- WIS., 4. APKILA (AP KIL) 1913.

VOL. L

Denarni  kralj
Morgan mrtev.

jp re  b i* isJi n e  jši denarni m0 -
^ te e sedanje dobe Amerikanec J.
p Morgan je je zadnji penedeljek
r l v Rimu. Kakor o najmogo-

Jnejšem vladarju je vest o njego-
V '° kroge. Cesarji in kralji so

; smrti i

i zadela ves svet, zlasti de-

rova

.[ali izraz svojega sožalja rod-
[jji umrlega. O Morganu se pač
. jjjjo reče da je bil v resnici

t r alj> sam0 ’ tega imena ni imel -
nji je oseben prijatelj skoro z vse-

j 7  vladarji, kojih države so cesto,
trkale na Morganova za pomoč.
Morgan sam ni ravno najbogatej-
j; /njegova denarna moč je vse-
kontrolirala podjetja z deset
^ luiljardami kapitala. Njegovo ose-
^ premoženje se ceni na blizu
4  railjarde dolarjev. Njegovo,
[Lor tudi njegove firme Morgan
IjiO-. J e  založone v devetintride¬
set največjih podjetij v Združenih
travah. IMed temi so številne
tanke, najmogočnejši trusti, zava-
ne dražbe itd. ^Morganova
je dospela na vrhunec v kri-
j 1.1893, in po letu 1910. je po¬
stal prvi finacir na svetu. Višek
moči pa-je, dosegel v krizi leta
\ 5 ?f„ ko so bili njegovi najhu.jši
jjsprotniki prisiljeni ukloniti
j ni pTed njegovo mogočnostjo,
1  ii'niso hoteli, da jih kriza po¬
ginoma uniči, kajti lc Morgan
mogel rešiti. Njegova zma¬
ji je bila popolna.

Po tej svoji zmagi nad nasprot¬
ji je začel polagoma svoja bre¬
mena prelagati na rame svojega
sma, o katerem trdijo, da ima ve¬
liko oetovih sposobnosti Ob zadn¬
jem času je Morgan sam sodeloval
lese pri najvažnejših poslih, ru¬
ti je namreč, da mu pešajo moči
in zato je hotel biti pripravljen na
ne. Temu pametnemu koraku se
Amerika zahvaliti, da njego¬
vim pustila za seboj hujših po-
iedic v ameriški industriji.
Meseca februarja se je Morgan
(“Potil v Egipt, da si ogleda ondi
iveizkopnine iz strarilf časov. E-
ipt mu je bil že od nekdaj pril -
iljeno zahajališče, zato ga je
še enkrat Obiskati. Toda to
^ga je tu lotila bolezen, vsled
se je moral vrniti v Rim, da
Wi pozdravi, a mesto zdravja
je dohitela smrt. kateri ni mn-
Pteei kljub svoji moči. slavi
S&tstru. Star. je bil blizu 76
Ljubil je razknošnosf in si
fcimal se je za umetosf, zlas-
|$ke, za katere je idajal več
D 57  dolarjev. Njegova zbirka
I* ena naj večjih na svetu.
4  ženo in štiri otroke. Nje-
tniplo prepeljejo w A m eri-

■

tajskemu narodu do večje švobo
de. Če pomislimo, da se ravno
ameriški narod ob vsaki priliki
trka po prsih sklicujoč se na svo¬
jo svobodo, potem bi moralo biti
naravno, je isti narod v prvi v to
poklican, da varuje in povspešujo
tudi svobodo drugih narodov. Za¬
to si Združene države ne moreje
šteti v čast, da so toliko časa za¬
vlačevale pripoznanje nove vlade
v kitajskem narodu. Združene
države so se stein postavile na
stališče nazadnjaške in barbarske
Rusije in avtokratske Japonske,
ki sta skrivaj delovali na to, da se
ne pripozna nove kitajske repu¬
blik" v nadi, da porabita prvo u-
godno priliko ter kitajski narod
zopet zasužnjita. AVilson pa ni sa¬
mo priznal republike, temveč je
izdal direkten poziv tudi na druge
države, da čim prej pripoznajo
novo vladno formo kitajske. To
pripoznanje bo zlasti ugodno upli-
valo na veliko posojilo, katerega
kitajska vlada nujno potrebuje za
ureditev vladnih poslov in gospo-
darskich razmer.

Tri leta ječe za angleško sufraget-

ko.

Voditeljica angleških sufragetk
gospa Pankhurst je bila v Londo¬
nu obsojena na tri leta težke ječe,

ker so jo porotniki spoznali za
krivo, da je ščuvala na zlobno po¬
škodovanje tuje lastnine. Največ
ja kazen za tak prestopek je šti¬
rinajst let ječe, a sodišče je upo¬
števalo razne olajševalne okoli¬
ščine in jo obsodilo samo na tri.
Pogume bojevnice za žensko vo¬
lilno pravico obsodba ni dosti
vznemirila. Izjavila se je, da se bo
poslužila stradalnega štrajka in
da hoč v kratkem času priti iz
ječe živa ali mrtva.

Ko so druge sufragetke zvedele
obravnave, so takoj nasilja zopet
obnovile. Porezale so več telefon¬
skih in telegrafienih žic kot pro¬
test proti krivični obsodbi svoje
voditeljice.


|Me države pripoznajo kitaj-
| sko republiko.

if^lnik AVilson je storil vse
V korake, da Zdnžene
* e  pripoznajo kitajsko repu-
J ,er  je s tem pokazal, da ima
| ; o več smisla za ljudske
A kakor ga je pa imel hiv-
JMuik Taft, ki ki je odloe-
•tanjal priznaje pravic k' -

Bojevitost nemškega cesarja

zopet zahteva od nemškega naro¬
da ogomne denarne žrtve. Poleg
rednih prispevkov za armado in
mornarico v znasku 350 milionov
dolarjev, zahteva nemški cesar še
posebnih doklad v militaristične
svrhe v znesku 262 milionov do¬
larjev. Povečati namreč hočejo
armado za 100,000 vojakov. 110
socialističnih poslancev v nem¬
škem državnem zboru tej zahtevi
odločno nasprotuje, a ker so v
manšini. bo ta zahteva proti volji
sprejeta in nemški narod, ki že se¬
daj komaj diha pod neznosnimi
davčnimi bremeni, bo z novimi
dav^i obložen do skrajnosti.
Dopis.

Oče in sin na električnem stolu.

Minuli teden sta bila v Rich¬
mond. A T irginia, usmrčena na e-
kektrienem stolu znana roparska
voditelja oče in sin, Flovd in
Olaud Allen, ker sta svoj čas
provzočila poboj v sodni dvorani,
med katerim je bil ustreljen sod¬
nik in več porotnikov.

Vsi na delo za Bo¬
dočnost.

DOPIS,

Cenjeni rojaki; — Namenil sem
se napisati nekaj vrst o naši na¬
selbini, za kar, kakor upam, mi
bo dovoljen prostor v našem no¬
vem listu ^Bodočnost”, ki bo ned¬
vomno odstranila, vse zapreke, ki
so do sedaj ovirale ' eeji in resni¬
čnejši napredek naše naselbine.
Toda predno moremo ceniti vred¬
nost lista v pravi meri, se mi zdi
potrebno, da se spomnimo nazaj
na preteklost, katera nam nudi to¬
liko in tako dragih izkušenj.

Od kar se je naša slovenska na¬
selbina začela zavedati svojego
obstanka in svojih dolžnosti do se¬
be in do drugih narodnosti, med
katerimi živi, se je. začelo v vedno
večji meri pojavljati hrepenenje
po večji izobrazbi in popolnejšem
napredku. Pri tem pa smo spozna¬
li neovržno resnico, da je te naše
želje samo tedaj mogoče uresni¬
čiti, ako se zdrnžino, se skupno bo¬
rimo in skupno učimo.

