KAMNIŠKI TURIZEM V POLETNIH MESECIH
Kot je nedavno ugotovila komisija evropskega tekmovanja v urejenosti mest Entente Florale, je Kamnik prijetno mesto številnih obrazov, je mesto z dušo, z njim dihamo tako njegovi prebivalci, občanke in občani, kot tudi obiskovalci in turisti. Na Malem gradu, glavni turistični točki v naši občini, sem med občudovanjem pogleda proti planinam, spoznavanjem znamenitosti in vrhov s pomočjo informativne table (kar je letošnja turistična novost) zmotila turiste z Madžarske. Kot so mi povedali, jih je očarala zgodovina in arhitektura starega mestnega jedra, uličice z izveski, čudovita narava in bližnje gore.
Obširna reportaža o letošnji turistični sezoni v naši občini na 4. in 5. strani.
Odgovorna urednica SAŠA MI^JAC
Vsak nov meter urejene ceste je za kraj pomembna pridobitev
Tudi najmlajši udeleženci v prometu - učenci podružnične osnovne šole Sela so v pesmih in recitacijah poudarili, da je urejena in varna cesta izrednega pomena za kraj in krajane.
Urejena asfaltna cesta v kraju in do domačij je dober razlog za zadovoljstvo in veselje, kar je bilo čutiti minulo soboto v vasi Studenca v krajevni skupnosti Sela, kjer je v počastitev krajevnega praznika potekala slovesna otvoritev prenovljenega in asfaltiranega 285 metrov dolgega odseka ceste skozi naselje.
Več na 3. strani.	SASA MEJAČ
Proračunska sredstva za nove postavke predšolske in šolske vzgoje ter projekta, namenjena starejšim
,, Na Občini Kamnik so v proračunu za leto 2010, katerega priprave so v teh dneh v zadnji fazi, vključili dve novi postavki na področju predšolske ter šolske vzgoje.
Občina bo v celoti, začenši z mesecem decembrom, financirala Cicibanove urice in Montessori program, ki sta kot krajši obliki programa namenjeni predvsem otrokom, ki s 1. septembrom niso bili vključeni v vrtec. Prav tako je Občina v proračun za leto 2010 dodala postavko za sofinanciranje dnevov dejavnosti v osnovnih šolah In pa postavko za izvajanje dveh projektov za starej-še občane.	Več na 2. strani.
Prvi Veronikin tek po ulicah Kamnika uspel kljub deževni soboti
Veronikin tek, ki se je v soboto, 10. oktobra, odvijal po ulicah Kamnika je kljub hladnemu in deževnemu vremenu privabil 87 tekačev. Ker Kamnik letos praznuje 780-letnico prve omembe meščanov, so organizatorji, Agencija za razvoj turizma in Podjetništva v občini Kamnik, z natanko 7800 metrov dolgo progo na simboličen način počastili ta jubilej. Najmlajši udeleženci so tekli le en krog, vsi ostali pa štiri kroge s štartom in ciljem na Glavnem trgu v Kamniku.
Najhitrejši so 7800 metrov dolgo progo pretekli v dobrih dvajsetih minutah.
Več na 2. strani.
GORI PRI SV. MIKLAVŽU
praznik prikaza starih Kmečkih del
Turistično Društvo Gora Sv. Mi-*uavž v Tuhinjski dolini je v okviru etnološkega programa tudi letos 10.
!® }1 • oktobra pripravilo prikaz kme-ckih opravil, kot so ličkanje koruze, striženje ovac, ribanje zelja, žganjeku-, a> stiskanje mošta, pletenje košev in košar.
Več na 9. strani.
.Izpod spretnih rok Janeza Vodlana lz Palovč so nastajale košare in koši.
Naš pogovor
ZGODBA TRIATLONKE MATEJE ŠIMIC IN GORSKEGA TEKAČA SEBASTJANA ZARNIKA
Mateja Šimic je že vrsto let vodilna triatlonka v Sloveniji ter dolgoletna državna reprezentantka v triatlonu in duatlonu. Je članica kamniškega Triatlonskega Kluba Trisport. Naslovov državne prvakinje v obeh disciplinah ima toliko, da jih težko preštejemo. Poleg tega je postala letos še državna prvakinja v teku na 10 km na stezi. Odlično je nastopala na tekmah za EP v triatlonu. Nastop na svetovnem prvenstvu v duatlonu je opravila z odliko.
