Gospodarski List.
S PODOBAMI.
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: vodja E. Kramer
*
,,Gospodarski List“ izhaja kot priloga „Soče“ dvakrat na mesec in sicer vsak drugi petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno ; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina raj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dop:si pa vodstvu deželne kmetijsko šole v Gorici. — Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 6.	V Gorici, 22. Aprila 1887,	Leto VII.
Deželna kmetijska šola v Gorici
(Slovenski oddelek.)
(Konec).
II. Kmetija.
a) Zboljšanje zemljišč. — Kar se tiče zemljišč, ui bilo polje racijonelno uredjeno, kajti vse polje razdeljeno je bilo v 23 malih kosov, tak.6, da na vsem zemljišči ni bilo jedne njive v pravem pomenu besede. Razun tega so pa poti mej njivami (stradoni) mnogo zemljišča uporabile, od katerega ni bilo nikakega pridelka, ker je na poteh le borna travica rastla. Majhne njivice zahtevajo pa mnogo več obdelovanja kot primerno velike, isto tako se pa oranje na malem kosu zemlje ne more nikdar tako izpeljavati, nego na večji njivi. Glavna stvar pri poljedelstvu, namreč kolobarenje, se pa pri 23 malih koščikih niti vpeljati ne more.
Z ozirom na tu navedene razloge zložili smo vse majhne njivice takb, da je sedaj namesto 23 kosov le šest velicih iu skoro enakih njiv, na katerih se bode vpeljalo sledeče šestovrstno kolobarenje :
1.	leto okopavine (dobro guojene)
2.	„	jaro žito	z	deteljo	(lucerna)
3.	„	detelja,
4.	„	detelja,
5.	„	pšenica z	razno strniščino	(pol gnoja)
6.	„ oves, potem krmska koruza.
Travnik na Blanci, ki je v slabem stanji, so
je deloma preoral in se je nasojal z ovsom pomešanim s travnim in deteljniin semenom.
Nadalje je še omeniti, da se je vrtič med hišnim poslopjem uredil ter so je na nijvo nasadilo 100 sadnih drevesc, deloma jabelk, hrušk in rin-glotov.
h) Poljski pridelki. — Žita sponesla so se srednje dobro. Razne vrste pšenice sponesle so se zelo različuo. Najboljše je obrodila ter dala naj težje
zrnje Banaška, Ročinjska in Štajarska zimska pšenica. Mej raznimi vrstami rži sponesla se je posebno dobro Zelandska in Štajerska zimska rž. Nadalje skazal se je posebno dobro šesterovrstui zimski Štajerski ječman. — O okopavinah nam jo samo poročati, da je zgodnji krompir pričel uže v zemlji gnjiti ter se je skoro ves pokvaril.
c)	Drevesnica. — Mladih drevesc precepilo se je v teku leta preko 4000 komadov iu sicer 2000 deloma jabolk in hrušk. lUedč drevesnice omeniti nam je, da sedanja drevesnica ne zadostuje potrebam kmetijske šole, zatorej pričelo se je s potrebnimi deli, da se napravi nova in velika ter umno uredjena drevesnica. SadiInica za izgojo divjakov ali podlag je uže gotova ter se je posejalo nad 20 kg. pesek in koščic raznih sadnih vrst, posebno hrušk, jabelk, češpelj, mandelnov, itd.
d)	Vinograd in vinski pridelek. - Letošnja trgatov bila je gledč kvantitete le srednja, pridelalo se jo skupej 13 hektolitrov vina ; vino je pa dobro; nekatera vina prvo, druge, in tretje vrste. Posebno dobro sponesel se je Rizling, modra Frankinja, Burgundec in Carmenet. Grozdje se ni pomešalo, ampak napravilo se je iz vsake vrste grozdja posebno vino. Tu je omeniti, da so tiste trte, katere smo škropili z bakrenim vitrijolom zmešanim z apnenim beležem dale popolnoma dozorelo grozdje. O poskušnjah, katere smo napravili z raznimi sredstvi zoper strupeno roso “Peronospora viticola „ hočemo pozneje govoriti. Ker so sedanji vinogradi gledč važnosti vinarstva za Goriško deželo za kmetijsko šolo še premajhni, pričela so se uže dela za nasadbo novih vinogradov tik starih, proti stari hiši. Razun tega se bodo pa tudi trtni sortimenti od ceste do stare hiše speljali na latnik.