Prvo naše delo v tej smeri so bi¬
la naša podporna društva, katerih

namen je olajšati liaš življenski
položaj v času nesreče ter omiliti
gorje našim dragim v slučaju na¬
še smrti. Toda ta društva so i-
mela za nas tudi drugo korist, na¬
mreč, da smo se zečeli pobližnje
spoznavati, da smo postali slož.nej-
ši ter zauplivejši eden do drugega.
Tz vsega tega so se pojavile nove
potrebe, nove težnje, zlasti na pol¬
ju izobrazbe. Zato smo si ustanovi¬
li razna izobraževalna društva,
kakor pevska,, tamburaška, dra¬
matična in nazadnje celo knjižni¬
co in čitalnico. Ta izobraževalna
društva so naši naselbini naj¬
več, pripomogla, da stoji danes
nekako na prven mestu med dru¬
gimi slovenskimi naselbinami, raz¬
tresenimi širom Združenih držav.
Vse to pa je delo mihvauške na¬
selbine v kratki dobi zadnjih 5-10
let. Kratka doba sicer, a za našo
naselbino vendar-tako pomembna.
Iz življenja brezbrižnosti, teme in
starokopitnosti je začelo kliti živl¬
jenje naprednosti in zanimanja za
napredek na kulturnem, gospodar
sketn in političnem polju. Razred¬
na zavest se je širila, kar dokazu¬
je socialistični klub ,.Edinost’’, ki
se je ustanovil pred petimi leti in
ki šteje danes nad sto elanov.

Ali pri vsem tem nam je vedno
nekaj manjkalo, oviralo nas je na
poti našega napredka, manjkalo
nam je orožja. Ne orožja, da bi se
borili po militarističnih zakonih,
ampak orožja, s katerim si bomo
spololnili svojo izobrazbo in pov

| priporočala vse, kar nam more po-
' magati do večje izobrazbe, ki je
podlaga vseh vspehov na politič¬
nem in gospodarskem polju. Iz¬
polnjene so sedaj naše želje, od¬
stranjeni so sedaj zadržki, ki so
nas do s>edaj ovirali pri pri našem
delu za povzdigo naselbine, list
izhaja in vrši svojo nalogo. Sedaj
je naša dolžnost, da dejanjsko po¬
kažemo, da smo vredni tega orož¬
ja. da hočemo svoje želje imeti za
vedno uresničene. Ali hočemo, da
postaja to naše orožje vedno moč¬
nejše, vedno ostrejše, ali pa naj
bo naša brezbrižnost vzrok, da to
orožje zopet izgubimo?! Ali hoče¬
mo. da ta prekoristni list preneha
izHajati? Ne, in nikakor ne! Zato
pa. naj gre vsak rojak na delo. da
postavimo list na dobro finančno
podlago, ki bo nam garantirala
najboljše čtivo v listu „Bo-
doenost”. Slovenci v Alihvau-
kee, v AViseonsinu in vseh Združe¬
nih državah, vsi razvidimo resni¬
co, da je bodočnost za nas brez
izobrazbe izgubljena in da je zato
za nas neobhodno potrbeno da
storimo vse v svojih .nočeh, kar
nam more prinesti jasnejšo in ve¬
selejšo prihodnost. Podajmo se na
delo za pridobivanje naročnikov
za ta list, ki nam hoče pri tem po¬
magati! Apeli ram tud i na ^ vsa
društva, da pri svojih sejah apeli¬
rajo na svoje člane za naro-
čitev na ta koristni list, tako da
bo imel ta list ob koncu meseca
aprila uad 500 naročnikov. Ako
mi storimo svojo dolžnost do .,Bo¬
dočnosti” smo lahko sigurni, da
bo tudi ista storila svojo do nas,
da bo branila naše interese, da bo
nas učila, spodbujala ter nas nav¬
duševala za novo delo za prospeh
slovenskih naselbin; zlasti naše
napredne mihvauške naselbine,
ter nam ustvarila bodočnost, kate¬
re bomo veseli mi, kakor tudi na¬
ša mladina!

S pozdravom

John Ermenc, 2SS Grove st.

omenjenem izselniškem vlaku je
spešili naš napredek, potom kate-'bilo poleg deklet še kakih 130 dru-

D vaj set deklet izginilo z vlaka.

Iz Chicago se poroča, da je med
vožnjo iz 'New Yorka v Chicago
izginilo iz izselniskega vlaka dvaj¬
set mladih deklet, od katerih no¬
bena ne. zna niti besedice angleš¬
ko. Po narodnosti so Francozin¬
je, Poljakinje, Danke in Norve-
žanke. Oblasti so mnenja, da so
dekleta postala žrtve trgovcev z
dekleti ter so zato odredile „naj-
strožje” preiskave. Vprašanje je
samo, če bodo imele kak vspeh;
kajti vse dosedanje šliene preis¬
kave so bile le pesek v oči javno¬
sti, a nedolžne žrtve so zavedno
izginile v žrelo prostitucije. Na

rega se bomo lahko postavili v l-
ste vrste z drugimi kulturnimi na¬
rodi ter bili v stanu živeti z du¬
hom časa. To orožje, po katerem
smo hrepeneli, katero smo si iz
srqa želeli, smo sedaj dosegli. Do¬
bili smo svoj list, ki je začel izha¬
jati v naši sredi, da izpolni naše
zelje; dobili smo list,.Bodočnost”.

..Bodočnost” si ni mogla izbrati
boljše poti kakor si jo je, namreč,
da. bo zastonala, agitirala in

gih imigrantov.

BRALCEM NAZNANJE.

Cenjeni bralci naj upoštevajo,
da se list sedaj tiska v poljski
tiskarni, vsled česar je nemogoče
odstraniti vse pogreške, ker stav¬
ci ne razumejo našego jezika, tr¬
pamo, da se v kratki bodočnosti
vsi nedostatki odpravijo.

UREDNIŠTVO.

Slov. župan na
Willardu, Wi$j

Na AVillardu, AVis., je bil pri vo¬
litvah I. aprila izvoljen za župana
naš znani rojak Ignac Česnik z ve¬
liko večino. To je nedvomno prvi
slučaj, da je Slovenec dosegel to
čast v Ameriki.

Razven Česnika so bili izvoljen)
tudi drugi rojaki, ki so kandidira¬
li za kak urad. Ti so: Frank
Francelj in Anton Zupančič za
supervizorjh, S. J. Legat za ob¬
činskega tajnika, Frank Perovšek
za mirovnega sodnika, ter Josip
Peko! j in Steve Plautz za občinska
konstablerja.

Aredstvo naselbine je torej pri¬
šlo v slovenske roke, kar bo za
tamkajšnje številne slovenske
farmarje neizrecno velike važno¬
sti. Njihove zahteve in potrebe
se ne bodo zapostavljale za istimi
drugih narodonosti, kakor se to
dela uo drugih farmarskih nasel¬
binah, kjer naši rojaki nimajo po¬
litične moči. To velja zlasti za
grajanje novih potov.

Naši največji slovenski farmar-
ski naselbini v Ameriki čestitamo
na. njeni zavednosti, ivoljenim ro¬
jakom pa želimo kar največ vspe-
j ua v prospeh' in doco-obit .Jov&ji-

j skih tamkajšnjih farmarjev,
i -•

Kaj Združene država še vse čaka?