Sebastjan Zarnik je vedno veljal za skromnega fanta, ki je navadno malo govoril in veliko povedal s svojimi nastopi na tekmovanjih. Je član enega največjih klubov v Slovenji, katerega osnovna dejavnost je gorski tek, KGT Papež. Sebastjan je od leta 2002 član reprezentance v gorskih tekih. Poleg naslova državnega prvaka v gorskem teku navkreber iz leta 2004, se lahko pohvali tudi s 7. mestom v seštevku svetovnega pokala WMRA GRAND-PRIK. Leta 2008 je bil državni prvak v krosu.
Ostalih zmag in uspehov doma in v tujini je toliko, da jih težko zapišemo v tem prispevku. Kljub težavam s poškodbo v tej sezoni je tekmo svetovnega pokala Tek na Grintovec zaključil kot najboljši Slovenec.
Za oba pa naj večji uspeh in zadovoljstvo pomeni njun sin Luka. Marsikdo med nami se tako za šalo sprašuje: »Bo Luka triatlonec ali gorski tekač?«
Matejo in Sebastjana smo povprašali, kar bi tudi vas, dragi bralci in ljubitelji športa, utegnilo zanimati.
Na 12. strani
Povabljeni na pečen kostanj v soboto in nedeljo, 24. in 25.10. od 11. ure
V času jesenskih počitnic
Uživajte v paketih Moja družina
(kopanje+kosilo+pijača)
O,
TERME
Informacije in rezervacije: 01 83 44 100
infb@terme-snovik.si
ekosvct termalnih užitkov WWW.terme-SnOVik.Si
SNOVIK
ekosvct termalnih užitkov
IZ VSEBINE
AKTUALNO	na straneh 2 in 3
S 26. seje občinskega sveta Kamnik: V ospredju je reševanje otroškega varstva
Položen temeljni kamen Povezovalne ceste treh mostov Rastejo Jesenski dvori
Terme Snovik prejele srebrno priznanje za Naj kopališče 2009 v kategoriji srednjih in manjših termalnih kopališč
MED NAMI	na	strani	5
Bazen naj nosi ime Toneta Cererja, najuspešnejšega kamniškega plavalca
Varna vožnja za malega Anžeta
POGLEDI, IZ STRANK	na	strani	6
KULTURA, ZANIMIVOSTI	na	strani	7
Zlata plaketa mešanemu pevskemu zboru Odmev Mali grad izpod čopiča otrok
Klub zdravja Term Snovik zaživel že s prvim predavanjem Mamut je dobil svoj negativ
ZANIMIVOSTI	na straneh 8 -10
Z ljubitelji starodobnih vozil: Po poti znamenite Škode, vselej očarljive Prage in podeželskih gradov Po gozdnih poteh iz Podgorja Pastirji obiskali Rezijo
Mirno morje 2009 - mednarodna regata flote miru in tolerance
Utrinki z jubilejne odprave pod najvišji vrh sveta
Požar in reševanje v vasi Kostanj - akcija ob tednu požarne varnosti
MED MLADIMI	na strani 11
ŠPORT in PLANINSTVO	na straneh 12,13
Naslednja številka Kamniškega občana izide v četrtek, 5. novembra. Rok za oddajo gradiva je petek, 30. oktober, do 12. ure; za oglase in zahvale pa torek, 3. november, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: s asa. mejac@sioL net.
BOSI V SNEGU?
lil
v^l"TZXR
01/830 83 50
wwwagunn@.@i
Ekotrend d.o.o. ------------------
Ekotrend inženiring d.o.o. Škrjančevo 8, 1235 Radomlje
Telefon: +386 1 7294 296 Faks:	+366 1 7294 297
e-mail: ekotrend@siol.net
Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk
STIEBEL EimON
in solarne tehnike
De Dielrich A
T H I * M IGU« ”
V ospredju je reševanje otroškega varstva
V letošnjem šolskem letu je bilo v občini vključenih v otroško varstvo 270 otrok, rojenih lani in predlanskim. Prihodnje šolsko leto bo 433 otrok, rojenih v zadnjih štirih letih, kandidatov za sprejem v varstvo.
Zaradi zavrnjenih otrok v organizirano varstvo je oddelek za družbene dejavnosti Občine Kamnik za zadnjo, 26. sejo občinskega sveta skušal ugotoviti lokacije za gradnjo vrtcev v prihodnje. Prihodnje šolsko leto bo namreč kar 433 kandidatov za sprejem v vrtcev, ki so rojeni v zadnjih štirih letih. V enote vrtca Antona Medveda in koncesijskega vrtca Peter Pan bo prihodnje šolsko leto moč vključiti 257 otrok, v dograjeni vrtec OŠ 27. julij bodo lahko vključili 56 otrok tako imenovane prve starostne skupine, v oddelke Osnovne šole Marije Vere pa še največ 90 otrok prve in druge starostne skupine, skupaj torej 146 otrok.
