CELJSKI
LETO III.
STEV. 20
CELJE
20. 5.1950
glasilo osvobodilne fronte celja
Poštnina piačana v gotovini
Posamnezna številka 2 din
Več pomoči našemu podeželju
Pomladanska setev v naših dveh okra-
jih se uspešno bliža zaključku. V teh
dneh, ko je bilo vreme kmetovalcem na-
klonjeno, ie bilo marsikaj nadoknade-
nega, kar je zaradi slabega vremena za-
ostalo. Pa ne samo slabo vreme, temveč
v mnogih primerih tudi nezadostna
medsebojna pomoč je zavirala pravo-
časno izpolnitev setvenega plana.
Ne glede na to, da so nekateri Kra-
jevni odbori priskočili na pomoč slab-
šim, da je ogroženim zadrugam nudila
pomoč naša vojska in, da so tudi neka-
tere sindikalne podružnice sodelovale
pri izpolnjevanju plana pomladanske
setve, je ostajalo v različnih Krajevnih
odborih nekaj ogroženih površin. Po-
manjkanje delovne sile je bilo zlasti
vidno v vseh zadrugah Savinjske doli-
ne. Tu bi se morali v večji meri za-
vedati svojih dolžnosti tisti delovni ko-
lektivi, ki so prevzeli patronate nad
kmečkimi delovnimi zadrugami. Pone-
kod namreč trpijo zadruge zaradi po-
manjkljive organizacije dela, pri čemer
bi jim obilno pomoč s tovariškimi na-
sveti lahko nudili člani kolektivov, ki
so v svojih podjetjih že uspešno rešili
to vprašanje. Primer KDZ Vransko nam
pa kaže, kaj se da doseči s pravilno or-
ganizacijo dela hi s samoiniciativnostjo
predsednika.
Drugod, kakor je to na primer v KDZ
Cret, pa ne iščejo pomoči od kolektiva
Tovarne kemičnih izdelkov, čeprav bi
člani te sindikalne podružnice z vese-
ljem priskočili na pomoč, kakor so to
že z dejanji dokazali. Predsednik za-
druge jih niti ne vabi na družinske se-
stanke zadružnikov, kjer bi se natanč-
neje lahko spoznali s problematiko za-
druge in po tem usmerjali svojo pomoč.
Tako bi se verjetno ne moglo zgoditi,
da bi naročeni traktor oral na zemljišču
ohišnice, ko so medtem zadružne njive
čakale na oranje. Ali pa KDZ Babno,
kjer je njihova gospodarska moč dokaj
velika, vendar finančnega poslovanja
nikakor ne morejo spraviti na tekoče.
Menda bo kar držalo, kar pravijo za-
družniki, da »riba pri glavi smrdi« in
pri tem mislijo na svojega predsednika.
Pozabili so tudi na kolektiv Tovarne po-
hištva, ki je za zadružni dom lani iz-
delal s prostovoljnim delom izložbena
okna in okvirje za vrata, pa člane tega
kolektiva niti k otvoritvi doma niso po-
vabili. Razumljivo, da podružnica To-
varne sedaj nima nikakega zanimanja
za zadrugo na Babnem, saj zadruga ni
poskrbela za neprekinjeni stik z njimi.
Tkalnico hlačevine pa bi spomnili na to,
da je kolektiv sprejel patronat nad KDZ
Sentjedert nad Laškem, pa razen obiska
ob priliki novoletne jelke tej zadrugi ni
nudil nobene pomoči. Medtem ko je To-
varna emajlirane posode zelo lepo ure-
dila svojo ekonomijo v Smartnem v
Rožni dolini in ima patronat nad za-
drugo v Dobrni, kateri je lani nudil ko-
lektiv obilo svoje pomoči, pa je opaziti,
da se nič ne zanima za to, da obstojajo
v Šmartnem, izven ekonomije še ogro-
žene površine, kar bi člani kolektiva s
pravilnim političnim delom med lastni-
ki teh zemljišč mogli preprečiti. Dober
stik z zadrugo Drami je je navezal ko-
lektiv Železarne Store, ki daje trdno u-
panje, da pomoč tega kolektiva ne bo
samo slučajna in kampanjska.
Za uspešno izvajanje investicijskega
plana v zadrugah in urejevanje finančnih
vprašanj v tej zvezi bodo morali odgo-
vorni činitelji zagotoviti tesnejše sode-
lovanje med poverjeništvi za kmetij-
stvo, OZKZ in poverjeništvi za finance
na eni strani ter Državno banko za kre-
ditiranje kmetijskih zadrug na drugi
strani. Pa tudi dograditvi zadružnih
domov bo treba posvetiti več pažnje in
tako zagotoviti naši vasi močnejši go-
spodarski, politični in kultarni razvoj.
Ne sme se ponoviti primer Šentjederški,
kjer se zadružni dom ne premakne od
temeljev navzgor, ko je na drugi strani
znano, da je nek referent OZKZ za za-
družne gradnje namenjeni cement raz-
delil privatnikom. Sedaj pravijo zadruž-
niki v Sentjederti, da bodo prav gotovo
še letos spravili zadružni dom pod stre-
ho, le če jim bo pravočasno dodeljen
potrebni material. Omogočimo torej se-
daj, da bodo Šentjederčani držali svojo
besedo.
Več medsebojne pomoči bomo morali
drug drugemu izkazovati: delavec kme-
tu in kmet delavcu. S stalnim, nepreki-
njenim stikom med mestom in vasjo bo-
mo še bolj utrjevali življenjsko poveza-
nost delavca s kmetom in lažje bomo
premagovali vse težave na naši zmago-
viti poti v socializem!
M. Z.
Živi nam še dolgo let, dragi TUo,___
v ponos in srečo naše Partije in naših narodov!
OB 58 OBLETNICI ROJSTNEGA DNE MARŠALA TITA:
Mi Ti pošiljamo ob 58 obletnici rojst-
nega dne, Tebi, neustrašnem vodji na-
rodov naše domovine, vdditelju naše
slavne Partije, najtoplejše pozdrave z
vročo željo, da nas še naprej, kot si nas
do sedaj, smelo vodiš, po sigurni in
častni poti izgradnje sdcializma v naši
domovini.
Mi dobro vemo, da je vsa Tvoja živ-
ljenjska pot — pot prekaljenega revo-
lucionarja, komunista, neustrašnega
stratega v Osvobodilni vojni in resnič-
nega vodje delavskega razreda in na-
rodov Jugoslavije.
Pod Tvojim modrim vodstvom 90 na-
rodi Jugoslavije razbili vse peklenske
zarote in mračne plane fašističnih ban-
ditov, ki so imeli namen iztrebiti naše
narode, izvojevali so svobodo in neod-
visnost, strmoglavili jarem kapitalizma
in udarili temelje našega novega živ-
ljenja s svojimi lastnimi silami.
Pod rdečo zastavo naše Partije, ka-
tera ponosno vihra v Tvoji roki, koraka
danes delavski razred in narodi naše
domovine po novi poti k zmagi socializ-
ma. Pod Tvojim genijalnim vodstvom
so se kalili narodi Jugoslavije in novi
branitelji socializma, upirajoč se hege-
monistični politiki vodstva Sovjetske
zveze in odločili so se, da se še nadalje
bore za zmago principov pravice, resni-
ce in morale v mednarodnem delav-
skem gibanju.
Bodi siguren, tovariš Tito, da bonM
s pojačanimi napori nadaljevali svoje
delo za uresničenje nalog Petletnega
plana, da ne bomo štedili svojih moči v
nadaljnji borbi za novo in srečnejše živ-
ljenje, da smo in bomo vedno priprav-
ljeni, kadar koli bo to potrebno, da se
stavimo v obrambo tekovin ljudske re-
volucije in naše zmagovite izgradnje.
ZIVI NAM ŠE DOLGO LET, DRAGI
TITO, V PONOS IN SRECO NASE
PARTIJE IN NAŠIH NARODOV!
V nedeljo
bo prvi pregled krompirišč
Naša krompirišča so že od osvobo-
ditve ogrožena od najbolj nevarnega
uničevalca krompirja — koloradskega
hrošča. Boj proti njemu nam je dal v
preteklih letih razveseljive rezultate.
Način zatiranja, ki ga vodi naša ljudska
oblast je edino pravilen in uspešen. O-
mogočil nam bo, da bomo tega škodljiv-
ca popolnoma zatrli.
V nedeljo dne 21. maja bomo na vsem
področju okraja Celje-okolica prvič v
tem letu pristopili k množičnemu pre-
gledu krompirišč. Ker zavisijo od teme-
ljito izA^edenih množičnih pregledov v
veliki meri nadaljnji uspehi, je potreb-
no, da KLO-ji za ta pregled še posebno
dobro pripravijo teren, da bo udeležba
prebivalstva čim večja. Množične orga-
nizacije in mladina po vaseh naj formi-
rajo skupine, ki bodo pod vodstvom
krajevnih in vaških odborov pregledo-
vale krompirišča. Predhodno naj Kra-
jevni odbori na svoji seji izdelajo načrt
za izvedbo pregledov, da bodo pregledi
organizacijsko dobro pripravljeni, ter da
bo na njih sodelovalo čun večje šte-
vilo ljudi.
Pregled krompirišč se naj vrši v le-
pem in sončnem vremenu v času med
10. in 15. uro. Poleg skrbnega pregledo-
vanja rastlin, je treba pregledovati tudi
po zemlji okoli rastlin, po kateri ležijo
hrošči nekaj časa, potem ko pridejo na
dan. V slučaju hladnega ali pa dežev-
nega vremena, se skrijejo hrošči pod li-
sti, ali pa zlezejo pod zemljo, kamor jim
ne moremo slediti, zato naj se v takem
primeru pregled preloži na naslednji
dan. Za vse morebitne najdbe naj kra-
jevno vodstvo zbere točne podatke in
jih pošlje po kurirju na Okrajno pover-
jeništvo za kmetijstvo.
Krajevni ljudski odbori, ter množične
organizacije naj pokrenejo vse, da bo v
nedeljo pregledan sleherni košček zem-
lje, ki je posejan s krompirjem.
21. maj
dan čuvarjev našega neba
Dobro vodstvo - uspešno poslovanje
Občni zbori po zadrugah splošnega tipa v okraju Celje-okolica
Večina zadrug v našem okraju je svoj
Občni zbor izvršiila v zadnjih dneh me-
seca aprila in v začetku maja. Le ne-
kaj zadrug je še ostalo, katere bodo iz-
vedle občne zbore v teh dneh. Na obč-
nih zborih so pretresa^li finančno stanje
za leto 1949, upravni in nadzorni odbori
pa so podajali poiročiiLa o svojem poslo-
vanju. Pri nekaterih kmetijskih zadru-
gah se je opazil viden napredek napram
prejšnjem letu. Zlasti do^bro vodstvo
ima zaidruga na Vranskem, katera po-
seduje več obrtnih delavnic in močan
kreditni odsek. Vse njene obrtne delav-
nč^oe so aktivne, vlagatelji pa so imeli
ob koncu leta okrog 1,200.000 vlog. Zato
ta zadruga ne potrebvije nikakega
obratnega kredita, ampak iziiaja z vlo-
gami. Kontrola v obrtnih delavnicah je
vzorno izvedena. Lepo je začela poslo-
vati tudi Kjnetijska zadnaga v Franko-
lovam, zlasti apnenica .prinaša velike
koristi. K dobrim zadrugam štejemo še
zadrugo v Sentpetru v Savinjski dolini,
Polizeli itd.
Občni zbori so pokazali, da so uspeš-
no poslovale tiste zadruge, katerih vod-
stvo je bilo na mestu. Pri mnogih za-
drugah so člani izvolili nove odbore, ki
bodo z večjim interesom delali za dvdig
zadružništva na vasi. Pri nekaterih za-
drugah se je .pokazalo, da upravni od-
bori niso bili na mestu, ker so vse vod-
stvo zadruge prepuščali poslovodjem in
drugim uslužbencem. Posebno na za-
družnih ekonomijah ni bilo pravega
vodstva in skrbnega nadzora pri obde-
lavi. K temu bo treiba letos pristoi)iiti
bolj resno in z več pažnje. Več skrbi
bo treba posečatL kreditnim odsekom,
ekonomijam in obrtnim odsekom. Ne-
razumljivo je, kako so mogle nekatere
zadruge v svojih obrtnih odsekih izka-
zati izgubo. Prav gotovo izgub ne bi bi-
lo, če bi delale po pravi kalkulaciji in
če bd posvečali več pažnje za pravilno
zaračunavanje ur.
Knjigovodska služba po zadrugah ka-
že" sicer izboljšanje napram prejšnjim
letom, vendar še niso dosegle vse za-
druge ažurno knjigovodstvo. Neažumost
pri knjigovodstvu je v veliki meri vzrok
tiidi nieuspešnemu poslovanju pri posa-
mezni zaidrugi. Na Okrajni zvezi se vrše
redni tedenstkii seminarji, s katerimi
hoče OZKZ dvigniti nivo znanja za-
družnih knjigovodij.
Letos bo^ kmetij ^e zadruge zopet
vršile odkupe kmetijskih pridelkov, kar
bo pripomoglo, da se bo tudi finančno
stanje v tem letu izboljšalo.
Prvi partizanski piloti
v ognju narodno osvobodiilne borbe
se je rodilo naše mlado, Titovo letal-
stvo. V ipočetku s starimi letali, brez le-
tališča in potrebnih pripomočkov, so se
barih naši prvi partizanski piLoU aa
zmago nad sovražnikom. Čeprav so bili
sovražniki nadmočnejši v zraku so naša
partizanska letala že od 21. maja 1942,
napadala sovražnika, trosila letake na
neosvobojeno ozemlie in s tem dvigala
moralo našega ljudstva. Naša prva par-
tizanska letaiica sta bila Rudi Cajavec
in Franjo Kluz.