Združene države čakajo še
številne katastrofe, ki po svojih
grozotah ne bodo prav nič zaosta¬
jale za onimi pri provodnjih v 0-
hio in Indiani ter za onimi div¬
jajočega viharja v Omahi, tako
proroknje znana francoska vede-
ževalka madam de Thebes. Po
njenem mnenju bodo naravne sile
povzročile letošnje leto Ameri¬
ki grozne katastrofe. Pravi, da jo
stresa mraz, ako pomisli na grozo,
ki čaka Združene države. Ko jo-
je neki ameriški poročvalec vpra¬
šal po vzrokih teh katastrof,, jfe
dejala, da so Združene države od
leta 1910. prizorišče nenavadnega
zemeljskega razvoja, ki pušča za
seboj ogenj, viharje, provolnj)
itd. To ima trajati do leta 1918.
'Svoje prerokovanje je končala:
„ATesec seipteinber bo najbolj ne¬
varen za Ameriko in vsakdo na
tem delu zemlje naj bo priprav¬
ljen, da bo vsak čas lahko bežal
pred povodnjijo, ognjem in vi¬
harji. A 7 ' tem mesecu bo večina
grozot posledica vetrov.

Madam de Thebes ima veliko
proroške sposobnosti in se je že
često uresničilo njeno prerokovan¬
je, a imejmo zavest, da se glede
Amerike moti v svojih sanjali!

Ustavna konvencija za državo
Wisconsin.

V  državni zokonodaji je stav¬
ljen predlog, ki zahteva, da se pri
jesenskih volitvah da na glaso¬
vanje zahteva po sklicanju ustav¬
ne konvencije za sprememitev
konstitucije ali ustave za državo
AVisconsin. Ta predlog je našel
veliko odobravanja, ker sedanja
ne odgovarja duhu časa. Sedanja
konstitucija je v velikem obsegu
že stara več desetletij in zabranju-
je času primerne zakone.

BODOČNOST

liist za izobrazilo in napredek slo-
Tinskih delavcev v \Visconsinu in
po drugih držvah Pnije.

I ZI T A .T  A VSAK PETEK.

Naročnina:

Za. Ameriko: Za celo leto. .. .$1.50
Za pol leta... .$0.75
'Za četrt leta. .. .$0.40
'Za Evropo: Za celo leto. . . .$2.00
Za pol leta... .$1.00
Za četrt leta... .$0.50

Vsa pisma in druge pošiljat ve
naj se naslovijo na:

BODOČNOST

322  Reed St., Milwankee, Wis.

Urednik in izdjatelj:

LEO ZAKRAJŠEK.

BODOČNOST

(TITE FITTURE)

SOovenian AVeeklv for Education
and Progress.

Published every Fridav at
.:T22 Reed St., Mihvaukee, Wis.

'Advertising rates on agreement.

Knjižnice in ljudska
izobrozba.

Kulturno najbolj zaostali delavci
so najslabše plačani in najbolj
izkoriščani, a kljub temu imajo, ti
najmanj smisla za izboljšanje
svojego položaja. In zakaj to?
Zato ker ti delavci niso duševno
zadostno vzgojeni, da bi bili zmo¬
žni spoznati vzrok svoje bede in
da bi bili v stanu spoznati pot ki
voli do izboljšanja. Mislijo si
pač: mora že tako biti in ne dru¬
gače. Ako jim govoriš o njihovih
krivicach in njihovih pravicah, se
ti smejejo. Vse se jim zdi smešno
neverjetno, zlagano. Vse to pa
prihaja od tod, ker je njihovo ob¬
zorje svetovnega naziranja pre¬
ozko. Vse njihovo dejanje in ne¬
hanje se viti okrog besede „jaz” in
tudi njihov ..jaz” ne sega dlje kot
od sklede do ust.

Kdor si je zapisal na svoj
program: Za slovenske delavce, ta
se mora v prvi vrsti zavzeti za
njihovo izobrazbo, ako hoče ostati
zvest svojemu programu. V teh
nezavednih ljudeh je treba naj¬
prej vzbudti zanimanje in veselje
do čitanja in čitanje jih bo nava¬
dilo misliti. Toda tega ne boš do¬
segel, ako prideš k njim s čtivom
do katerega imajo globoko uko¬
reninjene predsodke, temveč z
lahkim in zanimivim leposlovnim
čtinom. . Za dosego tega. namena
pa je najboljše sredstvo knijžniea,
kjer si vsak čitatelj lahko izbere,
kar mu ugaja. Kako malo je bi¬
lo zanimanja med ameriškimi Slo¬
venci za to stvar, najjasnejše kaže
to, da ima samo par naselbin svoje
knjižnice in še izmed teh so neka¬
tere zanemarjene.

zlasti po večjih mestih na razpola¬
go. Potek knjižnic, so številni
koncerti, predavanja, razstave,
predstave, dnevno in ceno časo¬
pisje itd. Toda vse to je za o-
gromno večino nas brezpomembno
zaradi neznanja angleščine. Zato
pa smo v tem ožini navezani sami
nase. Od nas samih je odvisno,
kako daleč naj se dvigne naš na¬
predek, od katerega zavisi naša
gospodarka povzdig-a. Čitanje je
edino sredstvo, ki nam’more po¬
magati do tega cilja. Neovržna re¬
snica je da se med nami še vedno
vse premalo važnosti polaga na čti¬
vo, a v največ slučajih je vzrok po¬
manjkanje primernega čtiva. Na¬
še časopisie je v splošnem presla¬
botno, da bi moglo nudjti veliko
primernega čtiva, a knjigo so

Številna so izobraževalna sred¬
stva. ki jih ima ameriško ljustvo

Iz Madisonu.

Za omejitev moči cerkvenih obla.
sti.

Poslanec Gorecki je vložil v
državni zakonodaji predlog, da se
omeji moč cerkvenih oblasti.
Predlog namreč zahteva, da naj
bo vsaka katoliška cerkvena obči¬
na v državi korporacija, koje od¬
bor naj tvorijo: škof -dotične ško¬
fije, generalni vikar, župnik fare
ter štirje faranki neduhovniki. Te
sledje štiri imajo po predlogu vo¬
liti farani izmed svoje srede. Gla¬
vni namen tega predloga je izro¬
čiti denarno vodstvo katoliškich
far v roke faranov samih.

Ko je prišel ta predlog v raz¬
pravo v odseku za državne zade¬
vo, so prišli iz več krajev zastop¬
niki Poljakov, da priporočijo
sprejem tega predloga, oziroma

" ~ »n-inni

pa pie rage, da >i si jm mogel | da  p re p re {Sjj 0  njegov sprejem
delat ee zadosti nabaviti. Ako «e | Glavni zagovornik tega predloga
pa ustanove po naselbinah knjiž-ije bil John Wedda, glavni pobi-
nice, bo tej potrebi zadoščeno in jatelj pa Rev. H. Gorak Med za-

' • • < i * • _ ^

predlog. Zagovorniki teg a
loga trdijo, da je imelo ž e

Prei

opraviti s takimi slačaji i Q  6

, „ . da T !

pokažejo sodriij ski  !

dokaz lahko
protokol.

Za oba ta predloga je velik

nimanja med poslanci, kakor

■o  za.

med

senatorji m prav mogoče je, d a
bodeta sprejeta.

govorniki in pobi jatelji se je

vsak si bo lahko za nekaj cento i vne ] a  h,xxda debata, med katero je

na mesec prebral toliko knjig, ko-N”'/" ' % G •, ,

.. . . cesto prišle do osebnih napadov.

\ J . 1 ! 1  1)0  ^ sta  J e s  časopi-; p rv j s0  (j ue hovnikom očitali, da

si, katji posameznik si ne more | farane preve g odbirajo ter da

naročiti. I zlorabljajo cerkveno premoženje,

Roedinec izmed nas ne more ve -1  drugi so pa prvim očitali, da niso

ZANIMIVOSTI.