Konečno naj še omenim, da se bode napravila še v teku leta mala trtnica z amerikauskiini trtami.
e)	Hlev. — V hlevu imamo sedaj živine in sicer govede “pinegavskega,, in “belanskega,, plemena :
Priloga „Soči“
- 22 -
8	krav vrednih
3	junčke	*
1	junico	„
1	bika	„
2	vola (štajarska) 1 kobilo (brejo)
1 žrebe .	.	.
3	prasce (mlade)
gold. 1100 „ 100 »	20
„	180
„	270
,	200
,	100
; „	60
Skupaj gold. 2040
Ker travniki še niso popolnoma uredjeni in se je bati, da bi spomladi ne primanjkovalo sena, če bi se redilo 20 glav živine, treba bode gotovo pred zimo nekoliko govede prodati. Konečno mi je še omeniti, da se je redilo do meseca avgusta 8 prašičev, a 3 poginili so na vrančnem prisadu, katera bolezen je po Goriški okolici hudo razsajala.
/) Kuretino smo letos jako pomnožili. V kur-niku imamo sedaj 45 glav letavine. Omeniti nam je, da smo vpeljali več tujih kuretinskih plemen in sicer: Hondausko, Švicarsko, Holausdko, Padovausko in Brama-pleme.
Ta plemena redili bodemo čista, zatorej bilo je treba kurnik prestrojiti in v več oddelkov razdeliti.
E. Kramer.
Glavne opombe o sadni drevesnici.
Prostor, katerega za drevesnico odločimo, mora imeti popolnoma prosto lego. — Zemlja naj bo dobra in rahla, s peskom iu ilovico premešana; mrtvica ali spodnja zemlja mora biti dobra. Zemlja, ako ni bila ^ popred za zelenjadni vrt morda prekopana, se prerd zimo 45-50 cm. (1 1/2 čevelj) globoko prekoplje iu tako pusti čez zimo, da se dobro osuši in da se rudninska hrana razkroji in razpade.
Težke mokre ilovice in gline s plitvo gornjo rodovitno zemljo ne vzimaj nikdar za drevesnico.
Ako je zemlja, kamor mislimo sadna drevesca saditi, slaba, ali ako je bila popred, z drevjem zasajena, treba jo je pri prekopavanju dobro pognojiti.
Za to guojenje je najbolj priličeu dozorel hlevski gnoj, kakor tudi dobro pripravljoni mešanec ali kompost, katerega dobro s pepelom pomešamo, ter to zmes pri prekopavanju na 40-50 cm. globoko podkoplji ino. — Pepel je pri sadnih drevescih za-volj tega posebno dober, da se plesnivec ne prime koreninic, kar se pri mladem drevju žalibog zelo rado pripeti.
V 2 letih pridejo koreninice mladih drevesc v spodnjo zemljo, kjer dobe dovoljno množino hrane, kar jim izvanredno pomaga, da se debelca in kore-nince dobro razvijajo. Še dandanes mnogi trde. da drevesca, katera so v spodni in rodovitni zemlji zrasla, ne napredujejo dobro v manj rodovitni zemlji. Ta misel je pa gotovo popolnoma kriva in napačna.
Drevescam, katera so rastla v rodovitni zemlji, razvilo so se- vse koreninice popolnoma dobro in sicer srčna ali glavna korenina, stranske, koreninice
kakor tudi sesal ke. Ako zdaj taka drevesca na slabše mesta presadimo, se bodo gotovo boljše prijela in lepše razvijala, kakor taka, ki so rasla v slabi zemlji in ki imajo vsled tega koreiiince slabo razvite ; ako pa drevesca pustimo še več časa v drevesnici, t. j. tako dolgo, da se jim korenince dobro razvijajo potem med tem časom ostare, kar je pa še slabše.
Sploh se ravnajmo po tem pravilu, da se korenince le v dobri zemlji razvijajo in rnnože iu da drevesec, ki nimajo dovolj dobrih korenin, tudi ne sadimo.	Žepič.
O izrejevanjl žebet.
(Dalje)
Najbolji pomoček je, žebe kolikor mogoče dolgo pri materi pustiti tako, da se uže precej veliko druge hrane uživati navadi ter da mu ne dene hudo, če je kaj časa od kobile ločeno, na pr. pol dneva. Vendar je velike vrednosti, če skrbimo za nadomestek manjkajočega mleka. Kdor je žebeta mivadil na kuhani ječmenec, ta jih prav lahko odstavlja, da se skoro nič ne pozna.