Kot kaže, obstajajo možnosti, da bi občina za prihodnje leto lahko pridobila prostor za varstvo 107 otrok v dveh objektih v Šmarci, ki bi postala enota javnega vzgojno varstvenega zavoda Antona Medveda. V manjšem severnem in večjem zahodnem objektu, zgrajenih do tretje oziroma četrte gradbene faze, bi morali pridobiti le gradbeno dovoljenje
za spremembo namembnosti, po funkcionalni povezavi obeh pa bi tako pridobili vrtec s šestimi igralnicami in zunanjimi igrali za otroke od enega do šest let. Ta vrtec bi lahko uredili do marca oziroma aprila prihodnje leto.
Sorazmerno dovolj veliko občinsko zemljišče za štiri oddelčni pritlični vrtec je tudi pri Osnovni šoli 27. julij, ugotavljajo v oddelku za družbene dejavnosti. V zgrajenem objektu bi bile igralnice za otroke od enega do šestih let, otroke prve starostne skupine pa bi oskrbovala obstoječa kuhinja. Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine v Kranju nima posebnih zahtev, prve ocene pa kažejo, da bi gradnja veljala blizu 850 tisoč evrov z davkom. V ta vrtec bi lahko sprejeli 56 otrok v prihodnjem šolskem letu, v proračunu za prihodnje leto pa so že predvidena sredstva za doplačila oskrbnih stroškov za vključene otroke na območju Šmarce in Osnovne šole 27. julij. Že v letošnjem rebalansu so predvidena tudi sredstva za pridobitev potrebne dokumentacije za oba vrtca.
Pri Osnovni šoli Marije Vere je izvedljiva dograditev štirih ali pet oddelkov pritličnega vrtca, v povezavi z obstoječim objektom pa bi pridobili tudi skupni večnamenski prostor in garderobe za vrtec in šolo. Z izgradnjo prostorov za pet oddelkov bi omogočili varstvo 90 otrokom v treh oddelkih prve in v dveh oddelkih druge starostne skupine.
Tudi v okviru zazidalnega načrta B5 Perovo, kjer je med drugim predviden tudi
družbeni center z mestno lekarno, prostori za KS Perovo in KS Zaprice s krajevnim domom, bodo preučili možnosti za umestitev vrtca.
Ob teh sorazmerno hitrih rešitvah manjkajočih varstvenih prostorov pa se dolgoročno kažeta še dve izgradnji. Ob enoti Sneguljčica na Steletovi ulici bi z odkupom zemljišča pridobili prostor za izgradnjo pritličnega vrtca za deset do štirinajst enot, na podlagi idejne zasnove družbe Geoplan pa modularni vrtec Perovo z osmimi enotami prve starostne skupine.
Na zadnji seji septembra so svetniki z manjšimi spremembami podprli predlog svetniške skupine LDS v petih točkah. Župana so tako zadolžili, da v letošnjem
rebalansu proračuna zagotovi sredstva za izdelavo vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj (narejenih do konca januarja) pri OŠ 27. julij, OŠ Marije Vere in v Šmarci.
Tri tedne pred prvo obravnavo proračuna za prihodnje leto morata biti znana vrednost investicij in časovni program gradnje vrtcev pri OŠ Marije Vere, 27. julij, Šmarca in B5 Perovo.
Na seji občinskega sveta aprila prihodnje leto naj uprava svetnikom predloži poročilo o zagotavljanju novih mest za predšolsko varstvo in podatke p tem, kolikšen je vpis za naslednje šolsko leto 2010-2011.
Preučiti je treba možnosti za objavo javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje javnega programa predšolske vzgoje. Že do naslednje, novembrske seje pa naj uprava pripravi sklep o sofinanciranju cene varstva za kamniške otroke vsem izvajalcem (razvid ministrstva) dnevnega varstva otrok. Pripravi naj tudi izračune o potrebnem denarju, če bi za zavrnjeno varstvo za vsakega otroka do 3- leta zagotovili 20 do 30 odstotkov ekonomske cene vrtca v prvi starostni skupini.
ANDREJ ŽALAR
Danes festival pitne vode Kamnik 2009
Kakšno vodo pijemo v Kamniku in Komendi
Občina Kamnik, Jamarski klub Kamnik in Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik pripravljajo danes skozi ves dan na Glavnem trgu aktivnosti v okviru drugega festivala pitne vode Kamnik. Z dogodkom želijo predstaviti vodno bogastvo kamniške občine. Obiskovalci bodo lahko poizkusili izvirske vode z območja Kamniške Bistrice, od koder se oskrbujeta s pitno vodo občini Kamnik in Komenda, ob 15. uri pa pripravljajo pogovor o problemih varovanja vodnega bogastva.