Strojno oralo ali drevo. — £ Da

izmed najnovejših iznajdb j e
drevo ali oralo, katero goni g aso .
linski stroj devetih konjskih sil.
Vsa ta priprava se da primerjati
s samokolnico (velbar), samo da
ima ta dve kolesi. Stroj se nahaja
med držajema. Kolesi imata dolge
špice na obodu, kar onemogočuje
drsnje. Ako zadene rezilo na kore¬
nino ali na kamen, voditelj stroj
lahko dvigne, in zopet nazaj za.
stavi. Ta priprava se da porabi,
ti tudi v druge svrhe, kakor, oko¬
pavanje. saden je koruze itd., tre.
ba je samo dotični del zamenjati s
potfbenim instrumentom. Ta no¬
va iznajdba bo nedvomno velike
važnosti za malega farmarja, ki je
do sedaj oral z z živino.

lik o storiti,
ideje in

če ima še tako
še toliko

lepe

i ni kaki katoličanu in da naj

res-

I izstopijo iz cerkve, ako jim ni kaj

i povolji. Predsedatelj je ' moral
ne volje. Za ta princip se mora g es ^ 0  p]; C ati obe stranki k redu.

izobrazbo in napredek. Kaj poma- Poslanec Gorecki je tudi stavil
ga stati stran od ljudi in zabavlja- predlog, da naj ne bo dovoljeno
ti in zdihovati: ,,to ni prav pa o- prodajati v farnih šolah alkoholne
no ni prav; pa to bi moralo biti i pijače, češ, da se prav cesto doga

, , v m , ,iajo prilike, ko se otroci v teh so-

tako, m ono drugače. Treba je za- , ' ,.“

. , ... , j lab do nezavesti upnamjo. Rev.

vdiati rokave m iti med ljudi P«- Goral je tudil ta  , predlo . pohijal)

gumo na delo in vspehi na bodo i -1  četuii je sam'  mihva-uški- škof

zostali. Mossmor rekel.

Široko podzemsko reko so od-

krili pri kopanju tunela skozi cote
d’Or gorovje, na Francoskem. De¬
lavci so si z največjo težavo rešili
življenje.

Ja je to dober

Gretje hiš z elektriko. Mesto

Seatle, \Yash., hoče potom svoje
elektrarne greti hiši svojih mešča¬
nov na ta način, da se napravijo
potrebne električne priprave pod
vodnimi kotli ter pod posamezni¬
mi radiatorji w hišah onih, ki že¬
le te vrsto gretje. Električne pri¬
prave so tako narejene, ua sc elek-

Knijžnice postajajo najjvažnejši
faktor na polju ljnskc izobrazbe.
“Trsen moaermili držvau in naro-

GtfFi se trudijo kar najbolj mogo
ec razširiti in pomnožiti ljudske
knjižnice, ki naj parnagajo razširi
ti med ljudstvo znanost, povzdig¬
niti ljudstvo na kolikor mogoče vi
soko stopinjo omike. Da, lahko bi
rekli, da nekateri narodi nara¬
vnost tekmujejo med seboj v tem
-oziru. Vzemimo si za vzgled našo
novo domovino. Združene države.
Vsako najmanjše mesto, da, skoro
vsaka vas ima svojo lepo knjižnico
Vsa večja mesta pa potrosijo vsa-
Ofeo leto naravnost velike svote
X  ca namen. Istotako je na An-
■gfeškem, kjer splošna ljudska izo¬
brazba zavzema nekako prvo me-
stfo med vsemi narodi na svetu.
35a Anglijo prav nič ne zaostaja
Francija. Znani ameriški pi¬
satelj Oarpenter piše v svoji
knigi: ..Eu-rope”, da ima vsaka
francoska vas svojo knijžnico in
čitalnico, vsled česar se ni čuditi,
•Ja, zavzema francoski narod tako
odlično kulturno mesto. Častno
mesto zavzema knjižništvo tudi na
.Danskem. Nemškem Švedskem in
.Norveškem, celo na Finskem. V
reakcionarnejši-h držvah, kjer se
®tt strani vlade nič ne stori v prid
■ljudsko izobrazbe, tam pa zave-
Jnejše plasti ljudstva samega za¬
stavljajo vse svoje moči. da si po-
časa, na političnem in gospodar¬
im privatnih knjižnic in čitalnic
»popolnim -svote znanje, kar jim,

• omogočit i e tekmovanje z duhom
sitem polju. To velja zlasti za in-
-dustriisko delavastvo. In zgodovina
-jadnjih štirideset let ,ie priča, da
Vsnehi tega del a vs tv h plod
■jmdrobnega sistematičnega izo-
braževal n ega del a več desetletij.

Izobrazba je prepogoj izboljša¬
nja gospodarskih ramer. Za to
imamo dovolj dokazov vsak dan. j

Prizori iz po^odnij v Ohio.

*  '* '  _ W



■


X

Kadar se pa temperatura zniž|
pod gotovo stopinjo, šepa elektri¬
čni lok zopet zveže*, To zadevni;
st rokovnjaki trdijo, da nudi tu pri
prava zadostno toploto in da
cenejša kot


Tri centne in pol— centre nov¬
ci- dobimo v Združenih držvah
ako kongres odobri narejene vzor¬
ec. Posebnost teh dveh novcev
obsio ji v tem. da sla narejena iz
niklja. Tri—centri novec je za
spoznanje večji od pet—eentnega.
Da ga j«* pa lahko takoj spoznati
od pet—oentnoVra, so mu naredili
luknjo v sredi. Splošno sc sodi, da
bo tri -centni novec imel to do¬
bro posledico, da se bodo gotove
stvari, ki se sedaj prodajajo po
pet centom, prodajale po tri eento.

Neki jetnik v newyorski držav¬
ni ječi Sing -Sing je izumil nov j
sistem tovornih avtomobilov, ki
se sami izpraznijo tovora, kadar
in kjer je treba. Prvi poskusi so
tako  izborno vspeli, da jih je new-
vorškn mestna utirava takoj na-
ročila večje števillo. Iznajdbo sina
tra>o  za najpopolnejšo svoje
vrste.

Načrte za moderno ,,Noetovo'
barko je izdelal nekdo ,,v” državi
^Vashington. Na tej barki bo
prostor za popolni cirkus in nie-
nažarijo. Dolžina te ladjo ima biti
5.15 čevljev in širina 80 čevlev. To-
a krov ladije se lahko lažsiri to-
iko. da 1>o na krovu 300 čevlje'
dolg in 50 čevljev širok prostor
za predstave, in poleg tega bo še Ji-j
prostora za okrog 7.700 gledalce' "Ji
na straneh in na konceh. Ta ladj'

.ja ima biti zgotovoljena v ,ia -k
krajšem času. Obiskala ho gla' 11 * j$i

■ ■ lota 19D-

svetovna pristanišča i

se udeleži svetovne razšla'*' v

MKEUS

FLOOD AJ lOMDON.OtltO. toCOLUMBUS

ICOOvRifrHT 1913  av WER| CAH PRfcS'» /NSSOCift-TtOM

j. fj.PkTTERSON

i^KgMKcsssscststKČcSšiissiiUscecsfcKS

prfftr^irrrr ~im'' rf  sB^aspar#

;ssssi

isSSS.1

ffimTHfat'C5arRtQSTERCQ'S.PlAHT WttCRE RtrUGRŠ fOUND SAUIV^I

]Vlilwaukee in okolica.