Rudi Cajavec se je rodil v siromašni
družini. Gimnazijo je obiskoval v Sara-
jevu, Somboru in Beogradu. 2e takrat
se je vključil k napredni mladini in za-
radi tega so ga tedanje oblasti prega-
njale vse do leta 1941. V Beogradu se
je vpisal na pravno fs^ulteto, kjer je
bil med najboljšimi dijaki in napredni-
mi omladinci. v Franciji je diplomiral.
Vojna ga je zat^a v Zagrebu, od ko-
der odide v Banjaluko. Tukaj se poveže
s terenom, organizira prenos mionicije,
sanitetnega materiala in drugih potreb
za osvobojeno ozemlje. Tu ne ositane
dolgo časa, ^marveč pobegne koncem
maja 1942 z narednikom Jazbecem Mi-
šom na stari mašini Potez, k partizanom
v Prijedor. On ■in Kluiz liZivedeta najte-
žje naloge v bdtbi piroti iistašem. 2. ju-
lija 1942 po izvršeni naloga metanja le-
takov nad Banjaluko, je v nizkem po-
letu obsul z bombami nemške kasarne.
Kos granate sovražnikove artiljerije
težko rani Rudija. Z letalom se spusti
v kraj Klesnice, kjer se nahajajo čet-
niki. Iz zasede se približajo četniM le-
talu, no Ruda jih obstreljuje z ognjem
iz mitraljeza. Rudi Cajavec pade v
neravni borbi kot prvi partizanski pilot.
Franjo Kluz je bil že pred vojno d)o-
ber pilot in odličen ddjak, ampak za-
radi svojih naprednih idej ni mogel na-
predovati več kot do podoficirja. 'Po kapi-
tulaciji je stopil v letalstvo takozvane
NDH z namenom, da preide k partiza-
nom ob prvi priliki. Svoj namen je dz-
vršol po osvoboditvi Prijedora, ko je
pobegnil s »Potezom«. V samem začetku
se je pri napadih na iistaške kolone ze-
lo izkazal, tako 'da so ustaši obljubili
milijon kvm za uničenje njegovega le-
tala. 12. jiilija sovražnilk odkrije nje-
govo letalo na tleh in ga uniči. Potem
I^anjo Kluz sodeluje v iborbah na zem-
lji do reorganizacije našega letalstva.
Odide s svojimi tovariši v Italijo na
šolanje, kjer leti z najmodernejšimi a-
parati. Po končanem šolanju pride v
sestav našega mladega letalstva in se
udeležuje akcij proti sovražniku v Dal-
maciji. 15. septembra 1944 v bližini O-
miša Franjo Kluz pade, zadet od so-
vražnikove artiljerije. Za svoje zasluge
in herojska dela v narodnoosvobodilni
borbi sta Cajavec In Kluz odlikovana s
partizansko zvezdo reda in major
Kluz proglašen za narodnega heroja.
Letališče na otoku Visu, je bila prva
baza naših dveh eskadril lovskih letal,
ki sta bili formiram od -tovarišev, ka-
teri so bili na šolanju pri zaveznikih.
Ti dve eakadriili sta bdli uporaibljend sa-
mo nad našim ozemljem. Njihove prve
borbe so začele 18. avgusta 1944. S tega
letališča so vzleteli nao'boljiši sinovi
zemlje in imičevali sovražnika na vsa-
kem koraku v borbi za svobodo in sreč-
nejšo bodočnost ter novo družbeno ure-
ditev naše domovine.
G. B.
TEDEN ZBIRANJA STAREGA ŽELEZA
V nedeljo je še čas da nadoknadimo zamujeno
Pozivu Fronte, da se v tem tednu pri-
stopi k zbiranju te dragocene surovine,
so se odzvale skoraj vse frontne organi-
zacije in šol^a mladina. Železo, ki je
nerabno in rjavi, predstavlja za nas de-
vize. Ker je tega materiala pri nas do-
volj, ne bo potrebno, da se ta surovina
uvaža iz inozemstva. Zato naj se še
ertkrat temeljito pregleda povsod, da se
aberejo še poslednji odpadki starega že-
leza, ki so sicer le v napoto. Zbrano
železo na zbirnih mestih se odpremi v
naše železarne, kjer se pretopi v drago-
ceno jeklo, katerega potrebuje naše go-
spodarstvo. S tem bomo pri.pomogli k
večji produkciji železa.
Komtmalna komisija pri MOF Celje
je sprejela sklep, da se napove tekmo-
vanje Ljubljani, Mariboru in Postojni
glede zbiranja starega železa. Zato po-
zivamo vse terenske sekretarijate in
sindiikalne podružnice, da na svojem ob-
močju, po tovarnah in ustanovah izve-
dejo akcijo zbiranja, sortiranja in pred-
priprav za odpremo tega materiala. O
zbranih količinah obvestite »Odpad«
Celje, telefonično na štev. 296.
Komisija bo tudi organizirala s fron-
tovci in pripadniki JA večjo akcijo v
nedeljo 21. maja na Breg-Blanca, kjer
bodemo iz valov Save dvigalli vojni ma-
terial. Odhod kamijona bo v nedeljo dne
21. maja ob 7. uri .izpred OF doma v
Celju.
Pozrlvamo frontovce mesta Celje, da
se te akcije udeležijo.
Nad 300 frontovcev okraja Celje-okolica dela za gozdarski plan
Medtem ko so frontovci iz mesta Ce-
lja plan izpolnili in presegli za 6%, že
dela tudd nad 300 frontovcev okraja Ce-
IjeHDkolica v 4 gozdnih delovnih briga-
dah. Od teh se je klicu Partije, Fronte
in domovine odzvalo čez 100 najboljših
že takoj prve dni maja. ostali so jim
dan iza dnem sledili. Poleg ostalih so se
do sedaj še najboljše lizkazali in dali
največje število frontovcev v pomoč
gozdnem planu KLO-ji Laško, Kozje,
Vransko dn nekateri drugi. Nekateri
KLO-ji v Savinjski dolini, kateri zaradi
hmelja sploh niso imeld plana, so vse-
^ daH pomoč gozdnemu planti, kakor
je to Polzela, V zadnjem času so razu-
meli potrebo tudi v Slivnici, Ponikvi
pri Grobelnem, Zgornji Ponikvi, Višnji
vasi, odkoder so že poslali prve fron-
tovce. Da pa okrajni plan še ni izpol-
njen, gre predvsem na račun nekaterih
KLO-jev kakor so to Rifnik, St. Rupert,
Št.Lenard, St.Vid pri Grobelnem, Sv.
Štefan, Št. Andraž dn nekaterih drugih.
Kaj mislijo v teh krajih, da bodo tudi
oni enako uživali sadove naporov gra-
ditve socializma, kakor pošteni držav-
ljani, ki vlagajo svoj delež v gradnjo
socialistične stavbe? Kaj delajo naše
organizacije na terenu, da ne odprejo
oči in ne odklonijo madež, ki ho padel
na sicer poštene in predane državljane.
ki nasedajo ljudem, katerim je ižgradnja
socializma trn v peM, kakor je to bedni
zapeljanec Turk Franc, tat Kolar Jože,
sovražnik Ijodske države Razboršek Jo-
že — vsi iz KLO St. Vida pri Grobel-
nem, i>ivši župan in izkoriščevalec Pun-
geršek Kari iz Babne Reke (KLO Sv.
Štefan), ki še danes izkorišča haJpca in
deklo, dočim je eno deklo po 26 letu tr-
dega dela odslovil brez vsega, sam pa
ne izvršuje obvezne oddaje. V Sv. Štefa-
nu so temu elementu enaki v dejanjih
Urleb Miha in Jazbec Frane. V Rifniku
gre pilan v goizdarstvu močno na živce
reakcionarni družini Fajdiga in simpaiti-
zerju nemških osvajalcev Flis Alojzu.
Takih je tudi v St. Rupertu in S t Le-
nardu nad Laškim.
Takim škodljivcem 'bo ljudstvo odme-
rilo primemo »nagrado« prej ali slej,
vse pKJstene državljane, ki bi lahko šli
pomagati izvrševati gozdni plan pa
Fronta poziva, naj zaviračem ne nase-
dajo. Se je čas, 'da s vojim deležem po-
magajo izvršiti plan v gozamstvu in se
vključijo v gozxine brigade. Vsi KLO-jd
naj izvršijo svoj plan. Petletka teče in
je ne bo ustavila peščica sovražnikov
socializma, izkoriščevailcev in njih ža-
lostnih zapeljancev.
•CELJSKI TEDNIK«
Leto III. Stev. 20. — Stran S
Več pozornosti pri razdeljevanju
živilskih nakaznic v Velenju
Okrajna kontrolna komisija iz Šošta-
nja je .piri reviziji uparavičencev <k> ga-
rantirane preskrbe v preteklem mesecu
ugotovila dokaj nepravilnosti pri raz-
deljevanju živilskih nakaznic. Potrošni-
ška potrdila so zelo pomanjkljivo izpol-
njesna, brez predlogov kategorije za pri-
hodnji mesec, brez rojstnih in stano-
vanjskih podatkov. Potrdila potrjena od
podjetij imajo samo štampiljko, brez
podpisov delodajalcev. Pregled je ugo-
tovil, da so živilske nakaznice prejemali
takšni, ki niso do njih upravičeni, bodi-
si, da imajo nekaij lastne zemlje ali pa
imaijo tzemljo v najemu. Zato so na pod-
lagi ugotovitve o številu družinskih čla-
nov, odvišne delovne sile, višine davčne
osdfiove in posedujoče zemlje črtali iz
seznama potrošnikov za mesec april 31
živiilsikih nakaznic različnih kategorij.
V seznamu potrošnikov so bili vnešeni
tudi delavci Okrajne tovanie lepilnega
traka, kateri so prejemali nakaznice pri
upravi podjetij Krajevnega odbora. Vpi-
sana sta bila tudi dva uslužbenca zobne
ambulante v Velenju, ki pa sta preje-
mala živilske nakaznice pri Zdravstve-
nem centru v Šoštanju.
Okrajna kontrolna komisija je črtala
iz seznama iKrtrošnikov vse, ki posedu-
jejo lastno zemljo ah pa imajo zemljo v
najemUj kakor tudi nekaterim ženam,
za katere se je ugotovilo, da so bih že
sredi marca premeščena na ekonomijo
rudnika 'lignita v Velenju. Nadalje je
neupravičeno sprejemala nakaznico za
2 družinska člana dnižina Valenci Ru-
dolfa, kovača, ki ima v najemu .pose-
stvo. Frančiška Meža, ki živi v skup-
nem gospodinjstvu s svojo materjo, ka-
tera ima malo posestvo in katera je bila
pri obvezni oddaji upoštevana, je ravno
tako neupravičeno sprejemala žiivilsko
nakaznico. Komisija je tudi črtala iiz
33 let stara in brez otrok, ter bi se la-
hko vključila v delo. Tako so pri pre-
gledu črtali še več oseb, ki so neupra-
vi-čeno sprejemale živilske nakaznice.
Po drugi strani je pa Okrajna kon-
trolna komisija ugotovila, da je revizij-
ska komisija pri Poverjenišitvu za trgo-
vino in preskrbo v okraju Šo-
štanj napravila več nepravilnosti. Ugo-
tovila je, da so bile odvzete živilske na-
kaznice osebam, ki so bile upravičene
do garantirane preskrbe.
Živilske nakaznice ni prejemal do-
jenček Roman Grmadnik, katerega mati
je zaposlena pri rudniku in ki sedaj
čaka na tečaj Rdečega križa. Mata je
dojenčka dala v varstvo svojim staršem,
kaiteri imajo sicer posestvo, vendar pa
prehrana dojenčka ni biila upoštevana
pri obvezni oddaji. Cilki Joševar, ki je
žena 100% invalida in katera se nahaja
v bolniškem stanju zaradi težke opera-
cije, je bila pri reviziji meseca marca
neupravičeno odvzeta nakaznica s pri-
pombo, da se lahko vključi v delo. Pra-
nji Mlinšek, ženi učitelja je bila prav
tako odvzeta živilska nakaznica, čeprav
poseduje komaj 21 arov orne zemlje.
Tako so bile neupravičeno odvzete ži-
vilske nakaznice še nekaterim drugim
osebam, katerim bi garantirana preskr-
ba vsekakor pripada.
Napake, ki jih je zagrešila Okrajna
revizijska komisija poverjeništva za tr-
govino in preskrbo je kontrolna komi-
sija popravila in je odobrila 6 G in 5 D
celih živilskih nakaznic, ter 5 G in 7 D
nakaznic brez maščob dn mesa.
Na podlagi pregleda je Okrajna kon-
trolna komisija odobrila Krajevnemu
ljudskemu odboru Velenje iza april 1190
živilskih nakaznic, vendar jih je spre-
jel 79 premalo. Ker je Velenje indu-
strijski kraj se mora na vsak način raz-
čistiti primanjkljaj in poiskati vzroke,
zakaj je ostalo meseca aprila v Velenju
79 potrošnikov hrez živilskih nakaznic.
F. L.
Netovariški odnosi uslužbencev KLO-ja v Polzeli
Na podlagi določila zakona o sociail-
nem zavarovanju s katerim se prena-
šajo posamezni posli iz socialnega zava-
rovanja tudi na podjetja in ustanove, je
podružnica soc. zavarovanja v Celju
pristopila k izvedbi instruktaže na še-
stih sektorjih, in sicer v Vojniku, Pol-
zeli, Žalcu, Laškem, Šentjurju pri Celju
in Storah.
