osnovnih odredb. * ki so označene v omenjenih dvrh  manifestih,    imamo še takozvane predhodne odredbe, označene v dekretu ministrskega sveta z dne 25. februarja L 1921.   Vse te in poznejše odredbe govore večinoma samo o načinu razdelitve zemlje in razbremenitvi kmeta z ene strani, ter o omejitvi veleposestnikih pravic z druge, ne vsebujeio pa bistva agrarne reforme, ki ie vse kaj drugega kot površna razdelitev zemlje. Navzlic nujnosti fn važnosti visi naša agrarna reforma še v zraku in ta okolnost vpliva zelo nepovoljno na kme:sko prebivalstvo osob'to v južnih krajih države. V Sloveniji, kjer odpnde na 1,770.049 ha    zemlje   300   veleposestev z 242.2S6 ha, agrarne razmere še niso tako žalostne kakor na pr. v Bosni in Hercegovini, kjer je bilo do Prevrata 10.463 agov in begov,   ki so imeli na svojih posestvih 111.103 kmetske  družine,   ali v Bački  In -Barar;f, kjer so imeli madžarski magnati nad 130.000 ha rodovitne zemlje. Za južne pokrajine je torej   asrona   reforma eminentne važnosti in dokler ne bo to pereče vprašanje v celoti ugodno rešeno, je vsaka j n-da na notranjo konsolidacijo države ilu- | zorna.
Nočemo na tem mestu razpravlati v koliko so se želje kmetov in obljube vladnih organov uresničile. Spregovoriti hočemo le o kolonizaciji na$ih dobrovoljcev, ki tudi spada v agrarno reformo. 2e na Krfu ie tedanja srbska vTada sklenila nagraditi dobrovoljce za njihove zasluge z zemljo in sicer tako, da bi dob;l vsak borec 5 ha. neberec pa 3 ha. Kolonizirali naj bi se dobre volj. i v Bonn tu. Bački. Makedoniji in drug h obme.nih južnih krajih, kjer bi obenem tvorili močno falango proti vplivu tujega elementa. V teh kre"h so živeli večlcnoma madžarski in nemški velepo- . sesmiki, čijh zemlja naj bi po pervratu pripadla tamošnj:m kmetom in dcbrovo'.»cem. Nimamo na razpolago statističnih podatkov, da b: ugotovili, koliko dobrovoljcev je bilo doslej koloniziranih in v kakšnem položaju se nahajajo, vendar pa lahko z mrno vest;o trdimo, da niti ena desetina bercev za osvobojenje in ujedinjenje ni dobila obljubljene skromne nagrade. Ne samo to. YIf>ria mnogim dobrovoljcem ni niti j priznala pravice do dobrovoljstva. Vpra-šane priznania takozvanih disidentov (dobrovoljcev srbskega kora v Odesi, ki so pozneje izstopil) in onih dr. Pivkovcga cdrda v Italiji še danes ni rešeno. Oni srečneži, ki so dobili zemljo, so pa zdaj v taka mizernem položaju da le z največjo težavo premijaio sebe in svoje družine. Brez potrebnega poljedelskega orodja, brez živin, in denarnih sredstev, k: bi jim omogočila začetno obdelovan'e zemlje, so se naselili v krajih, kjer vladajo uprav obupne razmere. Tuji veleposestniki še niso izgubili s'^oje moči, oni se dobro zavedajo, kaj pomeni jugoslovenski dobro-voljec v njihovi bližini ali celo na njihov! zemlji in zato so vprizonH liuto kampani-jo proti tej ra:i ki je zdaj predmet vsakovrstni intrig. Celo do nas prihajajo govorice o tem, kako prepada zemlja v rokah dobrovoljcev. kako nazadnje prej cvetoče poljedelstvo in kako veliko Škodo trpi dr-
Žava zato, ker ;e kolonizirala neznaten del dobrovoljcev. Sinjo se vesti, da so dobrovoljci de'omržni In zapravljivi, da uprepaščajo še to, kar so dobil! in da bi b !o najbolje, če bi jim vlada zemljo zopet odvzela. Dobro vemo. odkod Izvirajo te izmišljotine in kakšen je njihov namen. Madžarski in nemški magnati bi se radi znebili teh ljudi, ki jih sovražijo zato, ker so največ pripomogli, da je njihove slave vsaj do gotove meje konec Gospoda, ki navzlic mračni prošlosti še vedno krepko sed: nea svojih stolčkih, bi rada prepričala javnost, da dobrovoljci sploh n so sposobni za kolonizacijo. Račun je jasen. Ce se ji posreči njena akcija vsaj v toliko, da država ne bo več kolonizirala dobrovoljcev. je s tem že doseg'« svoj namen. Obmejni kraji so eksponirani osobito v naci-jonalnem oziru. tujemu elementu ne ugaja nprestana kontrola in dobrovoljci so jim trn v peti. Zato jim je treba napovedati boj. Ker se pa boje odkritega, čistega orožja, so začeli razni tuji veleposestniki Širiti v javnosti vesti o neuspehu in slabih posled:cah kolonizacije. Na ta način hočejo polagoma Izpodriniti neljube priseljence In znova nemoteno zavladati tam kamor bi morala vlada obračati vso svojo pozornost.