j^graj&či in pretepači so ime-

. sV0  dan zadnjo nedeljo. Alen-
I jim je postalo dol«? čas, ker že
,,- e J  časa ni bilo nobenega ravsa
' u aših salonih. Da zopet poka¬
jo svoje surovo junaštvo, so
? adnjo soboto večer in v ndeljo
Načeli rogoviliti in v par slučajih
1  c , e l 0  prišlo do pretepa, pri ka-
| grem  je eden izmed njih celo nož
ra .hil t er  pobahal, da se še
J. zn ebil sta rok rajske fantovske
podivjanosti. Da niso bili drugi
rojaki, ki so ponedolžnem prišli
gotiko s temi raizgrajači, bili pa-

rnetnejši in treznejši, bi angleško

časopisje v ponedeljek imelo po¬
žgati o krvavih pretepih sloven¬
skih ,.forejnerjev’’ in vsa naša
naselbina hi .bila po krivdi teh pi¬
janih vročkrvnežev predmet
splošnega zaničevanja in mržnje.
f»led, ki srno si ga zadnjih par let
z  velikim trudom pridobili, bi šel
ra kom žvižgat. Sicer je ta pnete-
1 „ a 5ki in razgrajaški ,,-klub” tako
Maloštevilen, da bi vse njegove
Člane lahko sešteli na prstih ene
r0 ke, jih je še vseeno dovolij, da

spravijo n

kak

ga

zaprav so, še nista pisala, razven
toliko, da se nahajajo kakih 13
milj severno od Athabasce,' kar,
or razvidno iz zemljevida, se¬
že visoko gori na sever. Upamo,
da dobimo natančnejših poročil od
njih, ko dospo na svoje novo do-
movalisee, Math Setina je šel za.
sndaj samo na ogled in se v krat¬
kem povrne.

Izid torkovih volitev.

Kakor že v zadnji številki omen¬
jeno, so se minuli torek vršile, vo¬
litve ze šest sodnikov, za  sest ela¬
nov šolskega sveta ter par drugih
uradov. Kakor pri nobenih slič¬
nih volitvah, tako tudi pri teh ni
bilo veliko zanimanja in še skoro
dve tretine volilecy ni prišlo na
volišče, četudi so te volitve velike
važnosti za ljudstvo. Svoje kandi¬
date so postavili strankarji in so¬
cialisti, za nekatera, sodniška me¬
sta je pa bil saiho eden kandidat.
Socialisti so izvoleli dva člana v
šolski svet, v ostalih uradih sp pa
nestrankarji dobili večino. Poleg
glasovanja za omenjene urade, so
gled naselbine na teht-1 imeli volili odobriti ali zavreči i-
n j C0 . Ako njihova sramotna kora j-1 z daj o bondov (denarnih obveznic)
n e zadostuje, jim pa alkoholni | za šolske svrhe v znesku $1,650,-
d-uhovi pomagajo. Enaki „ranfar- 000. za kopališče v tretjem vardu
ski” pohodi so v primeri z našim na $75.000, Sprejeto je hilo oho-
itevilom najredkejši, za kar gre j je. — Kgko malo zanimanja je hi- 1
priznanje neselhini. čas je, da po-' Io za te volitve kaže najjasnejše
polhoma izgigneje iz naše srede. | to, da se je letos udeležilo volitev
Zasedaj si pridržimo imena zase, p, 317 volicev manj kakor enakih
g prihodnjič vse te junake priob- volitev pred dvema letoma.

cimo z imeni in vsakogar po za- j ---—--

služenju ožigosamo, in to brez vsa-
jj. jjega oardona. To naj si zlasti pri-1
aadefti možakarji prav dahro za -1
pomnijo. Upamo, da ho to enkrat !

'%ij vselej pomagalo, in cta postane i
M,) divjaško početje stvar prete-1
Aosti.

25 centov. ;Ker si ni mogla kom-
panija drugače pomagati, jim je
odtrgano zopet dovolila zadnji to¬
rek, dočim morajo oni delavici,
ki niso šli na štrajk, delati za zni¬
žano plačo. Sicer se pa pri tem
podjetju dogajajo prav čudne re¬
či: delavce se priganja in šikanira
prav po suženjsko. ,,Boss” je baje
celo rekel svojim ,,formanom”, da
morajo imeti v eni roki bič, a 7  dru¬
gi pa revoh-er. Lepo navodilo,
kaj? V tein podjetju dela precej
Slovencev in Hrvatov; tudi štraj-
ka se jih je nekaj udeležilo.

Se nekaj. Prišlo nam je na li¬
ho, da je eden izmed slovenskih
salunerjev nagoimrjal ljudi, da
naj ne gredo na „Naprej-evo” ve¬
selico. Za sedaj stvar samo mi¬
mogrede omenimd kot svarilo,
bajti, ako se to ponovi, ne'bomo
molčali, temveč hotno dotičnika iz¬
ročili naši jai-nosti, da ga ista so¬
di in z njim obračuna. Mi nima¬
mo ničesar proti salunerjem, dok¬
ler isti ostajajo v svojih mejah,
a če se kdo tako spozabi, da od¬
vrača ljudi od društvenih prire¬
ditev, tedaj je pa naša dolžnost,
da hranimo koristi naših duštev.

Zelo vaino razsodbo je izreklo
"vrhovno državno sodišče a -  Ma-
disomi a’  zadevi mladoletnega ro¬
jaka John Pinoza, kateremu je
stroj v Graftonu odtrgal prste na

$33.781 za Ohio in Indiana.

Tudi Maljvankee.se je odžvaFb a-
pelu po pomoči za po povodnji pri¬
zadete v držaAmh Ohio in Indiani.
Nakolektaia se je na videna svofa.
0(1 IčR^prp i(» hilo poslanih* V Ohio
dvajset tisoč, osfhlo pa v  Indiano.
Polog denarja je hilo tudi obleke
veliko polslane.

Z dviganjem proge Chicago,
Mihvaukee & St. Paul železnice
prično meseca maja, tako poroča
distriktni zemljemerec. Stroški
za to delo so preračunjeni skoro
na dva miliona. dolarjev. Mesto
Mihvaukee bo moralo prispevati A r
ta namen deset tisoč dolarjev. Z
deli bodo pričeli pri Kinnikinnie
Ave. Ceste, ki pridejo pri dvigan¬
ju a-  poštev so: Greenfield, Scott,
Washinton, Madison, AValker, Mi¬
neral. Kationa!, Florida, S. Wa-
ter. Olintoh. Reed, Oregon, Lake,
in sc nekatere drngb. Ako se upo-
- -ave velik prom •. L zlasti na C-lin-
>" in Reed st., potem se
. da je bil že skrajni čaš

Anglija noče plačati za pošto
potopljenega Titanica-a. Angleški
poštni urad se je odločil, da ne
plača odškodnine za registrirano
pošto, ki se je pogreznila z nesreč¬
nim parnikom. Po poštnih dolo
čilih bi morala angleška pošta
plačati deset dolarjeAV odškodnine
za A-sako registrirano pismo, ki se
zgubi vsled memarnosti preA T ozne
dražbe. Skupno bi ta odškodnina
znašala okrog štiri milione dolar-
jeA\ Angleški poštni urad je zav¬
zel stališče, da se nesreča Tita-
nic-a ni'dala preprečiti in da zara¬
di tega ne plača odškodnine.