Krajevni ljudski odbori so bili obve-
šičeni o tem in jim je bilo nanročeno, da
preskrbijo primeren prostor, kjer se bo
tolmačenje o izvajanju socialnega zava-
rovanja nemoteno vršLlo.
Krajevni ljudski odbor v Vojniku je
pra'\'ilno razumel važnost tega, ter ttwii
pripravil lepo sobo, tako, da so povab-
ljeni tovariši iz podjetij z veseljem .pri-
dobivali znanje o izvajanju socialnega
zavarovanja po novem zakonu.
Krajevnemu ljudskemu od'boru v Poil-
zeli pa se ni Tidelo važno rbo naročilo in
zato tudi ni i>ripravil prostor v ta na-
men določenega dne. Ko sta prišla za-
stopnik OLO-ja in šef socialnega rava-
rovanja v svrho predavanja na KLO in
vprašala uslixžbenca, če so pripravili
prostor, kakor jim je bilo naročeno, je
mirno odgovoril, da ne ve. Tudi drugi
uslužbenci so zmajevali z rameni, da ne
vedo kje se bo predavanje vršilo. Na
vprašanje, če so dobili obvestilo, je u-
službenec odgovoril, da so ga sprejeM,
ne ve pa kljub temu nič, ker ni pred-
sednika, ki naj bi o tem odločil. Tudi
tovarišica, ki vodi pdsamo, ni vedela ni-
česar o tem. Na vprašanje, če so pre-
sOcrbeli prostor, je grobo odgovorila, da
niič ne ve, češ, kaj to mene briga. Na to
je prišel uprEBvndk Krajevnih podjetij,
in ko mu je bilo povedano zakaj gre, je
p>onudil prostor v kleti. Tovariša iz
Okraja sta si prostor ogledala in ugo-
tovila, da je neprimeren. Zato sta na-
ročila naj pripravijo prvo pisarno za
predavanje. Uslužbenka se je začela iz-
govarjati, kje naj deli živiilske nakaz-
nice, katere pa še sploh dvignila ni. U-
pravnik Krajevniih podjetij je kljub
prigovarjanju uslužbencev začel pri-
pravljati iprostor, tako, da se je s pre-
davanj em pričelo.
Tudi Krajevni ljudski odbor v Žalcu
ni hotel razumeti važnosti tega tolma-
čenja, zato itudi ni pripravil prostora v
ta namen.
Priporočamo, da se v .bodoče usluž-
benci na Krajevnih ljudskih odborih v
Polzeli in Žalcu bolj vljudno ponašajo
napram tovarišem, kateri so jim prišli
nuditi pomoč, kajti opisani način nika-
kor ne služi za vzgled in dvigu avtori-
tete ljudiske oblasti,
seznama Marico Cevzar, ki je poročena,
Tekstilna tovarna v St, Pavlu pri Preboldu
je ^ dobila svoj počitniški dom
Delavci tekstilne tovarne v Sentpavlu
smo proslavili letos l.maj z otvoritviijo
počitniškega doma v Poreču. To, kar se
je zdelo pred nedavnim še nemogoče, to
je sedaj resnica. Delavci imamo svoj
počitniška dom ob lepi istirski obali na-
šega Jadrana. V tem se kaže velika
skrb naše ljudske oblasti, uprave pod-
jetja in sindikalne podružnice za naše
delovno Jjuidstvo. Udarniki, novatorji,
racionalizatorji in vsd borci za izpolni-
tev naše petletke bodo lahko tu po
trudaipolnem delu črpali novih sil za
nove napore in delovne zmage.
Vkljub precejšnji oddaljenosti se je
veliko število članov našega delovnega
kolektiva udeležilo otvoritve. Mnogi od
njih so tokrat iprvič zrli v modre valove
našega morja, prvikrat videli naše ladje,
naše ribiče. Ob pogledu na te lepe kra-
je, ki jih je otosevalo toplo južno sonce,
so bile pozabljene vse tegobe vožnje in
iz grl jez zanosom kot nikdar preje za-
orila pesem »Buči, buči morje adrijan-
sko...«
Pri 'Svečani otvoritvi so govorniki orl-^^
sali pomen počitniških domov za naše
delovno ljudstvo in omeniM tudi koliko
truda je -bilo treba, da je bil dom do-
grajen. Letos bo lahko dom sprejel 50,
a drugo leto pa že 70 gostov.
'Naš pevski zbor SKUD »Vere Slan-
drove« pa je zapel nekaj partizanskih,
narodnih In imietnih pesmi. Na pred-
večer l.m^aja so sodelovali tuidi pri ilu-
^inadjd poreškega zaliva. ZeU so obilo
odobravanja domačega prebivalstva.
Se ogled sosednjih krajev in že so
minili tri'je res lepi, brezskrbni dnevi.
Prvi gosrtjje počitniškega doma so se vr-
nili posveženi in z novimi silami k
svojim strojem, a v poči'tn;iškem domu
pa gostoljubno pričakujejo novih.
Tajnik KLO ja Velenje se boji kritike
v začetku maja je bil v Velenju mno-
žični sestanek, na katerem je bil navzoč
tudi zastopnik Okrajnega ljudskega od-
bora Šoštanj, tov. Stropnik Ivan. Na
sestanku so navzoči obravnavali najbolj
pereča vprašanja, in sicer odkup mleka,
jajc in volne. Ko je poverjenik za kme-
tijstvo objasnil pomen oddaje mleka in
obrazložil uredbo, so obravnavali ob-
veze posameznih lunetovalcev. Sledila je
živahna diskusija. Najbolj so se zausta-
vili :pri razrezu za Ivana Oblaka, ki
spada v skupino 3—5 ha obdelovalne
zemlje, redi dve kravi, ter ima samo
900 1 obvezne oddaje mleka. Z oddajo
je bil zadovoljen Miha Obu, ki spada v
skiiipino 5—8 ha obdelovalne zemlje in
redi dve kravi. Z obzirom na gospodar-
sko moč posestva so mu predpisali 1200
litrov mleka. Njegovi izgovori, da ne bo
mogel zadostiti obvezni oddaji, ker redi
dva teleta in ker ima slabo krmo, so kaj
kmalu padli v vodo, ko mu je predsed-
nik Krajevnega odbora pojasnil, da Ur-
šula Berlot izpolnjuje vsako leto pred-
pisano oddajo v mleku, ki znaša 800 lit.
čeprav spada v skupino od O—2 ha ob-
delovalne zemlje in ima samo 1 kravo.
Ko so razčistili z mlekom so obrav-
navali o odkupu jajc in volne. Disku-
sija je potekala dokaj mimo in brez
razburjenja, kajti z razirezom so ibiM za-
dovoljeni.
Najzanimivejše iz tega sestanka je to,
da je tajnik Krajevnega odbora, tov.
Glažar, čeprav je bil v začetku navzoč,
tajinstveno »izginil« za ves čas sestan-
ka. Kljub iskanju, ga niso našli, ni se
hotel prikazati ljudem. Po sestanku, ko
je ljudstvo že odšlo, se je vendarle po-
javil. Na vpr^anje odbornikov, kje je
'bil in če ve, da je njegova dolžnost kot
tajnika, da prisostvuje sestanku, je Gla-
žar odgovoril: »MisMe, da sem neumen,
da ibi tu sedel in da bd ljudje tk) meni
sekali.«
Izostal je, ker se je zbal poštene kri-
tike, njegov odnos do volivcev je pa
vsekakor graje vreden.
Poživimo delo
ljudskih inšpekcij
Leto dni ibo preteklo, od kar je bila
ustanovljena ljudska inšpekcija. Dose-
ženi uspehi nam povedo, kako važna je
ta ustanova za široke ljudske množice.
Ze prve mesece po izvolitvi, je bilo za-
paziti uspehe posameznih grup, pred-
vsem v Sv. Jurju pri Celju, Tmovljah
in drugod. V delovnih kolektivih se je
izkazala ljudska inšpekcija pri rudniku
v Zabukovci, pri »Betonu« v Gomil-
skem in pri »Volni« v Laškem. Tudi
mnoge 'druge inšpekcije so verjetno de-
lavne, vendar pa njihovo delo do sedaj
nismo mogli oceniti, ker ne jx>šiljajo
rednih poročil.
Vsaik izvoljeni član ljudske inšpekcije
se mora zavedati svoje dolžnosti, vršiti
mora svojo nalogo pravilno in skrbno,
vedeti mora, da je izvoljen od ljudstva
in da ljudstvu odgovarja
Gru.pe-ljudskih inšpekcij morajo po-
stati široke ustanove, preko katerih bo-
mo odpravljali napake, ki jih danes na-
menoma ali slučajno povaročajo ljudje
v upravi. Noben aktiv pri množičnih
organizacijah ni tako neposredno vezan
na izvajanje dela ljudske oblasti kot
ravno ljudska inšpekcija. Zato moramo
strmeti, da nenehno dvigamo ugled
ljudskih inšpekcij po kolektivih in tudi
na vaseh, katere bodo vsekakor mnogo
pripomogle v borbi proti tistim, kn bi
na kaikršen koU način skušali zavirati
zgraditev socializmei.
Radič v prehrani
Radič kot hrana za široko i>otrošnjo
je še vedno premalo spoštovan in to ,po
vsej krivici. Najbolj se ga povprečen
potrošnik aiziogiiblje zaradi njegove gren-
kobe, toda ravno zaradi tega svojstva
je ta rastlina kot hrana važna, ker
vpliva zdravilno na organe, kajti večina
25dravil za želodec, kot je znano, ima gre-
nak okus (peUn). Kdor ga bo 2—3 krat
jedel, ga bo težko pogrešal kot salato.
V primeri z drugimi vrstama salat, ki so
udomačene v naših krajih, je radič ne-
primerno bogatejši na raznih rudnin-
skih in drugih snoveh, ki osvežujoče
in zdravilno vplivajo na naš organizem
(vitamini). Primemo i>omešan z drugi-
mi hranili, fižolom ali krompirjem, nam
zato služi lahko kot samostojna jed.
Marsikatera gospodinja 'bo rešena iz
zadrege, ko bo razmišljala, kaj bi pri-
pravila za večerjo, in ibo tako z radičem
obogatila družinski jedilni list.
V primorskih kraj,ih naše države si
ljudje niti ne morejo misliti vsako-
dnevne prehrane brez radiča. Vsalca
družina, pa čeprav ima le nekaj kva-
dratnih metrov zemlje na ra-zpolago, do-
loči vsaj nekaj metiw ipovršine za ra-
dič.
Oglejmo si sedaj tehnično in gospo-
darsko stran pridelovanja radiča. Za
sejanje radiča pripravimo dobro pogno-
jeno in humozno vrtno zemljo, pri-
memo globoko prekopano ali preora-
no, ki mora biti rahla in brez grud ter
čista od plevelnih korenin. V ta na-
men se lahko uporabi izdatno pogno-
jena njiva, kjer so rastle dobro nego-
vane okopavine. V tako pri^pravljeno
zetml'jo vsejemo radičevo eeme okoli
polovice septembra, tako da do zime
vskali in napravi 2—3 lističe. Takoj po
sajenju 'zemljo primerno .povaljamo, da
se drobno seme bolje sikrije v zemljo
in hitreje vzkali. V poštev pride tu le
zeleni širokolistnati radič. Ko skopni
zadnjii sneg in se zemlja prilično osušd,
prevlečemo posejano površino z lahko
ibrano in očistimo morebitni plevel. Ka-
kovost radiča se močno zboljša, če po-
spešimo spomladi njegovo rast. Zato je
važno, kot že omenjeno, da je zemlja
dobro pognojena. Priporoča se tudi, da
se neposredno pred spomladanskem
branjem pognoji s kakim hitrodelujo-
čim umetnim gnojilom. S tem je obde-
lovanje radiča v glavnem končano.
Prvo žetev radiča dobimo navadno kon-
cem marca ali v začetku aprila, kar je
odvisno od klimatskih priUk. Nasled-
nje žetve si sledijo v razdobjih 15—20
dni, kar je spet odvisno od vremenskih
razmer. Vsega dobimo tri žetve. Ce je
pa pomlad vlažna, dobimo tudi do pet
žetev. Ko nastane bolj sušno vreme in
radič zato ne raste več tako naglo, ga
pustimo, da požene v seme. Ko seme
dozori, radič požanjemo, povežemo v
snopiče, ga posušimo v sonci in nato
omlatimo. Tako dobimo izelo iskano se-
me, bodisi za lastno porabo ali za .pro-
dajo.
Iz navedenega lahko napravimo sle-
deče zaključke:
1.	Zaradi zgodnje dozoritve nam nu-
'di radič kot salata m'6žnost množične
prehrane v času, ko druge vrste salat
še ne dorastejo, ali vsaj ne v zadostni
količini. To je važno, ker naš organi-
2!em potrebuje po dolgih zimskih me-
secih osvežujoče in vitaminozne hrane.
2.	Gospodarska korist in donosnost za
pridelovalca je znatna spričo dejstva,
da so pridel'Oivalni stroški razmeroma
selo majhni poleg pomembnih količin
pridelanega radiča, ki ga dobimo pri
vsaki žetvi okoli 1 kg na kvadratni me-
ter in v prodajii doseže dokaj visoko
ceno. Poleg tega je omembe vredna tu-
di vrednost pridelanega semena.
S pridelovanjem radiča je Kmetij-
skim obdelovalnim zadrugam, kakor
tudi izasebnim gospodarstvom, dana
možnost zboljšanja prehrane delovnega
človeka. Posebno je to važno v nepo-
sredni bližini večjiih industrijskih na-
selij.