Da so kolonizirani dobrovol'ci proti takmu orožju brez moči. e jasno. Kako naj se bori siromak-dobrovoljec. ki n'ma nit! toliko sredstev, da bi poš*eno živel, z dobro situiranm veleposestnikom, ki mu lahko na vsakem koraku škoduje? Ne samo, da št! o n.-em tenden iiozr.e vesti, da | ga diskreditira v očeh javnosti In državne oblasti, nego mu dela vse megeče mate- i
rijalne zapreke tako, da dobrovoljce pogosto pri najboljši vol;: res ne more urediti svojega gospodarstva in začeti s produktivnim delom. V ra&m ob»owfh razmerah nI čudno, če naši dobrovoljc- klonejo duhom in izgubljajo vero in zaupanje v državo, za katero so se borili. Splin se nam zdi, da posveča vlada tema vprašanja premalo pozornosti. Dobrovoljci so pozabljeni, životarijo, raztreseni širom domovine, kot nekaka obžalovanja vredna remi-niscer.ca na slavno prošiost, ko so stali zvezsto na braniku nacijonVnih interesov in ne najdejo pravega razumevanja pri onih faktorjih, ki so dolžni skrbeti za njihovo usodo. Ta pa tam se jih spomni kak P^sTsne? v narodni skupšem? in to je vse. Toda č;rn dalje gremo, tem bolj jc~no postaja, d-- b^ t^bn stc-?i'* *err" k?.r.e~. Kulturna sramota je za državo, če.ae zna ee-niti prelite krvi in zaslužnih mož in če trpi take po'ave. kakor je zlobna kampa lija proti koloniziranim dobrovoljcem. Mrsto da jih gmotno in mora-no poipJr->. da rrri-zna in da zemljo vsem brez razlike, da
•aVerru.
k j cr
hoče na ta n"«čfn preživljati in da nstvari tako v obmejnih krajih močan nacijonaln! jez proti tujem** r:>~darsTc?Tna in ipoTi*ič-rr-m^ 2"sP"M i*rf r**** u" ~"ni *** zanemarja to veteva*no vT"'**nT"\ Potemtakem se ne smemo čuditi, če so dobrovoljci
razočarani fn če -----<?«       K"c vse
nll^ve žrtve zi«tiai». Dolžnost mero.!-. 3*4 faktorjev ie. da čim prej zoriš' 'o ta maie:: l r a šepa n :rrdn era telesa. Za vzgled jim ;ahko sltižiio idealne razmere, v katerih se nahajajo Češkoslovaški iicbrovoijci.
Pavel Dcbsvec:
Pncei&jeva ,.teon Lesi
k sobotni premijeri v operi.
Znameniti nemški kritik Paul Bekker je v svojih krit kah očital Pucciniju. da z operetnimi sredstvi uganja veliko tragedijo in da vsled tega njegove epere niso ničesar drugega, kakor okorna prevara in računanje z ljudskim instinktom.
Svoječasno je izzvalo to Bekkerjevo naziranje mnego prerekanja, pisalo se je za in proti Pucciniju. vendar posebnega rezultata tudi to ni prineslo, pa najsibo potem s strani Puccini.evih prijateljev ali pa njegovih sovražnikov.
Istina pa je, da Bekkerjeve trditve nimajo stvarne podlage in da se mu mere dokazati ravno nasprotno.
Ce govorimo o opereti, mislimo izključno samo nemško. In cg'ejmo si enkrat natančneje moderne nemške operete Iz zadnjih let. Kaimanove. Failove, Leharje-v2 in Gilbertcvc. Ali ne mrgoli v njih vse polno najčistejšega Puccinija, ali ni tam vse samo sladka, ponekod tudi mogočna eroiična linija Fuccnijevega izražanja?
Bekker trdi torej boš nasprotno! Ne Puccini. temveč nemška epereta si je sposodila Pri Pucciniju način s katerim je potem zavladala vsemu svetu. Nemški epe-j reti (mislim vedno le moderno) je b Io potreba, zajmali iz žgoče romanske erotike svežega Italijana, nemški opereti, ki po StrauSih ni mogla producirati nieesar več enakovrednega, je bilo to prpuccinjevane zadnja karta, ki se je seveda imenitno obnesla.
Pridemo torej do jasnesa zaključka, da je opereta sama prav nerodna kopija in brezobzirno rzkcrlšernje učinkovitih zakonov romanske glasbe, iz katere zajema svoj erot čni impulz, ne da bi pri tem varovala in ohranila tudi njeno umetniško vrednost in značaj.