Tri tone opeke je poslala po po¬
šti neki izdelovalec opeke a 7  G-ary,
Ind., kot vzorce takoj, ko je pa¬
ketna pošta stopila v funkcijo.
Termometer ali toplomer kot me
rilo gorske višine je najnovejša
uporaba tega instrumenta, ki mo¬
ra biti za ta posel nad vse natanč¬
no i zdelan. Toplomeri te A 7 rste se
imenujejo hipsometri ali termoba-
rometri. Da je mogoče doličiti
gorsko Anšino z termometrom, je
treba najprej določiti pri kateri
stopinji toplote voda zavre pri
različni nadmorski A 7 išini. Čim
A-ečli je zračni pritisek na A 7 odb,
tem višje temperature je treba, da
voda zaA T re. Tako vemo na pri¬
mer, da a 7  o d a na morski gladini
zavre pri 212 stopinjah F. Pri 555
čevljih nad morsko gladino zaA 7 re
A 7 oda že pri 211 stopinjah. Ako po¬
tem zavre kje voda pri 190 sto¬
pinjah potem je to znamenje, da
stoji dotieni kraj 12,219 čevljeAV
nad morsko gladino.

raznimi čudnimi znamenji in v
vseh mogočih barvah. Pred vho¬
dom so postavljena stojala, kamor
posetniki teh gledišč shranijo svo¬
je getas (lesense Opanke). Japonci
si namreč v slučajih ko se mi od¬
krivamo, sezujejo svoje čevlje.

Reklama za atomobile v zraku

je najnovejša iznajdba na polju
ameriške reklame. V Boise, Ida*
bo, so namreč z raznimi graniti in
škripci dA r ignili A 7 elik avtomobil s
tremi osebami vred A T isoko nad no-
A 7 i kapitol (državna palača).

Uredništvo in upravništvo. Bo¬
dočnosti” je v posloplju German-
American Banke, na Reed st. in
National Ave., v prvem nadstrop¬
ju, soba št. 6. Odprto imamo do
polu devetih zvečer. Tu se oprav¬
ljajo vsi posli, tičoči se lista.

Nad sto slovenskih družin

se je že naselilo na farmah na
Willardu, v državi Wisconsin. Za¬
kaj bi se tudi Vi ne naselili med
njimi. Vaši sesedje bodejo Vaši
rojaki. Tu je še obilo zemlje na¬
prodaj zraven Slovencev po nizki
peni, katera se lahko plačuje na
mesečne obroke. Pišite po infor¬
macije na

Adria

Golonization

Kinematograf na Japonskem po

številu skoro nič ne zaostajajo za
Ameriko in ostalim kulturnim
svetom. Celo a 7  gorjanskih mestih
se jih ne manjka. A' mestu Toko-
hama je cela- cesta ^uikJii^a-
lahko jtografov, izmed katerih vsak dela
| veliko teki a mo za svoje slike z

322 Reed St., Room 6
MLWAUKEE, WIS.

Ig. Kusi jan, upravnik.

Kakor se rado zgodi oh enakih
prilikah, so se tudi tu dobili sle¬
parji. ki so hodili od hiše do hiše

poškodbo so pone- ter kolektali za ponesrečene, a so

roki. Za
srečencu porotniki pripcznali od-1
skodnino 1,000 dolarjev, toda
iompanijij je apelirala na vrhov¬
no sodišče, češ, da je bil fant sam
kriv, ker ni zadosti pazil, in da je
zato določena odškodnina preA 7 iso-
ka. Vrhovno sodišeee pa je izre¬
klo sodbo, da na podlagi odškod¬
ninskega zakona (eompensation
■law) ne more biti noben delavec
izpod 16 let kriv kriminalne nepa-
; znesti, vsled česar ne more kom-
panija krivde izvračati na ponesre
cena. Na podlagi te razsodbe, dobi
John Pinoza pripoznanih mu tisoč
dolarjev odškodnine. Za admini¬
stratorja je bil a -  tem procesu do-
| locen znani rojak John Ermene,
Denar se vsak čas lahko dobi.

A-resniei kolektali za svoj žep.

Povodenj v Ohio. Prizor Iz London, 0. d, H. Petterson, predsednik odbora za pomoč
ponesrečenih. Tovarna kjer so našle stotine ljudi zavetje.

687 aretacij v marcu.

Poročilo policijskega načelnika
izkazuje, daje hilo a 7  mesecu mar¬
cu A 7  Mihvaukee aretiranih 610
moških in 77 žensk. Da je naše i
mesto mesto dobrih pijač priča to, j
da je hilo zaradi pijanosti aretira¬
nih več ljudi j kakor za vsak drag
prestopek, namreč 139 moških in
dvanajst žensk. Zaradi nedostoj¬
nega obnašanja je bilo aretiranih
106 moških in dvanajst žensk- li¬
stali so bili aretirani vsled vsa¬
kovrstnih drugih prestopkov.

$500 odškodnine je sodišeee pri-
poznalo rojaku Mike Bevcu. 289
Dced st., kateremu je pri ulivanju
želaza pri Allis-Chnlmers-n od¬
stopilo nekaj železa v oko ter mu
deloma poškodovalo vid. Ako se
Itompanija ne bo pritožila na A-isje
sodišče, bo s tem končan dogotra.j-
proces.

V Canado so minulo nedeljo

odpotovali tukajšnji rojaki: Math
$etina, Frank Jager ter Anton
®učar. Namenjeni so bili A - zeti
Vsted v državi Alberta, kjer
vzela homstede tudi rojaka
‘«id. Makarovič in Tj. Rahner, ki
*| a pred nekaj tedni odšla tjakaj.
■ 1 ^šni so homstedi in kje prav-

Za 100 kron novih knjig je na¬
ročilo te dni iz Ljubljane „SloA 7 en-
sko delav. izobraževalno društA-o”.
To najbolje priča, da to prekorist-
no društvo vrlo napreduje. Nova
naročitev bo že itak precej bogato
knjižnico znatno spopolnila in
nedvomno bo vsak rojak našel do-
A’olj zanimivih knjig njeni zbirki.
Kdor še ni član, naj takoj pristo¬
pi k temu nad A r se koristnemu
društvu. Knjigo se izposojujejo
vsako sredo Zvečer, ter vsako ne¬
deljo dopoludne. Takoj v nedeljo
pridite in se A 7 pišite. Ne odlašajte
več! 425 Virginia St.

Na stavko je stopilo predzadnji
petek več delavcev pri avtomobil¬
ih tvrdki AV. S. Seamon Co„' 480
Virginia st., in sicer v odelku za
vrata, ker so jim odtrgali pri kosu

Zakonskeželje Anto¬
na Muhica.

(Za zakonske može in žene spisal
Blaž Pohlin.)

„Veš, Julka, povem ti, kar sem
ti povedal že tolikrat: punce ne
maram in je nočem. Fanta hočem
imeti! Te sramotne ne bom prena¬
šal več in če bi ,bila spet punca, si
zapomni, da je najina zakonska
zveza, ce tudi sloni na cerkveni
podlagi, v nedvomoljivi nevarnos¬
ti, da se razdre”.

Te resne in odločilne ter trpke
'besede je govoril z žalostjo v
srcu in jezo v očeh Anton Muhic,
državni uradnik, s temeljno plačo
letnih dvatisocosemsto kron, dve- •
ma triletnicama po dvesto kron
ter oče že peterih deklic. Zdaj
je pričakoval po božji volji šesto
nasledstvo, in ker je, kot je zlob¬
no trdil njegov stanovski tovariš
Trpotec, že večina patron izstre¬
lil, je bil res opravičeno v nemali
zadregi in skrbi, kaj bo, če ga ne
bo moškega naslednika, ki bi slav¬
no ime slavnih Muhičev ohranil
še nadalje v svetovni zgo¬
dovini, na katero so doslej vsi
Muhiči tako odločujoče vplivali...

Julka je bila sličnih moževih be¬
sedi že vajena. Zato jo omenjene
•besede niso kar nič vznemirile.
Rekla je mirno in hlandnokrvno:

„Kar bo, bo, Če bo punca, ne
'bo fant, in če bo fant, ne bo pun¬
ca. Kakršno delo, tako plačilo.
K'"- in kakor si sejal, te in tako
noš žel”.

Muhiča je tak odgovor ujezil.