Prvi Veronikin tek po ulicah Kamnika uspel kljub deževni soboti
Veronikin tek, ki seje v soboto, 10. oktobra, odvijal po ulicah Kamnika je kljub hladnemu in deževnemu vremenu privabil 87 tekačev. Ker Kamnik letos praznuje 780 letnico prve omembe meščanov, so organizatorji, Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, z natanko 7800 metrov dolgo progo na simboličen način počastili ta jubilej. Najmlajši udeleženci so tekli le en krog, vsi ostali pa štiri kroge s štartom in ciljem na Glavnem trgu v Kamniku.
Župan Tone Smolnikar izreka čestitke prvim trem v absolutni ženski kategoriji.
Po besedah Erženove so z udeležbo in samo izvedbo teka zadovoljni, saj se je dogodka kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število tekačev vseh generacij. »Veronikin tek smo letos organizirali prvič, predvsem z namenom tudi s tekaško prireditvijo oživiti staro mestno jedro Kamnika. Na podlagi uspešno izvedene prireditve pa že načrtujemo program in izvedbo teka tudi v prihodnjem letu«.	NH,. VRHOVNIK
Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije - Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru in Občina Kamnik objavljata:
JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE IN OCENJEVANJE PODJETNIŠKIH IDEJ »Borza idej Občine Kamnik 2009«
elektronske pošte: tina.naalic@inkubator-celie.si ali preko telefonske številke 03/42-44-204 (kontaktna oseba Tina Naglič) - vsak delovnik med 9. in 12. uro.
Občina Kamnik,
Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije -Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru
Zmagovalec Veronikinega teka Peter Letnar v cilju na Glavnem trgu.
Najhitrejši so 7800 metrov dolgo progo pretekli v dobrih dvajsetih minutah. Pri moških je v absolutni kategoriji slavil Peter Letnar (Mass) s časom 23:04, na drugem mestu je bil Matic Slabe (GTK Papež) s 25:43, tretji pa njegov klubski kolega Denis Milič s časom 25:47. Pri ženskah je v absolutni kategoriji slavila Karmen Orehek s časom 31:00 pred Majo Šlebir in lanjo Baloh. V kategoriji dečkov je bil najhitrejši Matevž Planko, med deklicami pa Tinkara Capuder. V kategoriji veteranov je prvo mesto pripadlo Marku Škerlepu, med starejšimi veterani Ladu Urhu, v kategoriji veterank pa Meti Štefula. Podrobnejši rezultati so objavljeni na spletni strani www.kamnik-tourism.si
Organizatorji so poskrbeli za dodaten program in predstavitev športne opreme na ciljnem prostoru, tekače pa so čakale lepe nagrade in priznanja, ki so jih prejeli iz rok župana Toneta Smolnikarja, podžupana Braneta Goluboviča in direktorice Agencije za razvoj turizma in podjetništva dr. Andreje Eržen.
Najhitrejši trije v absolutni kategoriji: 1. Peter Letnar, 2. Matic Slabe in 3. Denis Milič.
Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije -Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru
Kidričeva ulica 25, 3000 CELJE Tel: 03/42-44-204, 03/42-44-134 Faks: 03/42-44-194 E-naslov: info@inkuhator-celie.si Spletna stran: httn: //www.inkubatorcelie.si
Občina Kamnik
Glavni trg 24, 1240 Kamnik
Proračunska sredstva za nove postavke predšolske in šolske vzgoje ter projekta, namenjena starejšim
Občina Kamnik bo v celoti financirala krajše programe za predšolske otroke, v proračunu 2010 na novo tudi sredstva za sofinanciranje dnevov dejavnosti osnovnih šol
Na Občini Kamnik so v proračunu za leto 2010, katerega priprave so v teh dneh v zadnji fazi, vključili dve novi postavki na področju predšolske ter šolske vzgoje.
Občina bo v celoti, začenši z mesecem decembrom, financirala Cicibanove urice in Montessori program, ki sta kot krajši obliki programa namenjeni predvsem otrokom, ki s 1. septembrom niso bili vključeni v vrtec. Oba programa spodbujata otrokovo ustvarjalnost in socialne veščine. Cicibanove urice bodo potekale v štirih oddelkih, Montessori program, v katerem sodelujejo tako otroci kot starši, pa bo potekal v dveh oddelkih - v oddelku za otroke od 1. do 2. leta starosti ter v oddelku za otroke od 2. do 6. leta starosti. Občina že v tem letu v sorazmernem deležu financira program Cicibanovih uric.