Seveda se je tudi zameril Puccini radi tega, ker se ni brigal prav nič za formalno tvorjenje in način powagnerske debe ter 5:1 docela svojo, lastno pot. Pel je visoko pesem zemel:ske ljubezni pesem ljudi, ki so na tleh. ki so iz mesa In krvi.
Nadaljeval je Puccini tam, kjer so njegovi prednik? nehali. Njegova glasba slcni na velikem Verdiju, tako v orkestralnem pogledu, kakortudi v melodičnem. Iskal in našel je torej novo pot samo v formalnem in predvsem v harmonKrnem. Navajam za primer pesmico pastirja v »ToscI«, ki :e velja! pred let! za rekai »nezaslišanega«.
In vendar ie ostal Fuccfnl verist. Skoraj edini, veliki zastopnic te smeri, ki cb svoj:m rojstvu ni rodila takoj bogvek&ko sinih borilcev. Tako n. pr. Leoncavallo in Mascagni. ki sta oba že nehala in odpo-
vedala, ko Še niti debro vedela nista, katero pot bosta krenila,
Puccinijeva iMa-non Leseaut* se bistveno razlikuje od Masscnetove. Ne samo sc.nično, temveč tudi po podajanju Rasen same, ki je pri Messenetu vse p4eveč nežno, skoro nadnaravno bitje neverjetnih sposobnosti, medtem ko ie Puccln jeva >Ma-non« ženska vroče italijanske krvi. D.kle, ki išee lepote z očmi in srf.em, ne pa z nadzemskim vzd hovanjem iri koketiranjem z cnstranskimi silami.
Rodi se kot ženska, ljubi kot Ženska, pe.de kot ženska in tudi umre kot ženska priklenjena k zemlji In   njenim zakonom.
Prišla je s svojim bratom v malo mestece 7 namenom zapisati se samostanskim zidovom Sama ne vidi svojega bogastva, neskončne lepote; šele stari general, zloglasni ženskar Gercnte io »odkrije« in jo hoče tudi takoj zase. Brez mnogih besed prš?rav: vse potrebno za beg ter jo hoče odpeljati, ne v samostan, temveč k srbi v Pariz.
Slučaj pa hoče, da spozna baš v istem času M a rte u mladega študenta de Grieuxa.
Tu je Puccini zopet nadvse originalen. Predstavljam si, kako na dolgo bi recimo ie sam V-rdi razpletel ceTo zadevo, Puccini pa je kratek, j-drnat. Komaj, da se dobro pozdravita, že vzplamt; med cbema nebo tični plamen brezmejne ljubeznL Potem, ko gori plamen, da, potem se razpoje v široko, vročo pesem.
Manon pobegne z študentom, starega generala pa pusti v svoji zmedenosti v malem mesten.
Nekaj čas živi srečno življenje prve ljubezni, potem zapusti de Crieuxa, siromašnega študentka in se vrne k staremu generalu. In živi v drugem dejanju imenitno življenje bogate dame.
Potem pr de njen brat, ki jI nagovarja naj se vrne k de Gneuxit, da je slednji pri igranju kart obogatel in da pride ponjo. Manon ne pomišlja mnogo, zakaj v njenem srcu živi še vedno njen prv! fant, ljubezen zgodnje mladosti. Ko pride končno tudi de Grieiix sam, prprcsl odpuščanja ter hoče ž njim uit!. Vse pozabljeno, vse trpljenje, preeVe noći spričo pogleda v novo, ljubezni po'no življenje.
Stari Ueronte. pa jih zasači. In konec je lepih sanj, konec zlatih gradov. Mancn, ki je hotela vzeti s seboj dragocenosti, ob-dolže tatv'ne ter jo odvedo v zapore.
V tretjem dejanju živi Manon v kaznilnici. Njen brat je pripravi! vse za beg; še par m'nut in prosta bo zopet. Toda začuje se signal ladje, ki odpelje kaznjenke
Batavns:
Het
Nikdar ni v amsterdamskih ulicah teliko lutdi kakor v nedelo popoldne; in ako danes stopiš v eno izmed trgovin, ki na poznajo nedeljskega počitka, te prodajalec prav gotovo vpraša: »Lepo vreme, he?« Tu gredo mase ljudi, vedno bpo na desni strani ceste: rodbine s kupom otrok, mornarji s svojimi nevestami, stare dobrodušne mamice; vse gre v isti hitrosti, vse na tlaku, ro cesti pa dolge vrste kobsaric in kolesarjev, ki se spretno pomikajo napret med avtomobili in motornimi kolesi, na katerih je poleg voznika Še prostor za spremljevalko, in ta prostor je vedno zaseden . ..