Kosmač Branko
Z.Našiin otrokom vec sonca, zraka in razvedrila
v počitniških kolonijah
Tudi letos bo republiška komisija pri
Ministrstvu za prosveto LRS organizi-
rala okrog 100 centralnih in okrajnih
počitniških letovanj, v katera bodo zaje-
ti poleg otrok iz naše republike tudi
otrooi iz Koroške in STO-j a; razen tega
so predvidena tudi še pionirska tabore-
njia in mladinska letovanja, tako da bo
v vsa letovanja letos vključenih okrog
40.000 otrok.
Tej akciji se je pridružil tudi odbor
za počitniške kolonije pri poverjeništvu
za prosveto na MLO-ju v Celju, ki bo
poslal preko 600 otrok v počitnicah na
oddih in spremembo zraka.' V kolonije
bodo sprejeti predvsem otroci, ki so iz
zdravstvenih in socialnih ozirov ix)treb-
ni okrevanja.
Ker pa je -za letovanja ta'ko ogromne-
ga števila otrok na razpolago premalo
denarja, je Uprava socialnega fonda ,pri
lOOF na prošnjo Ministrstva za pro-
sveto LRS in po odobrenju Ministrstva
za notranje 'zadeve LRS razpisala po
vsej repubHki Sloveniji enomesečno
prostovoljno zbiranje denarnih prispev-
kov za 'počitn'iška letovanja v času od
1. do 31. maja 1950.
Ta nabiralna alccija se bo vršila tudi
na območju mesta Celja. Prispevki se
bodo zbirali .r)o podj'etj.iih, ustanovah in
na samem terenu, in sicer na nabiralne
pole, ki so potrjene cd okrajne uprave
socialnega fonda OF; vsak nabiralec
mora imeti posebno pooblastilo, ki ga
opravičuje za nabiranje.
Pozivamo vse nmožične organizacije,
sindikalne podružnice in poedine aktivi-
ste, da se potrudijo, da bo ta akcija čim
bolje uspela, a obračamo se tudi na
vsakega državljana, da prispeva po svo-
jih močeh in da 'da primemi znesek, s
čimer bo pripomogel, da se bo čim več-
jemu številu naše 'mladine omogočilo
letovanje v počitnicah, rbodisi v obmor-
skem ali pa v planinskem ziMiu naše
lepe domovine.
Odbor za i>očitniške kolonije
ZBIRNA AKCIJA DENARNIH PRISPEVKOV ZA POCITNISKA LETOVA-
NJA NAŠIH OTROK TRAJA OD^l. DO 31. MAJA.
PRISPEVAJ CIM VEC V TEJ AKCIJI. TAKO BOŠ TUDI TI SODBIJOVAL,
V TEKMOVANJU ZA »TEDEN MATERE IN OTROKA«. NASIM NAJMLAJ-
ŠIM BOS PA S TVOJIM PRISPEVKOM NUDIL VEC SONCA, ZRAKA IN
RAZVEDRILA V POČITNIŠKIH KOLONIJAH.
ZAVDEAJ SE, DA JE MLADINA ^AŠA BODOCNOŠT!
2ALCANI IMAJO RES DEBELO KOZO
Hudimana trd mora biti nekdo, da tako
mirno prenese vse opomine, pripombe, na-
vodila, želje in kar že hočete, kakor jih hlad-
nokrvno prenašajo 2alčani zaradi nesrečne
kanalizacije.
Saj se človek ne bi spotikal, če bi bili v
obnovi, oziroma od 1945. leta do danes nekaj
naredili. Pa ne morejo pokazati prav niče-
sar, nobenega prostovoljnega dela. Verjetno
80 mislili, da jim bodo tudi kanalizacijo iz-
vedli tisti, ki so jim naredili novo s kocko
tlakovano cesto.
Marsikje ni bil končan objekt zaradi tega.
ker so bile dodeljene cementne cevi v Žalec,
da sedaj tam že nad eno leto ležijo, se kva-
rijo, počasi kopnijo in jih prerašča plevel.
Niti za ped se ne premaknejo. Umetniško
si izmišljujejo izgovore za svojo nedelavnost,
ne vedo pa, da lažejo le sami sebi. Menda bo
res najboljši sklep okrajnega poverjeništva
za komunanle zadeve, da se žalčanom odvza-
mejo kanalizacijske cevi in dodehjo dru-
gim, ki jih bodo znali boljše uporabiti m
bolj ceniti skrb ljudske oblasti.
Naj se v bodoče kopajo v takih mlakužah,
kakršna je pred hišo krajevnega zdravnika.
V njej se bodo, kakor pravijo ljudje, poleti
kopali, po zimi pa drsali; naj kar preska-
kujejo preko ležečih in stoječih cevi, preko
kupov kamenja in razpokane zemlje tako
dolgo, da si bo nekdo zlomil nogo po števil-
nih majhnih in velikih luknjah.
Kakor kanalizacija tako tudi žalska pral-
nica. oziroma žabja mlakuža ni nič kaj lepa.
higienlčna in reprezentančna za »trg« kakr-
šen je Žalec, njihova dvorišča bi pa rabila
debelo in zelo ostro metlo, da bi iz istih od-
stranila vso nesnago, ki se že dolgo, dolgo
nabira in čaka.
No, skratka rečeno: Žalčani imajo zelo de-
belo kožo. Za take >malenkosti« zlepa niso
občutljivi. Ali bodo vedno taki . . . ?
NESIMPATICNI POTNIK
Lepi majski delaprosti dnevi so me poleg
množice drugih delovnih ljudi izvajsili iz me-
sta, da obiščem znance in tovariše iz NOB.
Vračajoč so. sem čakal na avtobusni po-
staji na relaciji Vransko—Celje. Imel sem
pa smolo, da je avtobus obstal tako. da sem
bil prav pri vratih. Cim je spremljevalka av-
tobusa Jugovič Pavla odprla vrata, je izja-
vila, da zaradi prenapolnjenosti voza mo-
rejo vstopiti le oni, ki se odpeljejo dalje z
vlaki, meni pa je rekla, da lahko počakam
nekaj ur na prihodnji avtobus. Oziral sem
se po ostalih, ki so vstopili, kje imajo vidno
znamenje, da potujejo z vlakom, pa nisem
mogel nič takega opaziti, kajti prav nobene-
mu, ki so vstopili, ni spremljevalka branila
v avtobus, razen meni. Seveda bi se moral
pokoriti odredbi in edini čakati na naslednji
avtobus. Ker pa sem želel tudi jaz biti
pravočasno doma in ker sem sklepal, da ni
avtobus preobložen, temveč da aem le Jugo-
vičevi nesimpatičen, me je prijela trma. Pre-
ril sem se v avtobus proti volji spremljeval-
ke, katera mi je z rokami zapirala vhod.
hoteč me potisniti iz avtobusa. Končno se
mi je le posrečilo izmuzniti se v že res pre-
cej poln avtobus. Oddahnil sem se. misleč,
zdaj bo pa šlo. Toda sem se zmotil. Jugovi-
čeva je zahtevala od mene, da izstopim, ker
da prej avtobus ne bo odpeljal ter mi celo
grozila s prijavo in ne "vem kaj še. Avto res
ni odpeljal, nesimpatičen potnik pa videč, da
gre le za kaprico in osebnost spremljevalke,
tudi ni hotel izstopiti. Zaradi tega' so «e raz-
umljivo pričeli razburjati potniki in me gle-
dali postrani. Pričakoval sem že. da bodo res
sledili pozivu Jugovičeve. da naj sami na-
pravijo red. z drugo besedo, naj postavijo
vsiljivca, četudi je vojni invalid, na cesto,
da bo avtobus lahko odpeljal dalje. Do rea-
lizacije tega plana Jugovičeve ni prišlo in
avtobus je srečno odpeljal potem, ko je sle-
dila pripomba »prijava«. Pričel sem pre-
mišljevati. ali sem storil kak zločin s tem,
če sem z ostalimi stopil v avtobus in prišel
do zaključka, da bi se res moral pokoriti
odredbam službujoče spremljevalke, ki je
trdila, da je voz prenapolnjen. Iz teh misli
me zmoti obstanek avtobusa na naslednji po-
staji, na kateri so čakajoči brez vseh težav,
zaprek ali ugovorov, da je avtobus prenapol-
njen, vstopili in tako je šlo vse lepo in v redu
do končne postaje v Celju.
Dvoje vprašanj se mi je porodilo ob iz-
stopu: Ali je Jugovičeva v bivši Jugoslaviji
kot solastnica avtobusa tudi sprejemala na
svoj avtobus samo potnike, ki so ji bili sim-
patični, oziroma, če .-»e v letih po osvobo-
ditvi kdaj premišljevala o tem, da je v naši
socialistični domovini deležen vsak delovni
človek istih pravic, zlasti, da se vsepovsod
nudijo prednosti vojnim invalidom. Tega
menda Jugovičeva ni dosti premišljevala, ker
bi sier ne prišlo do takih nevšečnosti.
KAKO JE S STANOVANJSKO HiSO
TOVARNE »VOLNA« V LASKEM
Lansko leto so se strašno zaleteli, človek,
bi dejal, da bodo kar v eni sapi naredili sta-
novanjsko hišo, ki jo, odkrito povedano, kr-
vavo potrebujejo.
Zaletelost posebno te vrste ni dobra in se
tudi tukaj ni pokazala. Rezultati dela so be-
tonski temelji, opeka in razkopana zemlja
ter betonski mešalec, kar vse skupaj menda
čaka samo odločilne besede, čaka, toda po
vseh izgledih zaman. Verjetno je nekaj za-
mrznilo — mogoče krediti, elan, material ali
nenačrtnost — potreba po stanovanjih prav
gotovo ne.
Kaj pa sedaj? Trafopostaja je zgradila dve
hiši, ki sta vsaka za dve ali tri take kakršne
je hotela graditi »Volna«. Zakaj tam ja in
zakaj tukaj ne? Prioriteta? Tudi mogoče,
vendar pa bo verjetno kakšen drug vzrok.
Kako je s stanovaaji v Laškem vedo mor-
da prav vsi, da bi se pa to dalo zboljšati.
če bi vsako podjetje samo s prstom mignilo
je pa tudi res. Ali ne bi bilo torej dobro,
če bi nekdo mignil s prstom?
Lejte, celo postaja, ki se je dolgo upirala,
je naredila nov vhod. vrata na vzmet, ograjo
in še marsikaj drugega, pa ne bi naredili
drugi, ki so imeli polno besed.
Poskusiti je treba, če ne gre na en, pa na
drug Hačin.
VEC VLJUDNOSTI IN RAZUME-
VANJA
Tovarišica Hacin Anica, knjižničarka tu-
kajšnje študijske knjižnice, je že lansko leto
dobila od višje stanovanjske komisije od-
. ločbo. da ji bo stanovanjska komisija naka-
zala sobo. Imenovana namreč stanuje pri
svoji prijateljici in bivata obe v tesni sobi.
Te dni je Hacinova izvedela za sobo. ki je
že eno leto nezasedena, a se v njej nahaja
še pohištvo bivše stanovalke, ki je bila pred
letom prestavljena na novo službeno mesto.
Tovarišica Hacinova se je v tej zadevi obr-
nila na stanovanjski urad z željo, da se ji
nakaže nezasedena soba. Predsednik stano-
vanjske komisije tov. Jelen ji je na toza-
devno vprašanje odgovoril: »Saj imate sobo,
kaj pa še hočete več? Tudi jaz sem prosvetni
delavec, saj pojem pri pevskem zboru!« Po
nadaljnih besedah pa jo je surovo zavrnil:
»Če mislite, da vam delam krivico, prijavite
me sodišču! Sicer pa — tam so vrata!«
Vsakdo ve, da je delo na stanovanjski ko-
misiji v sedanjih okoliščinah težavno. To pa
ne opravičuje postopka, kakršnega je poka-
zal tov. Jelen. Njegov ton in postopek ka-
žeta, da nekateri funkcionarji še vedno ni-
majo pravega odnosa do prosvetnega delav-
ca. Resolucija III. plenuma CK KPJ je jasno
ozoačila enakopravnost prosvetnega delavca
z ostalimi delavci. Prepričani smo, da je
vendarle že čas. da tak način »uradovanja«
preneha.
ZAKAJ V MENZI TOVARNE NO-
GAVIC NA POLZELI NIMAJO
ZELENJAVE
Zelenjave? A. ha. to je nekaj takega kot
salata. špinača in še nekatere druge stvari,
ki se zelo priležejo pri jedi in ki jih ima
vsak domačin, če ima le malo vrta, kaj šele
tako podjetje kot je tovarna na Polzeli s
tako ekonomijo.
Je že tako, da pri nekaterih ljudeh mora
nekaj biti narobe tudi če ne bi bilo potreb-
Pritožujejo se čez eno in drugo stvar,
da bi pa dognali vzrok tega pa ne.
Za menzo v Polzeli kupujejo salato in špi-
načo in še kaj drugega za drag denar tam,
kjer bi najmanj smeli, svojo zemljo sedaj ▼
času zelenjave pa niso izkoristili.
Abonenti se pritožujejo, da hrana ni dobra,
da je enolična. odgovorni za prehrano se pa
verjetno sklicuje na okraj ali na nekoga dru-
gega in na vse mile viže tarnajo, da se nič
ne dobi, svoje krivde pa ne vidijo.
Radovedni smo kaj dela v tovarni ljud-
ska inšpekcija — ali se mogoče pritožuje, da
se ne morejo zbrati, da bi izvršili pregled.
Prepričani pa naj bodo i abonenti menze
i kontrolni organi i vsi ostali, da jim jam-
ranje ne bo prav nič pomagalo, če si sami
ne bodo pomagali vsaj s tistim s čemer si
lahko pomagajo. Ugotavljati napake, po-
magati, da se odpravijo pa bo šlo. Je že tako
in nič drugače.
Pohitite s prijavami za gospodarsko razstavo v Celju
Leto III. &tev. 20. — Stran 3.