„Zdi se mi”, dejal je, „da na¬
lašč zavijaš dejstva, ki ostanejo
j.-v vse večne čase ista in jih ne
.premeni noben človek in sploh
nobena životinja. In to je grdo od
tebe, ki me poznaš kot skozinskoz
solidnega človeka v vsem mojem
delovanju. Le ti si kriva, če je pri
nas prihajal na svet samo babji
spol. Neki zakonski par je imel
deset fantov in nobene punce, in
kaj je rekel dotieni župnik ženi?
„Vide se mi, da niste nikoli hre¬
peneli po možu!” Ona mu je potr¬
dila to. Ze iz tega moraš sprevi¬
deti ves dejanski položaj. Pa že
pamet sama ti mora razodeti, da
imam jaz prav. Poglej soseda Po¬
gorelca ! Tako je zanikam in suh,
da bi ga lahko na kolenu prelomil,
pa glej, same fante ima! Pa hi bil
potem jaz, ki sem korenjak od
nog do glave, za katerim še zdaj
gledajo ženskne oči z nekim pose¬
bnim dopadenjem in zanimanjem,
da bi bil potem jaz vzrok najinega
ženskega naraščaja? Nikdar in ni¬
koli! O tem sem prepričan kot o
gotovosti tvoje smrti. Zato pa, ka¬
kor sem rekel: če bo punca, preti
najinemu zakonu nevarnost razdr¬
tja”.

Keksi je Anton Muhic vzel, klo¬
buk in odšel trdih korakov, me¬
neč, da je žena o istinitosti njego¬
vih besedi in njih smisla ravno ta¬
ko trdno prepričana kot on. Še
celo na običajno zadnjo besedo
ženino ni hotel čakati.

Ti in taki prizori so se pri Mu¬
hičevih ponavljali dan za dnem.
Muhič je bil včasih naravnost nez¬
nosen in neslan v svojem modro¬
vanju in ženo trpinčil s svojimi
grožnjami. In ko je prišel nekoč
domov vinjen, bil je siten kot
komarji poletne večere ter „doka-
zoval” svoje trditve s takimi do¬
kazi, da bi se bila žena skoraj
razjokala nad njim.

Da je Muhič s tako vnemo zago¬
varjal svoje nazore, ni bilo nič
•čudno. V uradu, kjer je služboval,
so bili zbrani sami strpeni gadje,

ki so ubogega Muhiča venomer
hujskali proti ženi, češ, da je edi¬
no ta vzrok, da on (Muhič) ne do¬
seže svojega uspeha, to je, da ne
dobi nobenega, fanta, ki mu sicer
gre po volji in zmožnostih. Zlasti
preje omenjeni Trpotec je bil
izreden nepridiprav, ki je v Muhi¬
čevem zakonu napravil več jeze
in prepira nego vsi ostali Muhiče¬
vi tovariši.

Julkim usodepolni dan se je
bližal vedno bolj, Muhič je pa po¬
stajal od dne do dne bolj mrzlično
nervozen. Ženi se je zdelo, da mož
boleha na nendvadni bolezni, ki je
ne ozdravi vsako zdravilo, zato je
sklenila, da se za vsak slučaj po-
služi nenavadnega sredstva, da
ozdravi moža.

Usodepolni dan je prinesel kot
doslej vedno, tako tudi zdaj, de¬
klico v Muhičev zakon.

Muhiča takrat ni bilo doma. Že¬
na mu je poslala v pisarno sporo¬
čilo, da se mu je rodil naslednik,
babici pa je zaupala moževe želje
in grožnje ter ji naročila, naj ski-
va otročje delce pred njim.

Ko je Muhič zvedel; da mu je
žena povila sina, bi bil skoraj do
stropa poskočil s stola. „Fant!”
Domovina je rešena, čast je izven
nevarnosti, rod ostane. Muhič je
bil tako vesel, da se je ves tresel
razburjenja in da. ni bil več zmo¬
žen za delo. Od pulta do pulta je
letal, vsakomur je v pretrganih
stavkih pravil, da ga je srečala
sreča in da se je na vse zadnje
vendar izkazala pravica. Posebno
Trpotcu je živo slikal svojo obla-
godarjenost, kot bi bil zadel prvi
dobitek v loterji za najmanj sto-
tisoč kron.

„Zdaj pa tudi glej, da se ženi
izkažeš hvaležnega za izredno da¬
rilo! 1 ' dejal je Trpotec. ,,Ko si do¬
bival punce, si pravil, da si ji ku¬
poval le po pol litra vina na dan.
Ce si mož, kupiti ga ji moraš zdaj
celo vedro skupaj. Pri zadnji pun¬
ci te ni bilo cel teden domov, am¬
pak si popival po vseh slaboglas-
nih gostilnah in se zabaval z
dvomljivimi ženskami — saj še
veš, kako te je ena nasmukala, da
si napram javnosti komaj ohranil
zakonsko svojo čast in zvestobo!
Zdaj moraš biti doma vsak večer
in ženo razvedrivati, ki trpi zara¬
di tebe in tvoje gospodstvaželjno-
sti. Novorojencu moraš kupiti
tudi voziček, a kora vn o ga vseh
pet deklic ni imelo. Sploh moraš
vsepovsod ravnati tako, kot da
spoznaš in daš spoznati, da si pre¬
pričan, da imaš v hiši zaklad in to
v osebi žene in novorojenca. Ako
se boš po mojih nasvetih ravnal,
ti zatrdim, da. se ne veseliš zadn¬
jikrat nad rojstvom sina!”

Tako je govoril Trpotec in Mu¬
hič ga je verno poslušal. Ko je
prijatelj končal, je dobil zatrdilo,
da bo Muhič odslej posvečeval ta¬
ko vstrajno vse sile in moči svoji
ženi in novorojencu, da bo vzor
moža, kakršnega ni v devetih fa¬
rah naokrog.

Muhičev otrok, ki ga je imel
oče za sina, v resnici je bila. pa
hči, ni imel sreče v življenju. Po
očetovem navodilu in zahtevi so
ga negovali, da je bil do skrajno¬
sti o mehkužen, zato je revše hira¬
lo. Okrog zdravnikov so ga no¬
sili, a vsak -teh je zmajeval z gla¬
vo. Zapisovali so mu sicer zdra¬
vila, da so potolažili skrbne star¬
še, a vse je bilo zastonj, ker je bil
otrok zapisan skorajšnji smtri; po
preteku treh mesecev je res umrl.

Kto bi popisal silno žalost Mu¬
hičevo! Edini sin, pa mu umrje!
Punca pa noče nobena, vsaka se
drži kot klop življenja! Naš Mu¬
hič je britko jokal nad za enkrat

nenadomestljivo izgubo in se ni dal
potolažiti.

Mrtvem otroku je izkazal vse
časti. Poklical je lastnika domače¬
ga pogrebnega zavoda in mu ukazal
prirediti lep pogreb, nakupil je pre¬
krasnih vencev, v slovenske dnev¬
nike je pa dal oglas, v katerem je
vsem znancem, prijateljem in vsej
slovenski javnosti naznanjal pre-
tužno vest, da mu je kruta nebeška
dekla v svoji nenasitnosti in brezo¬
bzirnosti ugrabila edinega sina Ci¬
rila w nežni starosti treh mesecev.

Res je imel lep pogreb. Muhičev
otrok. Kakor kak velik! Muhič je
na pokopališču tako bridko zdiho¬
val, da so mislili, da mu od žalosti
srce poči in na noben načiu ga ni
bilo mogoče spraviti domov.

Drugi dan po pogrebu je bil Mu¬
hič speg v uradu. Bil je ves potrt
in pobit. Tiho je opravljal svoje de¬
lo, ki mu kar ni hotelo izpod pe¬
resa. Vedno mu je zastajala roka,
podpiral si je glavo' in težko vzdi¬
hoval.