Na nekem mestu glada vse v zrak: tn raste v zrak velikanska stavba Nizozemske Trgovske Družbe: na mogočnih koleh s!oni silna teža žebzobetona. — Ko prideš v luko. čaka dolga vrsta pa-robrodov in brodičev na Izletnike. Stopim v rr?a! parobrod, ki naj me prepelje na drugi breg luke. Kajenje prepovedano: a v Amsterdamu so take prepovedi le za dekoracijo, ker smodka ?e tu baš tako razširjena kakor kolo in poročni prstan. Na krovu razlaga star Ham-buržan svoji vmikimi skrivnosti Inke: kaže ji barke in boje, lepo rdeče ali črno
pleskane. velike lad:edelnice, ležišča raznega indijskega blaga. Razlaga jI konstrukcijo parobroda, ki baš hiti z I muidena v luko in ki sega nenavadno visoko z vode. ker je prazen, tako da se vidi silni vijak, ki ga pomika naprej.
Deklica se še ni naužila vseh zanimivosti, ko brod pristane v vasici Tuin-dorp. Tu čaka autobus, ki je takoj napolnjen in ki kmalu zdrči po cesti, ki je čedno tlakovana z opeko. Jaz pa krenem v nasprotno stran, da si ogledam vasico in nedeljsko občinstvo. Tu vidiš postavne može, stare mornarje s sivimi bradami, ki jim obdajajo lica. a pod nosom so Čedno obriti. Vsi imajo zelo čedne obleke, večinoma modre, in one tipične lesene cokle, kojih sloves sega daleč preko nizozemskih mej, večinoma po zaslugi poslikanega detftskega porcelana. Zunaj vasi pa se igrajo otroci, prav tako razposajeno kakor po ulicah Velikega Mokuma, kakor Rotterdamci šaljivo imenujejo glavno mesto.
Pot se dviga približno dva metra nad zemljo, na vrhu nasipa, iz katerega sega razgled dahč po ravnini, čez in čez prepreženi s kanali, in v daljavi vidil mline na veter, ki jih giblie svež zapadni vetrič. Tu je domena izletnikov, drug za drugim kolesarijo mlade deklice in mladi fantje, ki prav neženirano pokažejo svojo simpatijo in so ie na kolesih
tesno objeti, kar se mi zdi bolj akrobatsko nego idilično. A dntirim bolj odgovarja tandem, ki ga uporabljajo bolj previdni in manj spretni mladi ljudje.
2e se kaže'o konture mesta Zaan-dama. Lične male hišice, vse rdeče, te sprejmejo. Nizozemske hišice so vse enake: vse so nepobeljene, vse so silno majhne, in vse imajo dva velika dimnika. Četrt ure rabim, da pridem v sredino mesta, kjer se čuje iz kavarne godba, kjer se šetajo mladi ljudje in kjer se kolesari baš tam, kjer je prepovedano. Sredi trga je lep spomenut: car Peter Veliki, ki teše ladjo, dar carja Nikolaja II. mestu Zaandamu. V bližini luke je mal kanak ki križa veliko cesto carja Petra. To je ribarska »grachte, ki je morda najsiromašne'ša. kar sem jih kdaj videl. Hiše so večinoma prazne, ker je občinski zastop dekretiral, da so »onbe-woonbar«, kakor se glasi napis številnih tablic. Na sredi med temi kolibami je čedna stavba, slična mali cerkvi, ki hrani v sebi dragocenost: hišico Petra Velikega. Oskrbnik odklene, in začudiš se neizrečeno: hišica je mala kakor igračka, visi tako močno, da se bojiS, čei. zdaj zdaj se bo prevrnila! V notranjščini te lesene stavbice sta dva prostora: v prvem carjeva miza in stol, ognjišče ter mesto za ležišče. Tu je vzidanth re-kaj plošč, ki so fh dali vzidati različni
v Ameriko. In vse ic zgubljeno. Tudi Me.-non mora ž njimi. Zvesti de Grieux se noče ločiti od svojega dekleta, spremlja ?o kot delavec na ladji.
Pot:m zadnje dejanje, tavajte po ameriški pustinji. Po neskončnih daljavah begata, izmučena do smrti. Brez vode, brez kruha.
In tu r>r!čne pot Mamnina navzdol. Iz jasnih vis"in sladkih nad v temne brez-krajnosti strahotne smrti. In kakor poslednja dobra beseda pred smrtjo, kakor pe-stm umirajočega laboda, m hko  in otož-
no se porodi v A4anon Lesc aut kosanje. Bolestno kese^e, da je nekoč zepustila svojega studenta in odšla od njega v razkošno bleščeče življenje.
Njen SiUd nt ji odpusti. In M;rnon:*o •rrasot in trpljenja rclr.o ilvijcnje praach» v pustinji Širne Amerike.
».Manon Lescavt« je Paccfnljeva prv% epera Tz leta 1893. V njej leži Se vsa sila njegove široke, zdrave erotične narave, hkrati pa tudi vsa grenkeba Ustnega trpljenja v ljubezni.
m
TRAGIČNA USODA LEPE DUNAJcANKE.