»CELJSKI TEDNIK«
KULTURNI PREGLED CELISKEGA TEDNIKA
Koncert moškega pevskega zbora
SKUD „lvan Cankar
Marljiv in vztrajen študij sekcij
SKUD »Ivan Cankar« nam je dal pred
tedni uspel koncert godalnega orkestra,
kd je po sodbi glasbenih strokovnjakov
daleč presegel nivo navadnega amater-
skega muzicdranja. Celjskemu občin-
stvu je orkester s svojim res umetniškim
izivajanjem dokazal, da je vreden čast-
nega naslova »prvaka FLRJ godalnih
orkestrov«. Za le samo dvetretjinsko
zasedeno dvorano pa ne moremo iskati
Viziroka samo v odklonitvi agitacije pre-
ko 2ivočnikov, ampak tudi v slabd aktiv-
nosti kultujmo-prosvetnih referentov
naših podružnic, posebno večjih. Dobro
bd ibilo, da bi vsaj kultumo-prosvetni
referenti iprišli enkrat le do spoznanja,
da obisk kvalitetnih kiiltuimo umetni-
škah priredi'tev, najbrž 'bolj vpliva na
miselnost lin preobrazibo človeka, kot pa
mnogoštevilno največkrat neplodno in
včasih kar utrudljivo »sestankarstvo«
in filozofiranje o socializmu.
V soboto 13. maja pa se nam je v.Do-
mu ljudske prosvete predstavil, po u-
spešnih predvolivnih nastopih Celjanom
že znami, moški pevski zbor »Ivan Can-
kar«. To pot so Celjani do zadnjega ko-
tička napolnili dvorano. Med poslušalci
smo opaziiH poleg zastopnikov politič-
nih tn prosA''etn!ih forumov v Celju,
predvsem delavce in delavke naših ko-
leiktivov, kar pa ni šteti v dobro v za-
četku omenjenih pvrosvetnih referentov,
ampak zbora samega, ki si je z nastopi
v delovnih kolektivih, posebno v pred-
volavnem času utrdil svoj ugled. Zbor
je zrasel na jedru pevskega zbora »Olj-
ka« ustanovljenem po Primorcih leta
19il9, ki so zapustili svoje domove pred
nasiljem iitallijanskih šovinistov. S pri-
hodom nemških okupatorjev 1941. leta,
pa je morala večina članov naprednih
Primorcev zopet na pot, tokrat v južne
kraje, vso imovino pa so fašisti zaple-
nili. S tem je ta zbor prenehal biti.
Septembra 1946. leta je zbor ponovno u-
stanovljen in beiležd do vključitve v
SKUD »Ivan Cankar« maja 1948. leta
14 samostojnih nastopov. Z vključitvijo
je zbor dobil novega poleta za delo,
prejšnje težave, posebno v material-
nem pogledu so bile odstranjene, zbor
je dobil v 'društvu, trdno organizacijsko
podlago, na kateri je pričel graditi v
težnji za dosega čim boljšega lometniške-
ga nivoja, obenem pa za nenehno po-
sredovanje pesmi našemu delovnemu
človeku. Zbor je imel v letu 1948 16 sa-
mostojnih nastopov, od tega 1 v La-
škem, 1 v Litiji. V letu 1949 pa je na-
stala v sekciji majhna kriza zaradi pre-
mestitve pevovodje ing. Seguile na no-
vo službeno mesto v Ljubljano. Toda
zbor, ki šteje 36 članov in ga sestav-
ljajo večinoma delavci, prežeti z izred-
nim čutom požrtvovalnosti in discipline
ter ljubezni do svojega pevovodje, ni
kjer pride na mesto nastopa samo polo-
vico ali še manj zbora, kjer manjkajo
glavni glasovi itd. (kot se je zgodilo
pred meseci na neki povorki, da je god-
klonil. Pevovodja je sklenil, da se bo
vozil dvakrat tedensko oz Ljubljane na
vaje, člani pa so odgovorili na njegov
sklep s polno udeležbo na vajah. Toda
vseeno je pri organizaciji samostojnih
nasitopov ta sprememba vplivala, saj je
zbor zabeležil Je 7 samostojnih nasto-
pov. Pohvaliti pa je treba, da sta bila
od tega dva nastopa pri gozdnih de-
lavcih na Rakovici in" Pohorju, 1 pa v
zadrugi »Arja vas«. Kvaliteta izvajanja
se kljuib omenjenim težkočam ni po-
slabšala, kar potrdi ostra borba za prva
mesta z moškimi zbori iz Laškega in
Star, na tekm.ovanju SKUD v decem-
bru 1949., kjer so si ti zbori z zelo maj-
hnimi razlikami v točkah delali prva tri
mesta. Ta enotnost zbora s .pevovodjem
pa naj nikar ne odvzema volje »kadrov-
ski politiki«, da bi našla način preme-
stitve pevovodje ing. Segule nazaj v
Celje, kar bi bilo vsekakor v korist dru-
štvu oziroma sdkci.ii in s tem celotnemu
zborovskemu vprašanju v Celju.
Plansko delo v društvu, najtesnejša
p>ovezava s prosvetnimi forimili v Ce-
lju, odklanjanje raznih naročil za na-
stope na »hitro roko«, redni študij, mar-
ljivost članiov, so pripomogli k dosegi
dostojne kv^^aliiteite tega delavskega zbo-
ra, kljub precejšnjemu številu nasto-
pov v letošnjem 'letu. Res je, da so kva-
liteti v kvar tisti priložnostni nastopi,
ba SKUD »Ivo Ključar« igrala brez ba-
sa)«. V takih primerih prestane čut od-
govomostii, pride do izraza šabloni:znra-
nje, fines ni več, organi se trudijo, psi-
hična napetost odpove in kvaliteta pade.
In rezultat: zbor ni na višini, čut za
kvaliteto ne raste.« (Mladinska revija
4/5 leto 1949/50.) Tega pri pevskem zbo-
ru SKUD »Ivan Cankar« ni bilo, ker se
je z;bor vseh manjših in večjih nasto-
ix>v udeleževal polnoštevilno, nasprotno,
kvaliteta in ugled zbora sta rastla, po-
trdilo za to daje polna dvorana na
zadnjem koncertu.
Zbor je v letošnjem letu zabeležil že
4 nastope izven Celja, dn sicer v Bra-
slovčah, Šent.pavdu pri Preboldu, Žalcu
in Tmovljah, 2 od teh v predvoMvnem
času, enkrat so dali koncert vojakom in
oficirjem celjske gamizije, ter 7 obi-
skov v celjskih delovnih koleMivih, ob
dnevu žena, v Prešernovem tednu in v
času pred volitvami v Ljudsko skupšči-
no FLRJ.
Ta dejavnost dokazuje, 'da zbor ni od-
maknjen od splošne družbene proble-
matike, ter da je popolnoma na jasnem
o vlogi in dolžnostih, ki jih ima vsaka
kulturno iimetniška skupina do ljud-
stva.
Zbor je izvajafl program, ki nd bil rav-
no lahek, dostojno. Pri nekaterih pe-
smih, posebno Ipavca, Adamiča, Svaba,
so želi prisrčen aplavz pulbike, kar jim
je iahko v priznanje, da so naštudirane
pesmi v redu podali. Poleg omenjeih so
imeU na programu še pesmi skladate-
ljev: Medveda, Sattnerja, Volariča,
Foersterja, Jovanca, Mirka, Jereba, Vo-
dopivca in Prelovca. V večje razume-
vanje izvajanega programa je član zbo-
ra v uvodu na kfatko orisal delo vsa-
kega posameznega skladatelja in po-
vdaril njegove važnejše skladbe, tako
da jn sleherni v dvorani dobil pregled
preko dobe in življenja sklada'telja ter
izvajanih pesmi. Tak način tolmačenja
programa je zelo pri'poročljiv, kajti na-
šemu delavcu ni bilo dano v preteklo-
sti, da bi dobdl globlji pogled na naše
glasbene ustvarjalce. Ljudem je bilo
ob koncu videti na obrazih, da so za-
dovoljni odhajali, kar pomeni, da je
koncert moškega pevskega zbora SKUD
»Ivan Cankar« dosegel svoj namen.
Ob koncu bi povdarili s citatom Fra-
na Kimovca še sledeče (II. kongres LPS,
januarja 1950): «Naši časopisi, pred-
\'sem lokalni, bi morali ne le regi'stri-
rati vsako količkaj pomembnejšo kul-
tumo-^prosvetno prireditev, ampak tu-
da začeti s kritiko... brez kritike tudi
ne bo napredka v ljudski prosveti.«
Samo z registraturo nastopov v našem
lokalnem časopisu smo se Celjani in
izvajalci (M so najbolj željni kritlike),
morali zadovoljiti v letošnji sezoni.
Mimo kritikov je šel tudi koncert dr-
žavnega prvaka orkestra SKUD »Ivan
Cankar«, kar moramo seveda šteti v
škodo umetniške rasti posameznih sku-
pin. Naloga -Drosvetnih forumov v Ce-
lju je, da tu^ po tej plati ukrenejo vse
ipotrebno, da se kritika o tej zvrsti u-
metnosti zaživi.
G. B.
Kako je SKUD „France Prešeren"
zvišal število podpornih članov
Obljuba, ki jo je dal predsednik
SKUD-a »France Prešeren« ob prejemu
prehodne zastave najboljšega društva v
Oelju v decembru 1949 ni ostala samo
na papirju. Uprava društva z vsemi
vodji sekcij se globoko izaveda kult.
umetniškega poslanstva, ki jim je na-
loženo v sedanjem razvoju na poti v
socializem. Ta naloga se ne*izraža samo
v vztrajni borbi za kvaliteto v sekcijah
društva, ampak tudi v nenehnem pri-
dobivanju in vključevanju delovnih
ljudi v krog delavcev na kuLturno-
lunetniškem polju. S te boleče točke se
je premaknil zaenkrat najidalje »Pre-
šeren« dočim so ostala društva le ma-
lenkostno zvišala število podpornih in
aktivnih članov.
Upravni odbor »Prešerna« je pristo-
pil k temu vprašanju načrtno. Organizi-
ral je tekmovanje med 25 sindikalnimi
podružnicami v pridobivanju novih
članov. Tekmovanje je bilo organizira-
no v podružnicah, ki spadajo v ob-
močje delovanja društvi, prijavili pa
so se tudi iz oštaMh centrov mesta, kar
je zelo pravilno, kajti sleherni, ki želi
kakor koli sodelovati v kultumo-iHnet-
niških društvih, se lahko vključi v ka-
tero koli društvo.
V tekmovanju, Id je trajailo do 1.
maja, je dosegla prvo mesto v vseh po-
gledih razgibana sindikalna podružnioa
Ljudskega magazina. Od 169 članov po-
družnice so prijavili 53 članov, od tega
deluje aktivno 51 članov v raznih sek-
cijah društva, vsekakor lep uspeh sin-
dikalne organizacije v podjetju.
Vse pohvale vredna je tudi sindikal-
na podružnica Komunalne banke, ki
šteje 45 članov, prijavila i>a je 36 .pod-
pornih članov, 6 pa jih aktivno sode-
luje v društvu. Prvo mesto je morala
prepustiti zaradi večjega števila aktiv-
nih članov sindikalne podružnice Ljud-
skega magaizina.
Med podružnicami, ki so svojo nalo-
go dobro izvršile, je šteti Tovarno pe-
rila, Invalidska podjetja, AERO tovar-
no barvil, Potrošniško zadrugo, Narod-
no banko in idruge. Zdd se mi pa, da
so premalo agitacije Izvedle sindikalne
podružnice KOZ železničarjev, saj je
SKUD »France Prešeren« društvo že-
lezničalrjev, ki Ibi morali v društvu
imeti večiip tudi v številu podpornega
članstva. Od 409 članov sind. podružnic
železničarjev je prijavljenih samo lOS
podpornih članov.
Slabo pa so se izkazale sind. podriiž-
nici Pošte in Okrajnega magazina. No-
benega razumevanja za vključevanje
novih članov v 'društvo, poslale niso niti
ene prijave, niso pokazale podružnica
ML9 mizarstvo. Gostinci 1, Gostinci 2 in
Vino podjetje. Najbrž se zdi sindikal-
nim funkcionarjem po prosvetni liniji,
takšno vključevanje v kultuimo-umet-
niško društvo odveč, kajiti tu ne pride
v poštev izgovor »imam preveč funkcij«
ali pa »dela čez glavo«. Toda kljub ta-
kim podružnicam, ki svojega članstva
ne žele vključevati tudi v tej smeri iz-
gradnje socializma, beleži SKUD »Fr.
Prešeren« po tem tekmovanju 291 pod-
pornih članov in 170 na novo prijav-
ljenih za aktivno sodelovanje v že ob-
stoječih 8 sekcijah društva.
Morali pa bodo pri »Prešernu« s«»daj
nekako urediti povezavo med podpor-
nimi in aktivnimi člani oziroma upravo
društva, kajti povezava med blagaj-
nikom 'društva in .podpornim članstvom
društva ni bila preozka.'Podporne člane
je treba vabiti na razna strokovna in
ideološka 'predavanja, ter na skupne
Izilete, ki jih društvo organizira. Ce se
SKUD »France Prešeren z dosedanjimi
uspehi ne bo zadovoljil, ter šel ix> poti,
ki jo je začel v začetku letošnjega naj-
težjega leta v petlletki, bo nedvomno
beležil še nove uspehe.	G. B.