Kdor pa tega ni mogel ali ni hotel storiti, ta se lahko poslužuje zmed kov za nadomestek kobi-linega mleka. S prva žebe no vzame rado zmedkov, pa je lehlco prisilimo. V to svrho je treba nekaj zmedkov v jasli postaviti, pa žebetoin nič piti dati. Žeja jih prisili v par urah k zmedkom in potem se jim privadijo, da vsaki dan po 2—4 litre zmedkov vzamejo. Tako jih lahko odstavimo, da ostanejo zdrava in lepa, kar njihova životuost iu svitla dlaka spričuje. Zmedkov lahko dalje časa dajemo, čem dalje tem bolje. Vrhu tega se žebetom polaga ovsa, kolikor ga hočejo, pa tudi nekaj lepega sena; tako so vedno životna, gladka, s vitle dlako, pa vendar brez velikega trebuha.
Skrbeti je še, da žebeta vedno dobro prebavijo hrano. To se pokaže, če njihovo blato lehko razpada. Ce pa je blato trdo in svetle barve, nam je to gotovo znamenje slabega prebavljanja iu sušeuja v drevesih. Zoper to imamo več pomočkov. Uzanm se nekaj pšeničnih otrobov, katere treba z vrelo vodo popariti, potem ohladiti ter z drugo hrano položiti žrebetom, ali na vodi dati. Dodatek rumene repe tudi pomaga. Tako delamo do končanega prvega leta, ko začnemo uže obilo polagati zeleno svežo krmo ali jih na pašo gonimo. Na ta način vzredimo si gotovo velikih, močnih in krepkih žebet, ki nam položeno krmo bolje poplačajo, kakor pa' slabo rejeno, majhno iu skvarjeno žebe.
V drugem in tretjem letu ne potrebujejo že-bota tolike postrežbe; so sploh z manjšim zadovoljna ; če imajo poleti dobro pašo ali obilno zelene krme, zadovoljna so pozimi z mekinami in senom, kojemu se dodene nekaj repe, krompirja in ovseue rezi. Oe jih pa uže vpregamo, treba jim je tudi nekaj ovsa privoščiti.
— 23 —
Proti navedenemu pa ugovarjajo rekoč: ko bi mi svoja žebeta tako krmili, udarila bi vsa krma v kosti : žebeta dobijo bramor v kolena, nakolenice, zajčje sekirice, krganje.
Dalje pride.
Pridelovanje velicih tikev ali buč.
Buče vsake sorte, osobito pa melone, dajo se prav velike pridelovati, ako se ž njimi po naslednjem načinu ravna; semena se vsejejo prav zgodaj, uže proti konci februarja ali začetkom marci ja tor se v ta namen otolče 5 do 6 palcev široka, dobra, debela in z travo zaraščena zemljata ruša, čije dolgost se meri za semenom, ki se ga želi vsejati.
Rušo se preobrne, travo navzdol v kišto, ki se mora ruši dobro podajati ter mora biti z luknjami preskrbljena. Na zgornjem površji ruše vreže se z nožem podolgasta špranja okolo 2 palca globoka, v katero se vtaknejo potem bučiua semena v presledkih po 2 palca eno od drugega. Pri vtikanji v zarezo treba paziti, da je ost semena navzgor o-brnena.
Na to se zareza skupaj potisne ter se površje posuje z drobno prstjo. Ako se postavijo v gorak kraj, poženejo semena v nekolikih dneh; tedaj se ruša prenese v gorko zemljo ter se skrbno zaliva in redi, dokler ne prenehajo mrzle noči ter dokler so rastlinice V* čevlja visoke. Tedaj se izrežejo rastline iz ruše ter se z vsemi nepovezanimi ko reninami presadč na prosto, v dobro pognojeno prst in najboljše na solnčuat kraj. Ko se je rastlina dobro vkoreničila, postavi se blizu uje posoda z vodo napolnjena, iz katere neprenehoma voda kaplje na rastiinične korenine ter jih namaka Na tak način pridelajo se tik ve ogromne velikosti (čestokrat 200 do 250 funtov težke). —
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje. 12. — Sodček belega vina dobil je duh po plesujivcu, slišal sem, da se ta duh najlažje s finim laškim oljem odpravi, blagovolite mi poročati, koliko olja naj vzamem na 1 hektoliter vina?