Pred kratkim je umrla v Zagreba na pesledicrh zastrupljenia pri injekcij! s sal-varsanoia prostitutka Marija Pckornv. Kot 17-ie:na, izredno lepa devojka je prispela Pokoroyjeva z Dunaja v Zagreb. Njena mi-Hra in lepota je očarala marsikaterega Zagrebčana in Imela je nebroj česrHcev, ki st si skušali pridobiti mcio naklonjenost. No, in lepa Marija ni Štedi la z ljubimkanj m. Moški so jo sicer ljubili, fda, ker )n bila devojka »mrha enodnevnica* se jo ie kma: 1 vsa!:dT navel'čal. V o^tnlcm je bila Marija nrecej premočna J-rela je precej prijateljic, vrstnic mene starosti in privoščila si ie lahko najlepše udobnosti ter naslade življenja. Vozila se je po sveti', prepotovala je širne 1cr?je in redno je g*~s£ova!a ob s:-nji Adriji. Pred vojno je imela za prffatelja celo nadvrjvodo Salvatorja. To ;e bil višek njen- karijere. Toda tudi to prijateljstvo ni trajalo dolsro. Hranilna knjižici le ostala kot edini ^sponVn« m nadvojvodo. Ne d^I-za tem je fmela ljubavne odnošaje z nekim rrofom ki pa io je radi njenih $r*?z-mejnih zahtev zapustil. In sedaj je nekdaj oboževana krasotiea pad'i na niinižji nvo svoje?ri življenja. Postala je ??vna prostitutka. V zloglasni K.......ulici v Zajrreb-!
si Je s telesom pri^I'^cal^ svoj kruh. V iavni hi?i si Je pr"s!u7f?i lep-» vso*o denarja in ko so slednjo zaprli, se je podala z denarjem z°-net v svet. Kasne?? se je zopet vrnila v Zrcrrcb, k»er se je nastanila v že preje omenjeni ulici. Im~!a je razkošno oprcrnTjr.no s*~b!co, hodila Je el^antno ob-Irt;!ena in imela je še v~dno n-bro? litibav-nlcov. Us-da pa jI ni b;h m h. Nakopala si Jo te*ko spolno holrtren. ki jo je vrgla na zdravniško postelj. Pri lečenju pa jo Je vsl-d zastrupitve dohitela smrt. Ironija življenja...
O. S. Martfen:
NE OMOŽI SE Z MOŽEM:
Priredil dr. F. S.)
1. ) Ki je pesimist.
2. ) Ki ;e skopuh.
3. ) Ki ni normalen.
4. ) Ki ni stalen v svojih nagibih.
5. ) Ki je sebičen in lakomen.
6. ) Na čigar besedo se ni mogoče zanesti.
7. ) Ki dela le tedaj, kadar mora.
8. ) Ki je trdovraten kadilec cigaret.
9. ) Cgar največja želja je obogateti. !0.) Ki se druži z ženskami nizkega
značaja.
11. ) K: je preobčutljiv, rahle ženske narave.
12. ) Ki se doma baha, a zunaj je strahopeten.
13. ) Čigar misel ni sprijaznjena z vašimi jd?all in težnjami.
14. ) Ki msli. da je znak strahopet-nosti, ako se odreče udeležbi pri popivanju in igranju.
15. ) Ki misli, da je bila žena ustvarjena za njegovo komoditete.
16. ) Ki zasmehuje vero, čednost žen ia vse, kar je ljudem sveto.
17. ) Ki se vedno izgovarja, da ni izpolnit svojh dolžnosti.
IS.) Ki misli, da mora dvoTjaniti Ie tako dolgo, dokler ne vstopi v zakon.
19.) Ki ima eno merilo nravnosti za možć. a drugo za žene.
23.) Ki mJsli da se žena ne sme brigati za ničesar drugega kakor le za tlom.
21. ) Ki n'ma napram vam dovolj spoštovanja, da bi se ne predrznil k Preveliki prostosti.
22. ) K* je zapri, hladen in gluh k vsemu, kar ni v zvezi s trgovino.
23. ) Ki izgubi ravnotežje in postane surov pri najmanjšem povodu.
vladarji: Napoleon I. je daroval ploščo iz belega kararskega marmorja, z ruskim in nizozemskim napisom v zlatih črkah. Nič ni velikemu človeku malo.
— Tu visi cela vrsta starih slik, ki kažejo velikega carja v raznih dobah njegovega slavnega življenja, med njimi se najde, v sosedni sobici, velika slika carja v zaandamski narodni noši, ki jo ;e nosil pri delu; tesarji in mornarji so ga smeli zvati le Pieter timmerman van Zaandam ali kratko Pieterbaas (mojster Peter). — Ko si si vse oghdal. te pozove oskrbnik, da se podpišeš v tujsko knjigo. Vprašam ga* je-Ii ;:ih je že mnogo napolnjenih. »Da, petindvajset« Svoje vrste jubilej.