Trpotec je pristopil k njemu.

„Kaj ti je, Muhič?” ga je vpra¬
šal.

Ta pa je zamahnil z roko, kot bi
usta ne mogla povedati srčnih bo¬
lečin.

,,Ali ti je hudo za sina?” vprašal
ga je prijatelj.

Muhiču to drežnanje vanj očivid-
no ni bilo ljubo, zato je odvrnil sit¬
nemu tovarišu:

,.Menda vendar!”

Oni je pa potegnil izza hrbta
,,Narod'', ga položil pred Muhiča
in mu pokazal pod rubriko „Umrli
so v Ljubljeni” na besede, ki so bile
rdeče obrobljene.

»Kaj češ?” je dejal Muhič, ne da
bi se ozrl na dotično besedilo.

,,To le beri!”

Zdaj je Muhič pogledal list in
bral :

,,Cirila Muhič, uradnikova hči,

tri mesece.’’

Oči so se povečale bralcu in ne¬
kaj ga je streslo. . .

„Kaj ?" vprašal je in še enkrat
prebral teh šest besedi.

„To je uradni izkaz umrlih v na¬
šem mestu!" pojasnil je Trpotec.

„To ni mogoče! vskliknil je Mu¬
hič, ,,to mora biti zmota.”

,,Ali si svojega otroka kedaj v
tem oziru pogledal" vprašal je Tr¬
potec.

„Nikoli!' odvrni! je nesrečni oče
in strašna misel mu je šinila v

glavo.

.,0e ti ni morda žena natvezila,
da si dobil sina, v resnici je bila pa
hči! menil je Trpotec in- pritajen
smeh mu je prevlekel obraz.

„Molči F zahropel je Muhič,

,,molči, kanalija!”

Skočil je k ohekalniku in oble-
neuradni suknjič.

,,Ako bi stari — Muhič je misli!
predstojnika oddelka — kaj za me¬
ne vprašal, reci. da se takoj vr¬
nem”, dejal j e  Trpotcu in v tre-
norku izginil iz urada.

Prva pot ga je peljala v župni¬
šče.

„Ali je bil moj otrok krščen kot
deček ali deklica?” vprašal je hlast¬
no, ko je navedel potrebne podatke.

»Kot deklica! ’ dobil je za_ odgo-

„Kaj smo pokopali vvčeraj
Ona’se je zdrsnila vsa osupla n
s nrestrašeno gledala. Nič-m o &°

„Kaj smo pokopali včeraj, vpra¬
šam !” zakričal je in sunil ženo, ca
je omahnila čez stol.

„Sirovina!” vrgla mu je v obraz.

,,Sirovina sem seveda!” vpil je,
„ko sem se pa dal vleči za nos cele
tri mesece, da je zadnji otrok fant,
pa nisem bil sirovina! Ilinav ščina

prokleta!”

Divje je gledal, sline so se mu
cedile od ust. Zgrabil je otročji vo
ziček in ga s tako silo butnil ob zid,
da se je razbil konec, ki je priletel
,,Kupil sem ga za fanta, ne za
babo!” rekel je, kot bi se opraviče¬

val, da je razbil voz.

,,Boga zahvali če dobiš punco!
dejala je ona, „še te nisi vreden! Za
nič si ti, veš, da si ti, pa vedeti no¬
češ tega! Zdaj se boš pa tu znašal
nad menoj, kot bi bila jaz kriva,
če se ne spolnijo tvoje kaprice. Ko
bi ti bila zadnjič povedala resnico,
bi me požrl, saj si me že preje gri¬
zel mesece in mesece kot sestrada-
dana zver svoj plen. Ce se hočeš lo¬
čiti od mene, kar daj se, ne branim
ti nič, samo pazi, da se ne boš ke¬
sal zato!”

Muhič je po teh besedah roban¬
til še nadalje, hotel iti spustit vino,
ki ga je imela žena še vedno za po-
boljšek zaradi „sina”, vender se ja
premislil in odšel z doma. Dva dni
ga ni bilo domov’, lco je pa tretji
dan prišel proti jutru, ,,ko mežnar
odzvonil je dan,” bil je hudo bolan,
tako bolan, da je moral ostati v po¬
stelji. Julka je imela usmiljenje z
njim —i katera žena ga pa nima z
možem! —■ in to usmiljenje in ta
bolezen sta poravnala ves zakonski
spor. Pozabljeno pa je bilo docela
vse, ko je čez leto Julka povila pra-
vego sina, o katerem se je Muhič
takoj na licu mesta na lastne oči
prepričal, da je rei sin. Temu je
bil za botra Trpotec, ki je na botri-
nji v vznesenih besedah slavil žila-
vost Muhičevo, ki je zdaj pokazal,
da vestno vrši svojo nalogo, ki si
jo je bil pred letom zapisal na za¬
stavo svojih zakonskih dolžnosti,
da namreč prej ne odneha, dokler
ne dobi sina.

Nov delavski tempelj.

Strokovno organizirano delav¬
stvo v Racine je otvorilo svoj no¬
vi delavski tempelj, kjer se 'bodo
shajale vse unije. 'Poslopje je eno¬
nadstropno ter je stalo 40,000 do¬
larjev. Zgradba v vsakem oziru
odgovarja svojemu nameni.

Dvojna pravica.

Predsednik Wilson je pomil 0st jj
bačnoga goljufa W. W.
gomery-a, ki pred nekaj leti p 01]
everil na Pittsburg National Ban.
ki okrog milion dolarjev, Vsled
česar je banka falirala. Obsoja
je bil na petnajst let ječe, a p re .
sedel je komaj tri. Vedno se čuj e
da predsedik pomilosti enega ali
drugega milionskega golfnja, a  d a
bi kedaj pomilostil kakega reveža
ki je bil morda prisiljen krasti, t e i
ga na ni čuti nikoli.

DRUŠTVAM. — Ako ima vaše
društvo veselico, kegljanje ali ka.
ko drugo prireditev, naj odboru},
ki ne pozabijo tega naznaniti „B 0 .
Sočnosti”, potom katere bo zvede.
la vsa naselbina. Boljša reklama
kakor vsaki naboljši plakati j e
list, ki hodi na dc-m vseh onih, ka¬
terim je reklama namenjena,
Društva, poslužujte se v prvi vrsti
lista za vse reklamne svrhe,

• Najboljše slike

pri fotografiranju pcFoemhii]
in drugih skupin

Izdeluje znani in izurjeni

FOTOGRAF

L. HAGENDORFF

173 Reed St., vogal Oregon St.

ki ima najboljši fotografiski
/ atelje

Kadar rabite

premog, (lrva ali ekspres,
ali kadar se selite
obrnite se vselej na rojaka
FRANK  BRULCA
427 Virginia St

Telephone South 1478

Slovenci podpirajte svojega ro
jaka!

NAJ BOLJ SE OBLEKE

izdeluje po meri

J. KRA1NC

317 Florida St., MILWAUKEE, W1S

Ter popravlja čisti pegla
in barva stare

Najboljše delo in najnižje cene

Paizte na ta
v prihodnji

prostor
izdfji!

vor.

»Šel je na magistrat.

„Ali je bil moj otrok priglašen
kot deček ali deklica . J " vprašal je
navedevši potrebne podatke.

»Kot deklica!" je bil odgovor.

Letel je domov, kot furija. Žen.a
je pripravljala za kosilo, ko je vsto¬
pil.

„V sobo pojdi!’' velel ji je

kratko.

Ubogala ga je in šla pred njim.

Koi sta bila v sobi, zaloputnil je
Muhič vrata in dejal stopivši tik k
ženi:

Kasper State Bank

CHICAGO, ILL.