L. v. Rifenbergu
Odgovor: Vzemite na 1 hektol. vina l/2 do 1 liter dobrega olja. Boljše odpravite pa duh po plesnivcu iz vina, če ga filtrirate skozi koščeno oglje.
Gospodarske raznoterosti
Kako se zatrejo poljski polži. — Edino vspešno sredstvo, s katerim se polži preženč iz polja, obstoji v tem, da se polje, na katero zahajajo, potrosi
z negašeuim apnom. Vendar pa se s tem pomorč samo oni polži, katere apno doseže, radi česa treba je paziti pri potrošanju na ugoden čas Kakor hitro se zapazi, da polži na kako posejauo leho v tropah lezejo, treba je izbrati mirno jutro brez vetra ter na vso zgodaj, koj po solučuem izhodu začeti polje z apnom trositi, nekoliko ur po solučuem vshodu, vsaj pri lepem vremenu, jamejo polži zopet v svoje luknje Jeziti in tedaj mora delo biti uže dokončano. Pri trošenju treba je paziti, da se apno daleč po polju zatrosi, tako namreč, da apno štiri do petkrat polže prime, kateri se nato jamejo sleziti in radi rau, ki jih jim apno prizadene, zgubč vsako moč življenja. Ako nemarno ua razpolaganje apnenega prahu, ga dobimo, ako položimo v kak koš kose živega apna ter za trenotek koš z apnom v vodo potopimo; apno se razsuje v droben prah, podobeu gipsu ali mavcu, s katerim se posipa detelja. Apno tudi obleko razjeda, radi česa ie svetovati, da se pri posipanju odene kaka stara obleka ; usta in dos treba tudi držati kolikor možno zaprta.
Gojitev redkve. — Razločujeti se dve sorti redkve, poletna in zimska, prva je jeduoletria, ter rabi za poletne potrebe, druga dvoletna ter se goli za jesen in zimo.
Redkev zahteva rahlo, redilno, globoko delano prst, dovelj mokrotno iu v gorkem kraju. Ni tudi dobro, gnojiti zemljo, v kojo se namerava redkev sejati, sč svežim gnojem, kajti redkviue korenine postale bi grenke, kosmate in marogaste. Seje se lahko kot drugi prihodek, namreč ko se je na istem polju uže pobral kak drug pridelek Ako ni zemlja zadosti močna, ognoji se z gvanom, prahom iz kosti ali s kakim tekočini gnojem. Poletna redkev se seje od srede meseca aprila naprej v pre sledkih po 20 ctm. oddaljenih, zimska redkev pa junija meseca v presledkih po 60 ctm. narazen. Najbolj« je v ta namen rabiti znani “sajač,, ali zatikalo; v vsako lukiujo se položijo dva do tri zrna 2 ctm. na globoko in če je prst suha, se jo z vodo zalije. Ko je seme pognalo in so rastlinice uže prestale napade zemeljskih bolh, se izbere najlepše, drugo pa izrije. Po leti treba je redkev večkrat oklestil ali oščipati in dvakrat osipati, kakor tudi pridno zalivati, kajti od množine vode od visi rahlost iu dobrota tega pridelka. Poletne redkve se nabere, po potrebi na polju, zimska redkev so pa v jeseni, preden nastanejo zmrzline, pobere ter iz prostega prenese v klet, kjer se hrani v pesku. Da se pridobi seme, pusti se nekoliko poletnih redkev, da ocvc-tejo ter zarodč seme; da se vdobi seme zimske redkve, presade se spomladi nekatere na prosto ter pustč kakor poletne Smne obdrži svojo kaljivost. pet do šest let ter požene iz zemlje v osmih do deset dnevih.