Toda že kliče ladja fn hitro treba zapustiti mesto, ki je za vsakega Slovana svetišče. — Kmalu je lični parnik »Zaandam« v valovih Noordzeekanaala, ki vodi preko zatvomice do Ijmuidena. Kanal je visoko nad zemljo, omejen z visokima nasipoma. Saj ta zemlja je bila prej morsko dno. a pridni Nizozemec si jo je znal priboriti v ljuti bitki z morjem, ki se Se ni vdalo v svojo usodo premaganca, Leta 1916 je bila ta pokrajina »Waterland« poplavljena od Zuiderzee, ker se je udal nasip silnemu pritisku. Videli so se le oni veliki dimniki, na vsaki strehi dva.
da.
pi:i kaj
24. ) Ki si prisvaja vse pravice gospo-itrcl**! e 52 pa svojim obveznostim.
25. ) K: se ponaša s tem, koliko more in veseljačiti, ne da bi se na njem to pozna o.
25.) Ki m'sll !e na s:bc in pričakuje od: vsakega, da mu bo služil.
27.) Komu je dolg na podi a pri kr.ke igre častni dolg. račun 'trojača pa neprijetnost.
2S.) Ki ostala do!/an za stanovanje, razmetava pa demir za drage smotke.
29. ) Ki pozablja ns svojo zaročenko, kakor hiiro sreča kogat ki rra bolj zanima.
30. ) Kf »c tak sanjač in BOprlpravHeŽ, da trpi vs!ed teza njegova, sposobnost, da' bi skrb:! za rodbino.
31. ) Ki m:s!', da mora zadostovati vsaki *eni. ako ima ta it komoden dom ter
in obleke. 32.) Ki je drzen
govoru okusu.
in vedenju
In cr
surov nizek
v v
tvojem svojem
33. ) Ki misli, da bo tis:;* žena, ki d~M njega za moža, naisrečnejša na vsem svetu.
34. ) Ki slabo ravna s svojim: sestra-, mi in misli,   da jim ni potreba izkazovati takega spoštovanja kaker drugim mladeo-' kam.
35. ) Ki se hvali napram svojim prijateljem s svojimi zmagami pri ženskah ln misli, da mu vsak s podleže.
36. ) K» je nedostopen, stMno skriva svoje sledove in je na straži, da bi ne izdal svojega pravejra značaja.
37. ) Ki vedno govori o tem, kaj bo vsej napravil, ko »staric umre ln ko on dobi sam svoje premoženje v roke. i
3S.) Ki sed? v tramvajskem vozu. skrit j za časopisi, medtem ko žene okrog njega stoje in se drže jermenov. t
39. ) Ki misli,   da so njegove smotke. njegova  popivanja  in vesel jače nja neobhodno potrebna, skromni izdatki žene luksus.
40. ) Ki lenari In rajši trpi, da bi gaj preživljale s težkim delom njegove sestre J In njegova mati, kakor pa da bi stPTejel I mesio, o katerem meni, da je zanj pre-i nizko.
41. ) Ki je v stanu, da bi poniževali svojo ženo s tem, da bi morala pri njem; beračiti za vsak vinar za-se in vsakokrat^ povedat?, kaj bo z njim napravila.
42. ) Ki je zapovedljiv in samovoljen,] tiranizira slabše fn te, ki so mu podložni,: •plazi se pa pred bogatejšimi in mogočnimi..
Krafkočasnice.
Dvojčka.
»Ti si torej najmlajši sinček Čevljarja Mulca ?€ * »Ne, samo polovica!«
Pojasnilo.
»Čuješ pnpa, čemu se v knfisah vedno piše o boginji zmage in ne o bogu zmage.
»Kadar boš odrastel in se ožerU, bo? to razumel «
Pravočasno opozorilo.
»Tu imate groš, ljubi mož. V ostalem potrebuje moja soseda baš enega, ki bi fi drva sekal.«
»Hvala lepa. milostijiva, hvala tudi za opozorilo...«
Ponarcdba nI bila In tudi nI« kdarnebn enaka originalu zato ne kupujto manjvrednih po-naredb« ampak edino le pr*av! „ADRIA" vanllln-sladkor In psci vn! pra&e-r. Pazita mm Ime „ADRIA".
Že se dvigajo megle iz rodovitnik polderjev, in sclnce, ki je danes sijalo« na toliko veselih ljudi, ki so si v enem tednu pridnega dela zaslužili nedolžno veselje, ki ga nudi nedelja, se potaplia v megleno morje, ki ga barva v vsek odtenkih, od krvavordeče do najmeit-; kejse rožnate barve.