Nfa Okrafnem mladinskem dnevu
v Laškem bo sodelovalo
536 mladine in pionirjev
V Laškem bo sodelovalo 536 mladi-
ne in pionirjev iz okraja Celje-okolica
Vest, da se bo vršil »Okrajni mladinski
dan« v Laškem dne 10. in 11. junija je
prodrla že skoro do vsakega mladinca
in- pionirja. Ko pa je OK LMS pozval,
naj se prijavijoku'ltume-umetniške dru-
žine akt.ivov LM za program dneva, je
nastalo na terenu še večje zanimanje.
Aktivi prijavljajo svoje programe, ki
9o bogato opremljeni in ki zgovorno
govorijo, kakšno zanimanje je med na-
šo mladino za kultumo-prosvetno delo,
fizkulturo in ljudsko tehniko. Tako se
je aktiv LM .na državnem posestvu
Zovnek že sedaj temeljito pripravil na
foilklome plese, 'pionirji v Dobrni na
igro »Snegulčica«, v Žalcu pripravljajo
. »Hlapce«, v Pilštanju »Pastirček in
princeska«. V Laškem, Žalcu in Hudi
jami pa se pripravljajo tudi pevski zbo-
ri. Za fizkultumi program in program
Ljudske tehnike pa so se prijavili: Dre-
šinja vas, Petrovče, Rimske toplice.
Store, Sentpavel, Laško, Zabiikovca in
še več drugih.
Mladinskega dneva' se bo udeležilo
precejšnje število mladine iz vseh ak-
tivov, predvsem pa iz tistih, kjer še do
sedaj ni dovolj globoko prodrlo ku'ltumo
•prosvetno delo. Ta mladina bo videla
vse delo in uspehe aktivov, ki so že
bolj sposobni in delavni ter bo prav go-
tovo prenesla vse dobre izkušnje iz pro-
grama tega dne na aktiv svoje vasi.
Izid tekmovanja v SKUD
.France Prešeren^'
Sindikalno kulturno imietndško dru-
štvo »France Prešeren« je s vojim de-
lom od ustanovitve dalje doseglo nekaj
lepih uspehov. Uspehi bi lahko biU še
mnogo večji, ako bi društvo imelo v
svojih sindikalnih podružnic, ki bi se
opore. Društvo samo je mrtva stvar
ako ne dobiva življenjskega pogona od
svojih sindikalnh podružnic, ki bi se
morale zavedati, da so del in to, glavni
del društva samega.
Z namenom, da bo poživljeno v sin-
dikalnih podružnicah zanimanje in delo
za SKUD »France Prešeren«, je napo-
vedala sindikalna podružnca Sodišče-
tožilstvo tekmovanje vsem ostalim po-
družnicam v sklopu SKUD »France
Prešeren«, katera sindikalna podružnica
bo:
1.	pridoibila in prijavila večje število
aktivnih članov, godbenikov, pevcev,
tamburašev, članov za dramatsko sek-
cijo, folkloro itd.;
2.	pridobila in prijavila večje število
podpornih članov, ki bodo plačali me-
sečno i>o 2 din članarine in
3.	katera sindikalna podružnica, bo
prijave poslala najprej in pobrala čla-
narino !za prvo polletje 1950.
Tekmovanje, ki je trajalo od 1. feb-
ruarja do 25. marca t. 1., je bilo na-
povedano 25. sindikalnim podružnicam.
Telanovalna komisija, sestavljena iz
I članov upravnega odbora SKUD »Fran-
ce Prešeren«, ter zastopnikov sindikal-
nih podrttžnic: Tovarne perila, Sodišča-
tožilstva, Železnice in Zdravstvenih
ustanov, je pregledala celotno tekmo-
vanje in ugotovila naslednji rezultat:
Prvo mesto je komisija prisodila sin-
dikalni podružnici Ljudski magazin, ki
je prijavila najvišje število aktivnih
članov. V razne sekcje je prijavila 51
članov, v dramatski sekciji SKUD se-
stavlja samostojno skupino, ki je z
uspehom uprizorila že dve igri.
Dn^o mesto dobi sindikalna podruž-
nica Komunalne banke, ki je prido-
bila in prijavila 89 odst. svojega član-
stva v SKUD.
Tretje mesto je zaseda sindikalna
podružnica Sodišče-tožilstvo, ki je na-
povedala tekmovanje ■ostalim sindikal-
nim podružnicam. Prijavila je v SKUD
88 odst. svojih članov.
Te tri sindikalne podružnice prejme-
jo umetniško izdelane diplome, ki jim
bodo izročene ob pevskem in godbe-
nem nastopu godbene in pevske sek-
cije SKUD »France Prešeren«.
V	tem tekmovanju so se posebno iz-
kazale sindikalne podružnice Celjske
tovarne perila, Invalidskih podjetij, Na-
rodne banke, »Aero« tovarne barvil.
Potrošniške zadruge in Mestne klavni-
ce. Te podružnice prejmejo pismene
p>ohvale.
V	tem tekmovanju se nista i^azali
podružnica Pošte dn Okrajni magazin.
Dosegli nista niti 20 odstotkov.
Nobenega razumevanja za tekmova-
nje pa niso pokazale sindikalne podruž-
nice, ker niso poslale sploh nobenih
prijav in te so: MLO mizarstvo, Gostin-
ci 1, Gostinci 2 in Vino podjetje.
V	teku tekmovanja je bilo prijavlje-
nih 921 članov od teh 170 za aktivno
sodelovanje v 8. obstoječih sekcijah
SKUD.
V	splošnem je tekmovanje dobro us-
pelo in je zelo poživelo zanimanje za
.■sodelovanje v SKUD »France Prešeren«
Tekmovanje je pa tudi jasno pokazalo,
katere podružnice imajo dobre odbore
in kultumo-prosvetne referente, ki se
svojih nalog v polni meri zavedajo. Jas-
no je, da so v tem tekmovanju zelo
vidno izstopili tudi tisti odbori sindi-
kalnih podI^lžnic in njihovi prosvetni
referenti, ki so mrtva telesa pri kultur-
no prosvetnem dviganju svojih članov.
SKUD »Fr. Prešerei-«
Kulturno - prosvetno delo
V Šoštanju
v nedeljo dne 14. maja je priredila
glazbena šola v Šoštanju svoj javni na-
stop.
Nastopilo je 31 gojencev. Starše in
gosjte je pozdravil mali pionirček Ljubo,
nakar so pričeli s programom z dr-
žavno himno, katero je zaigrala Da-
rinka. Učenci so izvajali komade iz
klavirske šole, silovenske pesmi in raz-
ne druge skladbe. Resnost in veselje pri
učenju, je pokazalo dobre rezultate.
Učenci so izvajali skladbe, precizno,
mimo in z lepim prednašanjem. Starši,
kakor tudi ostali gostje, ka so se polno-
številno odzvali, so z močnim aplav-
zom pokazali svoje zadovoljstvo, izrazili
obema učiteljicama glazbene šole v za-
hvalo in priznanje za njuno vztrajnost
in marljivost pri učenju gojencev.
Zaslediti je bilo med maUmd umetni-
ki tudi nekoliko odli^čnih talentov, ka-
teri bodo ob smotrnem in marljivem
učenju, ter požrtvovalnosti U'čiteljic,
lahko ponos Scžtanja.
Šala ima materialne težkoče. Na raz-
polago je samo en klavir, kateri jim
služi za klavirske šole in vaje učencev,
kar pa logično ne zadostuje njihovim
potrebam. Ce bi imeli več klavirjev, ali
pa vsaj dva, bi to koristilo samo našim
gojencem, kateri imajo neizmerno ve-
selje do učenja, bi tudi uspehi bih
mnogo iboljši.
Ce bi klavirska šola stopila v stik
s poveijeništvom Ljudske prosvete,
mogoče bi se i>a le nekje našel kak-
šen klavir, katerih pa nam danes še
itak primanjkuje.
V DOBRNI BO 20. IN 21. MAJA
OKRAJNA PIONIRSKA KULTURNA
REVIJA
že za časa tekmovanja so pionirski odredi
sprejemali razne obveze, da bodo nažtudirali
razne igre, folklorne plese, pesmi, recita-
cije in podobno, katere so tudi pozneje
vestno izvajali. Do sedaj je bilo že ocenjenih
7 pionirskih pevskih zborov, 5 folklornih sku-
pin, 5 gledaliških družin in več recitator-
skih skupin. Z najboljšimi se bo vršila okr.
kulturna revija v Dobrni, katera bo pokazala
koliko truda so vložili pionirji kakor tudi
sami učitelji.
Na reviji bodo nastopale folklorne, recita-
cijske in gledališke skupine, kakor tudi pev-
ski zbori.
Sporočamo vsem sotrudnikom in do-
pisnikom lista, da dostavljajo prispevke
za naš list že v torek ali najkasneje v
sredo zjitraj na uredništvo, sicer jih ne
bomo mogli objaviti v tekoči številki
lista, temveč šele v naslednji.
UREDNIŠTVO
OBVESTILO
Obveščamo prebivalstvo mesta Celja, da se
vrši v nedeljo ob 9. uri pred poslopjem MLO
slavnostni sprejem Titove štafete.
Udeležite se tega sprejema r čim večjeim
žte\'ilu.
Mestni telovadni odbor
Dr. P. Strmšek:
Na Priežihovini, po Vorančevem pogrebu
v Kotljah so imeU pred tedni čudovi-
to pokopališče: vsak grob posebej in
vse pokopališče je blestelo prekrasnih
vencev, da je kar pusto pozabljena štr-
lela med njimi cerkev kvišku ... Prav
vse, tja do obrobnega zidu je bilo po-
krito z venci, da je zrlo tako veličastno-
turobno v pokrajino pod Uršljo goro.
Kdor koli je zamudil, da bi bil mogel
pospremiti Voranca na njegovi zadnji
poti, je prišel južneje, da se pokloni
njegovemu spominu, da spozna njegovo
domačijo, njegovo mladost, njegov zalet
v svet in njegovo vrnitev in prav po-
sebno še njegovo poslednjo vrnitev tja v
Kotlje na pokopališče, kjer spi pod to-
likimi cvetlica^mi, da ne najdeš njego-
vega groba pod njim. Za vse, ki so či-
tali Vorančeve povesti ali pa jih še na-
meravajo čitati, je pot potrebna in za-
nimiva, da si morejo napraviti potrebno
zvezo med i)ovestmi dn zgodbami, da
morejo doumeti veličino oseb in zgodb.
Tam zadaj za Rimskim vrelcem on-
stran Kotelj je Vorančeva rojstna hiša,
bajta, kjer sta njegov oče in mati po
poroki našla prvo zatočišče, četudi je
taila mati gruntarjeva hči, a iOČe tesar
ni bil gruntu 'po godu. Zato so se seHU
preko Pekel, kjer rastejo soMce, mimo
Dihurjevih Požiralnikov in Jamnice, da
najde svoj dom na Prežihovem vrhu.
Na Prežihovdni so zbrane vse lepote,
ki jdh je nosil Voranc v svojem srcu s
seboj po svetu. Ta košček je ljubil in
po njem hrepenel, dpkler ga ni res pre-
vzel tik pred koncem s\'ojega življenja.
Tu sem je naslonjen njegov sen, tu je
njegova hiša, njegove njive in sadnega
drevja nič koliko, njegova radost, skrb
in uteha zadnjiih .dni... Sam je čistil še
drevje, sam kletaml, da je sadjevec ru-
men ko cekin in 'dober ko pijača iz
Francije. Pogled nad nižino preko na
Uršljo mu je vlivali novih misM, ko se
je sklanjal nad papirjem, da še ustvari
in pove kaj iz svojih doživljajev in rodi
iz svojih misli. Ker še nd povedal vse-
ga, izprašu jemo vsi in nenehno njegovo
vdovo, da bi mogli pobrati še slednjo
tajnost, ki. nam je ušla, ko je Vorancu
padlo pero iz rok.
Čudovita žena v črnini pripoveduje
bolno povest o žrtvovanju svojih šest-
naj'5tih let, povest svojega prekipevanja
v bolesti in zatajevanih krikov v tego-
bah, let, ki jih drugi presanjajo v za-
sanjani sreči... V odlomkih potuje po
skrivnih spominih .tam po Franciji in
išče sledi za njim, ki ji je soprog, pa
mu ne sme vedeti imena, tava za njim
po ječah, ga spremlja po okolici Ljub-
ljane proti St. Vidu, na Ježico in v Po-
lje, da ga prikriva, ker je opaznost in
opasnost za dva manjša ko za ^nega sa-
mega ...
Vsi, ki pridejo na ta grob, so veseli,
da se morejo pokloniti spominu veli-
kega človeka in postati bližji njegove-
mu duhu. Vse drugače bode sedaj di-
hala iz njegovih knjig koroška zemlja,
ves prijazen in znan jim bo njegov vrh,
pred vsem pa jim bo bližji lik njegove-
ga človeka, ko bodo spoznali njegove
rojake ali celo tiste, ki so mu 'bih v
življenju najbližji. Tu so spoznali in za-
čutili v njihovem spominu in pripove-
dovanju njegovo dobroto za vse in vsa-
kogar.
Na pokopališču v Kotljah ima še sle-
herni grob vsaj sledove Vorančevih
vmcev. Vsi so celo po njegovi smrti de-
ležni njegovega slavnega dela in imena.
Deležni pa eo njegove vere v življenje
VSI, vsi ob vsem in nav^Jlic vsemu, ka-
kor jo je nosdl v svojem srcu Voranc
vedno in navzlic vsemu. In to vero bo
delil še naprej, čeprav je sam stopil iz
življenja in leži pod rožama v Kotljah.
Mi r>a njegovo vero hvaležni spreje-
mamo.
Informacij«: Trg Svobode 10/i, telefon 380
»CELJSKI TEDNIK«
Le:o IIL Stev. 20. — Stran 4.