Slepost pri konjih. — Marši kdo jo uže opazil, da med vsemi domačimi živalmi je konj najbolj podvržen očesnim boleznim ter pogostokrat! oslepi. Najnavadnejši uzrok tem boleznim je pa slab, po-
— 24 —
kvarjen zrak v hlevih. Namesto zdravega, svežega zraka nahajamo čestokrat v konjskih hlevih močau, vjedajoč dim, ki je tem bolj sprideu in škodljiv, čim nižji so hlevi in čim bolj pomanjkuje v njih svitlobe, dobre ventilacije in čistote. Konjskemu hlevu je treba narediti okna od zgoraj tako, da imajo konji proti oknam glave obrnene. Vedno pa morajo konjski hlevi biti dobro razsvetljeni, kajti konj ne ljubi teinote, kakor n. pr. prašiči, kojim se pripravlja umetna temota, tem več ljubi razsvitljen, prijazen hlev. Lahko se odstrani oni vjedajoči duh, ki je očem tako škodljiv, ako se hlev primerno prezračuje ter se skrbi za dobra in solidna tla, ki ue srkajo v se scalnice, temveč zadnja sproti odteka ; treba je tudi hlev držati čeden in čist. Polovica slepih konj si je nakopala slepost v slabih hlevih.
Kako se ravna se zmrzlenimi trtami. — Najboljši način ravnati z trtami, ki so bile poškodovane po spomladnem mrazu, obstoji v tem, da se zamrzle mladike takoj pod prvim očesom odrežejo. O svojem času postanejo sočne in kakšen-krat pokaže se na teh mladikah zarod, na vsak način pa naredč take trte dobrega lesa za prihoduje leto. Nek trtni posestnik izjavil je o tem ravnanju naslednje: “Jaz sem prejšnjo loto ta svet poslušal ter obrezal trte koj drugi dan po onej nesrečni noči, v katerej so zamrznile. Deset dni po dovršenem tem delu sem videl, da so iz venca poganjali čepi, po eden, dva in celo po tri. Ti čepi so skoraj vsi imeli grozde. Pri tem sem pa vdobil pri trtah lepega, zdravega lesa, koji je v naslednjem letu obilo pognal.
Gospodarske novice
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici imelo je 21. t. m. svoj redni občni zbor sč sledečim dnevnim redom :
1.	Poročilo centralnega odbora o društvenem delovanji v letu 1886 ;
2.	Citanje in potrditev :
a)	društvenega računa za leto 1886
b)	društvenega proračuna za leto 1887,
c)	stanja društvenega premoženja konec leta 1886.
3.	Poročilo državnih podpor leta 1886.
4.	Določi se, kdaj in kje bode prihodnji občni zbor po namenu §. 33 društvenih pravil ;
5.	Dozdevni predlogi.
Vinorejskemu društvu v Štanjel u podelilo je visoko c. kr. ministerstvo kmetijstva 4500 gold. podpore.
(Kmetijsko berilo). Slavni goriški deželni odbor naročil je vodju E. Kramer, da preskrbi tudi italijanski prevod “kmetijskega berila.«
Tržne cene
20. aprila t. 1. v Gorici.
		od gold.		do gold.	
Pšenica ....	100 k.	10	20	10	40
Koruza ....	v	7	—	7	50
Rž		rj	7	—	8	—
Ječmen ....	n	7	—	8	—
Fižol		V	10	—	12	—
Proso 		1?	7	50	8	—
Riž (Sn)....	99	21	—	22	50
Riž navaden		18	75	19	50
Riž iudijsk .	V	17	—	19	50
Seno		v	2	90	3	10
Slama ....	V	2	50	—	—
Češplje (goriške suhe)	99	15	—	20	—
Breskvice (suhe)	99	50	—	-	—
Fige (suhe) .	.	.	V.)	10	—	18	—
Maslo (kuhano)	1 k.	—	90	—	94
Maslo (surovo) .	.	99	—	70	—	82
Sir (navaden) .	. Vino črno furlansko		—	60	—	—
100 litrov		16	—	24	—
Vino čruo kraško .	99	18	—	27	—
Vino belo Dornber.	99	15	—	20	—
Vino belo briško .		17	—	20	—
spisal E. lira mer,
dobiva se
pri PATEF^NOLLI
v GORICI.

Častmi jo naznanjati s tem, da imam v zalogi koščeno gnojilno moko (superfosfat) jako velike gnojilne vrednosti za deteljišča in senožeti, 100 Kilo po 11 gold. Koščeno navadno moko prve vrste sposobna za gnojenje k žitu, sirku itd. 100 kilo po 7 x/ .
Koščeno moko II vrste, sposobno za gnojenje v vinogradih in sadnih vrtib 100 kilo po 7 gold.
Za dobro blago se daje poroštvo. Naročila sprejema Franc pl. Mulitscli, trgovec v Gorici.
grara»x»«K>oooooooo<