Vsakih 5 sekund zabtesti rdeča luč/ kazeč lad.i pravo smer.   Srečamo večj ladij, vse razkošno razsvetljene, in žej pridemo v bližino I>a, to je del morja,' ob  katerem teži Amsterdamska luka.-Najprej slikovite ribiške   jadrnice, za' njimi na bregu siromašne hišice, nato se vrste ogromni elevatorji tik ob morjn. Zagledaš v daljavi nebroj Iučic, ki ti na-; znanjajo veliko pristanišče. Tu stoje ve-' like ladje, ki odkladajo dragčcene proizvede javanskih plantaž,   za  koje je> Amsterdam silni magnet, svetovne *rg~; Vedno tesnejše stoje ladje druga ob dru-j gi, zdaj vidiš bliže skladišča ob morja! zadaj mogočne kupole in zvonike. Tu >e' promet neverjetno živahen: nad glavo ti švigajo vlaki v silno zgradbo glavnega' kolodvora, ladje vseh velikosti se premikajo k obali in jo zapuščajo 2 veliko brzino, motorni Čolni Švigajo iz kana-; lov. ki prepregaio vse mesto, trarnvajlj žvižgajo (tu ie zvonenje neznano) in av-j tomobili drvijo po  mehkem tlaka rdeči opeki
Stran 10.
»SLOVENSKI    NAROO«    dt.e 16 marca 1924.
Alfonz Breznik
biv*l učrtttt ©asb. Katica In jod* izvedenec Kafrtareffa m nafspotobmrta ttrđlca Jugoslavie
tfubliana, Mestni trg 3 gSSSZ
7aW»* m »*^«o*e^a"n ca n*"bolJ5ih klavir ev. fttintnov in harmoni ev 8teinw-«« p8-'-nrforfer, F6rster, HOJzI Hofman, OpI*
fllf»r>| Si nrjl, Ci*aifca eto.  —  Prod ja tudi n*  otroke -
Ugodna zameno. — 10 1 tnr.  ams vo    -   Poprav')* in ugla?evan'a aajceneje.  — Maihoiatei&a izbli*? violin, vseh ostalih inštrumeitmv, murkali* in strun   'n^ros detail.
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejeno zaveso. Pisarna v Ljubljani, Triaika eesta s t v. 2. Tehniško vodstvo  po  oblastveno avtorici« ranem gradbenem inženjer u.
Projektira m izvršuje vsa v stavbeno in inieniersko stroko
spadajoča dela. Delo solidno Cene konkurenčne.
Poštne pakete iz inozemstva!
brci ali proti povzetju posreduje najcenejše, najhitrejše
in najzanesljivejše
II
JUSOPIkKET, Maribor
Edino podje je te vrste v državi pod res strokovnim vodstvom. — Zahtevajte odpravo vedno na ta naslov?
IV. LJUBLJAH! VZIIlll ¥ELESEJ
od 15. do 25. avgusta 1924.
Oficijelni katalog IV. L'abljanskcpa VeVsejm« bo edina najboljša in na boga-te"5a knjiga z naslovnikom vsakovrstne
industrije, obrti in trgovine-
Oglasi v tem katalogu imajo najboljši uspeh.
Naročila sprejema samo .APOLLO*. anončni in reklamni zavod, R. C >1 bovški, Ljubljana. Stari trg 19, 1L nadstropje in uprava ,Slovenskega Naroda".
Od pooblaščenih potnikov blagovolijo p. n. gg. zahtevati tozadevna po brstila.
P?
s«aa m Raailiana dts-zc
oroti
GRIPI   IN   KATARJU t
ti
Kavarna „Central
LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 37.
N<i raznotago dve scrarr.m' *obi, primerni za seje, zbore« van-a In p cdavanja. Klavir m ra/polaco.
Ptlpo-o^a se
ŠTEFAN MIRO LIC, ka*ar ar.
To Je ura za vse živlFenie!
Kcnčno sem našel
tati
cenah pri
ijnižjlh
A. Sinkovic nasl. K. Snss
Liubljanai, Mostni trg 19
S Tam ao vrel INVENTURNA PRODAJA.
Vsakdo naj poskusil Garantiram, dm bo za dovoljen!
tt
e l i n
DRUZBH Zfl ELERTR. MDIISTRUO D. Z O. Z.
Gradi efcfifrlCne centrale In nanraue. Vsilita zaloga motoren In e'ekfriCnetja nvz-tetVais. t ene Izredno nizke. PosfreZba foCna. Cla Ie1?o posef InZenlrla brezplačno.
LJUnunnn, Bnnalska cesta L — TeL 88.
RISRISOR, Vetrfti'sfea nI. II. — TeL 230.
Pravkar so izšli CLAUDE FARRERJEVI
CIVILIZ1RANCI
▼ prevodu T" ina Jarca, tisk in založba , Narodne tiskarne" v Ljubljani. Knjiga je zbudila v Franciji in povsem svetu velikansko pozornost, ker je prvi evropski knjižrvni ro nan, ki je na umetniški način razgalil življenje Evropejcev in ljudstva tonkinske ko onije v Vzhodni Aziji. Pisatelj opisuje zablode tamošnega prebivalstva s pretresu'očo resnic ost o. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah. Cena broš. 20 Din.