NAŠI OTROCI - NAŠA BODOČNOST
Medtem, ko zaposlene matere,
sproščene brige za svoj rod, so-
delujejo v bitki za petletni plan,
se njihovim otrokom posveča vsa
skrb in nega v otroških jaslih in
domovih.
Žene mesta Celja in okolice
pred Tednom matere in otroka
Takoj po tekmovanju prvega trome-
sečja so žene mesta Celja pristopile k
pripravam za Teden matere in otroka.
Ker so žene pravilno razumele vpraša-
nje vzgoje naše mladine so se za ta
teden posvetile predvsem otvoritvi cici-
banovih kotičkov, dokončni dograditvi
otroških igrišč, postavitvi vzgojnih akti-
vov na 'posameznih terenih za povezavo
šole z domom. Pridno so pristopile k
študiju, ker dobro vedo, da je prva
naša naloga da prevzgoj imo mater, ki
je prva učiteljica svojega otroka.
Tako je na primer na terenu Gaberje
otvorjeno otroško igrišče, ki ga je kras-
no opremila Tovarna emajlirane poso-
de. Cinkaima ima v planu, da bo tudi
otvorila v TMO otroško igrišče, ki bo
že drugo v tem delavskem centru Ga-
ber j a. Zene terena Gaberja se bore, da
bi otvorile cicLbanov kotiček ter krpal-
mco, za katero bi imele že .prositor, ven-
dar nimajo nakazane delavne sile. Na-
dair nimajo nakazane delovne sile. Na-
samostojni otroški sejm na otroškem i-
grišču in ob tej priliki obdarile vse
otroke terena tn DID-a Gaberje, nad
katerim imajo patronat s tekstilnimi iz-
delki in po možnosti s slaščicami. Tež-
koče imajo z otroško restavracijo, ka-
teri še manjka skladišče.
Zene IV. četrti urejujejo otroško igri-
šče, pripravljajo se na skorajšnjo otvo-
ritev cicibanovega kotička, postavljen
imajo vzgojni aktiv, šivajo za otroke in
pridno študirajo.
Zene Sp. Hudinje bodo za TMO otv<>
rile otroško igrišče, pridno obdelujejo
zemljo, katero imajo v skupni obdelavi
iz kaitere bodo zalagale počiisiiiške kolo-
nije in vzgojne domove v Cedju. Za pa-
tronat nad novoustanovljenim DID-om
v Aškerčevi ulici imajo že pripravljenih
precej tekstilnih izdelkov. Obdarile bodo
tudi otroke svojega terena.
Za njimi ne zaostaja teren Mediog, ki
kljub poljskemu delu i>ripravlja otvo-
ritev cicibanovega kotička, igrišča ter
urejuje lutkovno gledališče, s katerim
bo svojim malčkom na terenu za TMO
nudil dosti veselja in razvedrilo. Tudi
one bodo obdarile otroke s tekstilnimi
izdelki. Na masovnih sestankih žene
pridno rešujejo gospodarska vprašanja
in imajo tudi zemljo v skupni obdelavi.
Zelo požrtvovailne so žene I. četrti, ki
pridno skrbijo za otvoritev cicibanovega
kotička, igrišča ter vršijo priprave za
obdaritev otrok na terenu. Zraven ši-
vanja copatk in igrač pa so organizirale
študij, kar jim pa zelo dobro uspe.
Terenski odbor AFZ Dolgo polje isto
pripravlja in skrbi, da 'bo igrišče v TMO
že služilo svojemu namenu. Pripravijaj.3
stvari za obdaritev otrok na terenu, po-
stavljen je vzgojni aktiv in pridno štu-
dirajo.
Terenski odbor Zavodna bo do Tedna
matere in otroka uredil otroško igrišče
na katerem bodo pripravile samostojni
sejm in ob tej priliki obdarile vse otro-
ke terena s tekstilnimi izdelki, jestvi-
nami ter igira'čami. Za reševanje vzgoj-
nega vprašanja imajo vzgojni aktiv in
precej žen je vključenih v študij OF.
Za vsemi tereni ne zaostaja terenski
odbor Lava, ki pridno pripravlja za
TMO. Redijo angora kimce, da bi čkn
več volne oddaile Dečjemu domu.
Pridno so pristopile k študiju in or-
ganizirale so en kragši izlet z materami
in otroci.
Za otvoritev cicibanovega kotička se
bori tudi organizacija AFZ II. četrti.
Tudi tu šivajo in pripravljajo za obda-
ritev otrok na terenu. Zene bodo izvedle
otroški sejm na SA^jem prostoru.
Zene terena Lisce imajo v skupni ob-
delavi zemljo, katero pa s težkočo ob-
delujejo, ker se za to delo zanima le
malo žena. Obdarile bodo otroke terena
in obiskale so Dom onemoglih na Gr-
movju. Na svojem terenu so posadile
&00 komadov sončnic.
Pri sajenju sončnic so se izkazale sle-
deče četrM: AFZ Spodnje Huidinje so
posadile 2500 kom. sončnic, žene IV. če-
trti so posadile 1239 kom. sončnic. Zene
Lave 500 kom. AFZ Zav^odna je po pla-
nu posadila 1200 kom. sončnic.
Prepričani smo, da tudi ostali tereni
pridno pripravljajo za TMO.
Vzbujanje čuta pravičnosti
in nesebičnosti pri našiti
najmlajših
Uprava za skrbništvo pri Okrajnem
ljudskem odboru Celje-okolica, ki vodi
enodnevne seminarje za obiskovalke jx)
posameznih krajevnih ljudskih odborih,
deli obenem tudii od Mednarodnega deč-
jega fonda prejete smučarske Obleke in
plašče najrevnejšim šoloobveznim otro-
kom. Da bi bili res dosežen ta cilj in si-
cer, da pomoč MDF v obleki sprejmejo
le zares najrevnejši otroci, obišče za-
stopnik uprave za skrbništvo posamez-
ne šole v času, ko se vrši šolski pouk.
Po razgovoru z upraviteljem šole, ka-
teremu se objasni namen obiska, skliče
upravitelj vse učence, ti pa sami med
seiboj izberejo najrevnejše, katerim se
obleka dodeli. Ti prizori izbire oibdaro-
vancev so nad vse prisrčni. Saj bi vsak
učenec tudi sam rad imel novo obleko,
vendar pa po obrazložitvi, da dobijo ob-
leko najrevnejši, izberejo iz svojih vrst
one, ki so jo najbolj potrebni. Opazili
smo celo, da so bili neobdarovani učen-
ci ravno tako veseli kot oni, ki so ob-
leko prejeli, ter da je ta dan pomenil
za vse učence razveseljiv dogo^k.
V šoli v Šentvidu pri Plainiaii in PU-
štanju so se obdarovanci hitro preobleki!
v nove obleke in se prišli vsi srečni v
istih zahvalit.
Ne samo, da se s takim .positopanjem
krepi pri mladim čut poštenja in nes^
bičnoeti, temveč je mladina tudi zado-
voljna, da v svojih vrstah sama odloča.
UsianovUev Doma igre in dela v IL četrti
Ze dolgo j« tlela v naših srcih želja,
da bi tudi mi, prebivalci Il.četrtd na-
pravili za skuipnost nekaj velikega. Po-
nudila se nam je priilika in v naše ve-
liko veselje prehajajo naše ideje in že-
lje v stvarnost.
V centru mesta v Aškerčevi ulici u-
stvarjamo Dom igre in dela, ki naj bi
bil pravi dom za naše malčke. Na veli-
ko smo že pričeli s pripravami s po-
močjo Frontne organizacije in AFZ or-
ganizaci'je II. četrti, ter se lahko pohva-
limo, da smo že napravili precej. Seveda
nam še marsikaj manjka a tipamo, da
bomo s trdo voljo in marljivostjo do-
segli, da bo dom otvorjen v prvih dneh
meseca junija. Dom bo lahko sprejel
okrog 700 otrok za katere so že pri-
pravljeni ležalni stolčki, kuhinjska po-
soda, prti, prtiča, radijski aparat in še
razne druge drobnarije.
Ker pa nas čaka do otvoritve še mnogo
dela z ureditvijo otroškega igrališča in
vrta, apeliramo na prebivalstvo mesta
Celja, da nam priskoči na pomoč s kak-
šno urico prostovoljnega dela. Ker sloni
naša bodočnost na mladini, kateri mo-
ramo posvetiti vso skrb in ljubezen, naj
bi ne bil nobenemu zavednemu članu
Fronte malenkostni doprinos v obliki
prostovoljnega dela jjrevelak. Pohvaliti
moramo organizacijo AFZ Sp. Hudinja,
ki je prevzela nad domom patronat, ter
se je tudi drugače dobro izkazala, kar
je vredno posnemanja.
FIZKULTURA
PRVA ATLETSKA PRIREDITEV
V CELJU
v nedeljo 21. maja 1950 priredi Atletsko
društvo Kladivar prvo atletsko prirediter t
letošnjem letu, in sicer dvoboj z mariborskim
Železničarjem. Dvoboj bo obsegal v moških
panogah teke na 110 m čez zapreke, loo m,
200 m, 400 m, 1.500 m, 5.000 m, štafetni tek
4 krat 100 m, met krogle, kopja in diska ter
troskok in skok v višino; v ženskih panogah
bodo na sporedu sledeče discipline: tek 80 m
čez zapreke. 100 m, 200 m, 4krat 100 m, skok v
višino, daljino ter met krogle in kopja.
Po marljivem petmesečnem treningu bo to
prvi nastop društvenih tekmovalcev pred do-
mačim športnim občinstvom. Ker je drujtvo
pridobilo veliko novih članov, ki bodo poleg
znanih društvenih rekorderjev in reprezen-
tantov ie letos posegali, lahko rečemo, od-
ločilno v borbo za naslov najboljših, je za-
mmanje za prireditev zelo veliko. V ospredju
vse prireditve bo pa ,prav gotovo tek na l.sOO
metrov v katerem bo naš reprezentant Matija
Hanc skušal doseči najboljši rezultat na tej
progi letošnje sezone v naši domovini. Nič
manj zanimiv ne bo tek na loo m, na kate-
rem se bo odločilo, kdo je najhitrejši Slo-
venec. Mladi Dolfe Mljač je 1. maja v Ma-
riboru dosegal odličnili 11,3 sek. dočim nje-
gov največji konkurent Stanko Lorger ni na-
stopil in je tako ostalo odprto vprašanje-
Lorger ali Mljač? Tek 110 m čez zapreke
lahko v borbi med novim slovenskim rekor-
derjem Zupančičem in Lorgerjem prinese
odličen rezultat, morda celo rekord. V žen-
skih panogah bo verjetno najzanimivejša toč-
ka tek 80 m čez zapreke, saj je Ivanka Kne-
zova nedavno v Mfiriboru pokazala odlično
formo. Sodeč po formi Majcnove, lahko v
skoku v daljino pričakujemo dober rezul-
tat.
Prireditev, ki bo s proslavo rojstnega dne
maršala iita, se prične v nedeljo dopoldne
ob 10. uri na Glaziji, na kar opozarjamo
celjsKo športno občinstvo.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
BRANIK (Mbr.) : KLADIVAR (Celje)
3:2 (3:1)
V Mariboru je bila preteklo nedeljo od-
igrana najvažnejša tekma slovenskega nogo-
metnega prvenstva med doslej neporaženim
domačim Branikom ter prav tako neporaženim
Kladivarjem. Zanimanje za to srečanje je
bilo ogromno, saj je bilo samo iz Celja pri-
sotnih na tekmi 700 gledalcev, ki so se pri-
peljali v Maribor s posebnimi vagoni.
Kladivar je kljub porazu, ki bi ga laSlčb
nazvali nesrečnega, ne samo potrdil, da je
moštvo v formi ter eno najboljših v nsiši re-
publiki, temveč je zapustil med mariborsko
publiko najboljši vtis in med gledalci je pre-
vladovalo mnenje, da bi zmaga Kladivarja
odgovarjalo poteku igre. Tako je zmagal ne-
koliko slabši nasprotnik. Kladivar je izgu-
bil tekmo samo zaradi nervoze nekaterih ob-
rambnih igralcev, ki se v danem trenutku
niso znašli in v kratkem presledku je mo-
štvo prejelo tri gole, ki so bili usodepolni.
Čeprav je Kladivar v pi-vih petnajstih mi-
nutah predvidel boljšo igi^o ter vodil z go-
lom po Marinčeku, je prejel tri zaporedne
gole. Kljub temu je še precej časa igral ena-
kovredno. šele zadnjih petnajst minut prvega
polčasa je imel nekoliko več od igre Bra-
nik, ki pa ni resno ogrožal že zbrano obrsim-
bo Kladivarja.
Gostje iz Celja so v drugem polčasu zago-
spodarili na terenu in položaj se je spreme-
nil v prid Kladivarja. Skoraj ves drugi pol-
čas se je igralo na polovici Branika, toda
izvrstna obramba je reševala tudi najtežje
situacije. Tu je prednjačil posebno odlični
srednji krilec Gajšek, ki je rešil svoje mo-
štvo poraza in ustavljal neštete prodore raz-
položenih Celjeinov. Posinek, ki je znižal re-
zultat, je imel deset minut pred koncem iz
solo akcije idealno priložnost izenačiti, ali
ostro streljana žoga se je odbila od vratnice
v polje. Kljub pritisku Kladivarja je pripad-
la zmaga podrejenemu Braniku.
Branik je kljub podrejeni vlogi, ki jo je
imel v drugem polčasu, dal izvrstno partijo.
Vse linije so funkcionirale, posebno omeniti
je tu Gajšeka v obrambi ter Toplaka v na-
padu. Kladivar, ki je bil po igri boljši na-
sprotnik, je zaigral i)osebno v drugem polčasu
odlično ter igral skrajno požrtvovalno in bor-
beno, posebno v drugem delu kombinatorno.