K K K
K
Trgovina z železnino
priporoma  po konkurenčnih cenah
vsakovrstno kuhinjsko posodo, tehtnice, gospodin ske in gospodarske potrebščine, orodje, okove za pohištvo in stavbe ter različno drugo železninsko blaeo. Zaloga Ia dalmatinskega portland cementa  in karbida.
tati i flaii
hlobučevlne in
W na!
« vseh modnih barvah.
BamiiaizHiia!
modni salon
Stuchlv-Naške
si L;ubljana. Židovska ulica 3
SLAVENSKA BANKA D. D.
ZAGREB —podružnica: LJUBLJANA
Delniška glavnica
Beogrsd Bjelovar Brod n. S Celje
EKSPOZITURE:
AGENCIJI:
AFILIJACIJI:
Din 50,000.000 — in rez. preko Din 12,500.000"— PODRUŽNICE:
Dubrovnik Gcmja Radgona Krani Maribor
Murska Sobota Novi Sad Osijek Sarajevo
Sombor
Sušak
Šibenik
Vršac
VVien
Rogaška Slatina (sezonska). Škofa Loka, Jesenice. Buenos A;res, Rosario de Santa Fe. Slovenska banka, L<nhliana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Najnovejša patentirana iznajdba! Odlična novost!
B.O.B. Tvornico fikloMouMI bhgajnic slst. .Tharfrj'd.rJ.
Brzojavi: BOB. Vukovar     VTJTTOVAR Telefon interurb. 56
Izdeluje in dobavlja vseh vrst jeklo-
betonske blagajnice, sprave za akte tresorna vrata, vzidalna vrata itd solidno in okusno izvršeno po
najni2jih cenah.
Olivno zastopstvo In samoprodaja za
kralje ino SHS
A*RMIN G0LDSTEIN
agentura in komisija. VUKOVAR
Brzojavi: Komisionale, Vukovar. Tel. Int. 11
Iščejo se zastopniki za Slovenijo.
Izdelki tvornice 'ek'obetonskih blagainlc  bodo izloženi na
zagrebškem spomladijem semnju od 27. aprila do 5* ma a t. I.
Absolutno ognjavamo! Največja sigurnost proti vlomu!
Najbolja udobnost
na puta za Ameriku
D trenu ku, kad stupite oa jedan brod Američke Driarac JLmijc, oaečate ar kao kod tvoje kuce. Naj udobnije oredjenje o trećoj klasi. Kr.biue ia dve, četiri i test postelja, bespiekorno ciste i dobi o piovetrcne. Odlična i oajiazuovrsnija brana. Velika prosiorija na palnbi ti igre. vcbAnia i odmor. Muzika. Ladje Am ricke Državne Limje nude uajpnjatnije i najobetbedjenije putovanje. Tražite — bc p . t.io — Uustrovan prospekt i ra&poted ladje.
UNjTED STATES L IME S
BcoTsd. Paiat.i Beocral ke %ičram*X Hreio l!ovel Prl5U>U; 2arreb, dreJi^Tijt* Ss%-. 2 H vat« i 1 Sfljifk h Za-J'a M.hano-Vieenra olicar., Frckojura kolodvora; LJubljana, lirod rsiw Zje.linjenih imai i^kiti Drr-»v, Pnrajska ćf^ta sf. 29; Sarajevo, bavea Hrvatskih geljrtćkih radr««a *a Bojna t iierzeKOViaa. AIexandrova nlica 5^; Sutak, ttunka tx Vore, rstvo.
MeithofferotJ
gume %a halam!{ene lasi
i ina gumena roba za veronesporeištrealike,
podrumske i tehničke svrhe dobiva se u najboljoj kakvoći kod
Đtavnoga zastupstva i skladišta za S. JC. S.
ŽBraća čfrank i drag
Zagreb. ćFrankopanska u. 6.
Kupujte
modro $
garantirano  98/99°',no,   prvovrstno blago v plombiranih vrečah, na željo tudi v sodih, ki se zaračunavajo posebno po originalni ceni, naravnost iz tvornice
MAftEHGO"
Societa Anonima Italiana
Genova
po prodaialnem uradu za celo kraljevino SHS z velikim skladiščem
ORBIS"d.d.Zagreb
Poštanski pretinac 150.
Originalne tvorniške dnevne cene! Kredit: 60 do 90 dni proti menid.
r
LJUBLJANSKA   KREDITNA BANKA
Diii |Mq Đia 50.000.000*-
sioiHie mm m m io.ooo.600*
mm
ljubljana - dunajska cesta (v lastni hiš)
_ PODRUŽNICE:
mj» SaMjov«, Split, Trata *
PoStni tek. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka LJubljana Tel. štev. 261.413.502.503.504
UD