Najboljši v obrambi je bil čater, kasneje
Florenini, prav tako so bili zelo dobri Pe-
telinek, Dobrajc ter Bernard. V napadu sta
bila najboljša Marinček ter Coh.
Sodil je Gvardjančič iz Ljubljane.
K IZLETU V MARIBOR
Nogometni klub Kladivar je organiziral v
nedeljo svoj prvi izlet in to na tekmo Branik
proti Kladivar v Maribor. Ker je organiza-
cijo ter pripravo izleta csljski Putnik odbil,
je organizacijo prevzel sam odbor in celj-
ski Jugoreklam. Odziv gledalcev je bil na-
ravnost rekorden, prijavljenih je bilo okrog
700 ljudi. Kljub temu, da omenjeni niso
imeli doslej prakse v zvezi s prirejanjem iz-
letov, je po zaslugi šefa postaje v Celju tov.
Ofentavšeka. ki je šel Kladivarju zelo na
roke, izlet popolnoma uspel. Na razpolago
je bilo danih dvanajst vagonov in nihče iz-
med 700 potnikov ni stal, ker je bilo na Raz-
polago dovolj sedežev. Težkoče so nastale le
v zvezi odhoda iz Maribora, ker je bila tek-
ma. kljub brzojavni prošnji Kladivarja v
ponedeljek NZS v Ljubljano odbita ter deli-
girana na 17 uro in ne 15. uro, kot smo za-
prosili. Zaradi tega je bil odhod planiran na
22.40. Inšpektor potniških vlakov v Mariboru
je sicer dovolil Kladivarju priklop njegovih
vagonov k brzemu vlaku, vendar je bilo to
zaradi doplačila nemogoče izvesti, ker smo
imeli na razpolag6 le 15 minut časa.
Tem potom se zahvaljujemo tov. Ofentav-'
šeku za njegovo naklonjenost, prosimo pa, da
bi tudi v bodoče bil naklonjen iz;etom Kla-
divarja, prav tako celjskemu Jugoreklamu,
ki je pomagal pri organizaciji izleta, kakor
pri izvedbi. Obveščamo pa vse ljubitelje no-
gometa, da bo Kladivar tudi v bodoče pri-
rejal izlete na tekme, ki jih bo naše moštvo
Igralo izven Celja. Vse informacije v zvezi
s tem bo dajal odslej Jugoreklam Celje, ki
^ te izlete izvedel! V programu je izlet
26. maja v Jesenice in 11. junija v Kranj.
Nogometni klub SSD Kladivar
MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
ŽELEZNIČAR (Lj.) : KLADIVAR Celje
1:0 (0:0)
Mladina Kladivarja je v nedeljo nastopila
v L.jubl:ani v prvenstveni tekmi le z deve-
timi igiaici, ker Luoej ter Videčnik nista
nastopila. Gesta omenjenih igralcev je od-
sojanja vredna ter netovarišKa. Kljub ne-
kompletni postavi so fantje zaigrali borbena
m K.omaj nekaj minut pred koncem prejeli,
usodni gol. Tu je treba pohvaliti SKiajiio
požrtvovalnost vseh devetih igralcev, ki so
v neenaiii igri zaigrali borbeno ter želi pri
publiki viharno odobravanje.
Božo Videnšek
STRELSKA DRUZiNA V SENTPAVLU
PRI PREBOLDU SI GRADI
STRELIŠČE
Na pobudo Okrajne strelske zveze ter na
željo tukajšnjih članov smo tudi v šentpavlu.
zaceli resno misliti, da bi zgradili strelišče.
Ker se v bližini samega kraja nahaja prav
idilična dolinica z malim potočkom in rib-
nikom obraslim z drevjem, smo se napotili
na ogled. Po ogledu smo sitlenili, da se v
tej aolinici zgradi strelišče, uredi ribnik, v
bližini pa se postavi mala koča v planinskem
slogu. Kačrti so že izdelani, potrebna tesar-
ska dela so se začela. Istočasno pa se pri-
pravljajo razna 'terenska dela. Pred kočo
bo izravnan prostor na katerem bodo mizice
s klopmi. Uredili bomo teren za balinanje
in postavili rusko kegljišče. Talco urejena
aolinica pri »Izviru« bo našim delovnim lju-
dem ob prostem času lepa izletna točka, kjer
se bo vsak po mili volji pošteno zabaval.
Pohvale vredna je agilnost članov strelske
družine, učencev tukajšnje sedemletke in
obveznikov predvojašlte vzgoje, ki v svojem
prostem času pridno pomagajo pri pripravah,
lo je zaenkrat šele začetek in bo treba še
nmogo dela, aa bo načrt v celoti izpeljan.
Naša mlada strelska družina šteje sedaj lOft
članov, katere število pa še raste, kar je naj-
boljši aoKaz, aa ;e ona njena ustanovitev
zelo potrebna.
Strelske vaje. ki so vsak petek in nedeljo,
so uobro obisiiane. Družina je pod dobrim
vodSLVom, člani so disciplinirani in zato ima-
mo polno upanje, aa oo ze prvo klubsko
tekmovanje pokazalo vidne uspehe in da bo
strelišče kaj kmalu zgrajeno.
SAH
Brzoturnir za prvenstvo aprila je priredilo
Sindikalno šahovsko društvo v Celju koncem
preteklega meseca v rdečem kotičku »Beto-
na«. Udeležilo se ga je 16 igralcev. Prvo me-
sto je dosegel Lorbek Ferdo z 12 in pol
sledijo Snajder J. 12, Badža 11 in pol. Oder
in Svetina 11 točk itd.
Šahovski aktiv »Bolniec« je igral dve tekmi
s tukajšnjo garnizijo JA. V prvi tekmi je
zmagal 6 in pol :. 3 in pol, v drugi pa 4 in
pol : 3 in pol.
Šahovski aktiv »Betona« je pred nedavnim,
nastopil v izločilnem tekmovanju sind. mo-
štev za Oblastno prvenstvo v Ljubljani. 2reb
mu ni bil naklonjen in je v prvi tekmi na-
stopil proti favoritu aktivu »Pošte« Ljublja-
na in izgubil 1 in pol : pol. Remi je do-
segel tov. Lipovšek proti II. kategorniku.
Erkerju.
Polfinale sindikalnega moštvcnega prvenstva
Slovenije v Celju in na Dobrni. — Dne
6. t. m. sta v rdečem kotičku »Betona« na-
stopili v polfinalni tekmi moštvi aktivov Mi-
nistrstva financ in železarne Jesenice. Tek-
ma je končala 4:2 za aktiv Min. za finance.
V nedeljo 7. t. m. se je tekmovanje nada-
ljevalo na Dobrni. V prvi tekmi je aktiv
Mariborske tiskarne proti železarni Jesenice
dosegel 2:2 in dve prekinjeni partiji, v drugi
tekmi proti Min. za finance pa 3:1 in pol ter
eno prekinjeno partijo. Prekinjene partije so
bile poslane ŠZS v oceno. Pričakuje se, da
bodo partije ugodno ocenjene za Mariborsko
tiskarno in bo v tem primeru ta aktiv pri-
hodnjo nedeljo nastopil na finalnem tekmo-
vanju v Ljubljani.
OBJAVE
RAZGLAS
Dne 21., 28. maja in 4. junija 1950 bo kon-
trolni zbor rezervnih oficirjev na teritoriju
vojnega odseka Celje.
Zbor je razdeljen na tri etape in sicer:
*	Tisti rez. oficirji, ki bodo dobili pozive za
zbor na dan 21. maja so odrejeni v prvo
etapo, rez. oficirji, ki bodo dobili poziv za
28. maja so odrejeni v drugo etapo, in tisti,
ki bodo dobili poziv za 4. junija so odrejeni
v tretjo etapo.
Udeležba je strogo obvezna.
Kontrolni zbor se nanaša tudi na vojaške
obveznike s fakultetno izobrazbo, kakor tudi
na rez. oficirje iz prejšnjih vojsk.
Vse tiste osebe, ki pridejo" v poštev z ozi-
rom na zoraj navedeno in niso dobile po-
ziva naj se javijo na zbor dne 4. junija. S
seboj naj prinesejo vse vojaške dokumente,
oziroma dokumente o dokončani fakultetski
izobrazbi.
Izostanki se upravičujejo samo v primeru
težke bolezni.
Tovariši rez. oficirji, zavedajte se, da z
vašo udeležbo na kontrolnem zboru pomagate
graditi našo mlado armado.
POZIV
MO ZB Celje-mesto poziva vse spodaj na-
vedene , da se v svrho odlikovanj takoj zgla-
se pri MO ZB, OF dom soba št. 11 med 16.
in 19. uro.
•	Herman A. Alojz, Kuder H. Ivan, Tržan
F. Franc, šmon M. Franc, Lavrinc M. Ja-
kob, Novak I. Lovrenc, Širše F. Ivan, Amon
J. Jože, Cvetko F. Ernest, Kastelic F. Franc,
Čeh J. Ivan, Majcen I. Ivan, Finkelj I. Ivan,
Polenak A. Jože, Vovk J. Kari, Trdin I. Ana,
Albert S. Stanko, Osojnik A. Ivan, Usar M.
»•Milka, Kase I. Anton, Poteko I. Ivan, Speglič
A. Slavko, Cverk R. Rok, Predovnik I. Albin,
Bokalič I. Iyo, Zupančič I. Rajko, Lečnik I.
Miha, Cemažar R. Rudolf, Skele F. Tatjana,
Orožim M. Konrad, Tavčar F. Franc, Laubič
A Jože, Žagar K. Edvard, Kambir I. Marija,
Brglez J. Mihael, Petan D. Franjo, Kastelic
F. Franjo, Jurkovič I. Ludvik, žugelj M.
Martin, Dekleva A. Alojz.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
21. maja 1950 tov. dr. Sevšek Maksim, Ljub-
ljanska cesta 36. Nedeljska zdravstvena de-
žurna služba traja od sobote opoldne do po-
nedeljka do 8. ure zjutraj.
RAZGLAS
»V zvezi novega invalidskega zakona, ki je
stopil v veljavo 5. marca 1950, obvfičamo
vse svojce padlih, umrlih ali pogrešanih žr-
tfev NOB, da se takoj zglase na Socialnem
skrbstvu MLO Celje, soba št. 22, da vlože
prijave za priznanje invalidnine.
Končni rok za vložitev prijave je 30. junij
Mestni odbor ZB NOV
Celje
POPRAVEK
V letošnji 6. številki »Celjskega tednika«
je izšel članek, ki kritizira napačno poslo-
vanje na Ekonomiji Tovarne emajUrane po-
sode. Pisec članka ni bil dobro poučen in
je zaradi tega prišlo do napačnih trditev o
stanju na Ekonomiji. Resnici na ljubo po-
pravljamo ta članek s sledečim:
Direktor tovarne je sam dovolil prodajo
prašičkov in jim določil ceno. Gostija, ki so
jo imeli ni bila prirejena iz sredstev Eko-
nomije pač pa je vse to prinesel kupec Kok
Rudolf s seboj. Kar se luknje v gnojni jami
tiče, je bilo to storjeno namenoma, ker se
je v jeseni in začetku zime zbiralo preveč
vode v njej. Glede detelje je treba popraviti
to, da na posestvu nikoli ne bi moglo zrasti
toliko detelje, ker je bila posejana le kot
medposevek v oves. Kjer se je izplačalo ko-
siti, so kosili, ostalo pa so popasli. Pripombe
glede ponašanja tedanjega upravnika Sene-
gačnika pa držijo in je uprava s sindikatom
^e pred objavo članka vedela o tem, iskali
pa so le še novega upravnika, kateremu bi
nevestni upravnik predal posle. Pozneje je
bil Senegačnik odpuičen, zaradi v članku
navedenih in temu podobnih vzrokov. V bo-
doče opozarjamo vse dopisnike, da se pri ta-
kih prilikah trdovratno drže resničnosti in
neizpodbitnih dokazov.
Uredništvo
DNE 9. maja 1950 se je našla na Dečkovi
cesti končnica od postelje. Poizve se v
upravi »Celjskega tednika«.
GLEDALIŠČE
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 20. maja ob 20:
Schiiler: »KOVARSTVO IN LJUBEZEN«
(Gostovanje v Šoštanju)
Nedelja, 21. maja ob 16:
Schiiler: »KOVARSTVO IN LJUBEZEN«
(Gostovanje v šoitanju)
Dne 22. maja 1950 prične obratovati nova
avtobusna proga Celje—Šmartno v Roi. dol,
—Celje z odhodi iz Celja ob delavnikih: 7.10,
14.00, 18.35; ob nedeljah in praznikih: 8.00,
20.00 uri. Povratek iz šmartnega v Rožni do-
lini ob delavnikih: 5.05, 9,15, 15.15; ob ne-
deljah in praznikih pa ob 5.05 in 18.30 uri.
Uprava SAP Celje
KINO
KINO METROPOL
Do 25. maja:
»KORONA«
nemški film.
KINO DOM
I>o 31. maja:
»vojna divjih mac k«
ameriški film
KINO 2ALEC
DO 21. maja:
»kako zelena je bila
moja dolina«
ameriški film
Od 24. do 25. maja:
»oCe goriot«
francoski film
KINO »UDARNIK« VELENJE
OD 20. do 21. maja:
»ZASTAVA«
jugoslovanski film
Od 24. do 25. maja:
»vlak pelje na vzhod«
sovjetski fitai
KINO LAŠKO
Od 20. do 22. maja:
»sedmi krl2«
ameriški fUmt
Od 24. do 29.' maja:
»ali baba in 40 razbojnikov«
ameriški film
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Maslo Anton — Tel. 7. — Olje, Titov trg 1 — Tiska Celjska tiskarna