Župan Tone Smolnikar ob tem dodaja, da je prepričan, da bodo tudi svetniki na naslednji seji občinskega sveta razumeli vsebino in jo podprli, saj so že ob razpravi o problematiki otroškega varstva izpostavili nujnost zagotavljanja dodatnih programov tudi za otroke, ki niso bili
sprejeti v vrtec.
Prav tako je Občina v proračun za leto 2010 dodala postavko za sofinanciranje dnevov dejavnosti v osnovnih šolah. Na podlagi pridobljenih podatkov o tem, koliko športnih, naravoslovnih, kulturnih ter tehniških dnevov na leto pripravijo, so se na Občini odločili, da sofinancirajo del omenjenih programov ter tako pripomorejo k temu, da se čim večji del otrok lahko udeležuje omenjenih dejavnosti. Ob tem se, kot dodajajo, razbremeni tudi starše osnovnošolcev, ki do sedaj večinoma pokrivajo te stroške. Za šolsko leto 2009/2010 bodo namenili sredstva v višini 23.500 evrov za omenjene dejavnosti, kar pomeni približno 10 evrov na vsakega učenca v občini.
Sredstva tudi za nove projekte, namenjene starejšim občanom
Sredstva iz proračuna pa bo Občina po novem namenila tudi za izvajanje dveh projektov za starejše občane. Projekt Jesenski cvet bo namenjen predvsem druženju starejših občanov in se bo izvajal v Domu starejših občanov v Kamniku, Občina pa bo zanj prispevala 3.0Č0 evrov. Program, poimenovan Rdeči gumb, za katerega bo Občina namenila
14.000	evrov, pa bo namenjen razvoju podpornih sistemov za varstvo starejših občanov.
Vi sprašujete, župan odgovarja
O regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe
B.M. iz Stranj sprašuje v kateri fazi je ustanavljanje regij-, skega parka Kamniško-Savinjske Alpe ter kakšno je stališče/ Občine Kamnik do tega?
V	oktobru so se v vseh petih občinah (Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava) zaključile javne razprave v okviru javne predstavitve osnutka uredbe o regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Z dodatnimi javnimi razpravami so želeli vsem lastnikom zemljišč prebivalcem, upravljavcem ter drugim zainteresiranim posameznikom ali združenjem podrobneje predstaviti osnutek uredbe regijskega parka ter jim ob tem ponuditi možnost za vprašanja, pobude, pripombe in dodatna pojasnila.
Osnovno izhodišče Občine Kamnik je bilo od samega začetka, da naj z ustanovitvijo ne bi vnašali novih omejitev v območje bodočega parka. Na podlagi nekaterih zakonov (Zakon o ohranjanju narave, Zakon o varstvu kulturne dediščine) veljajo številne omejitve na tem prostoru. Po ustanovitvi regijskega parka pa se pričakuje, da bo vzpostavljena kontrola nad spoštovanjem zakonodaje, kar pa lahko v prostoru privede do nekaterih problemov, saj do sedaj ni bilo v večjem obsegu zaznati kontrole s strani pristojnih nadzornih institucij. Občina Kamnik ocenjuje, da bi bile prednosti parkovne zaščite tega območja vsekakor večje od omejitev oziroma slabosti, kijih ustanovitev regijskega parka prinaša.
Predlog ustanovitve regijskega parka je na svoji seji obravnaval tudi Občinski svet, kije ustanovitev soglasno podprl Vsekakor pa bo po končani javni razpravi predlagatelj (MOP) na osnovi danih vprašanj in pobud pripravil čistopis uredbe, ki se bo ponovno obravnaval na občinskih svetih vseh sodelujočih občin. Po doseženem soglasju bo MOP predlagal Vladi RS sprejem uredbe o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe.
V	obeh javnih razpravah, ki sta v občini Kamnik potekali ztt območje Kamniške Bistrice in Velike planine, je bilo s strani udeležencev izpostavljeno, da morajo biti v procesu nastanka in pozneje upravljanja parka upoštevani lastniki zemljišč. Poleg tega bi morala uredba vsebovati tudi vsebine gorništva in kulturni dediščine ter podrobneje razdelane predloge glede posameznih razvojnih usmeritev. V sklopu razprave je MOP že podal odgovor, da pri večini pomislekov glede omejitev uredba teh ne navaja ter da ji uredba splošni dokument, konkretne usmeritve in načrt izvajanja pa bodo opredeljeni v načrtu upravljanja.
Do konca oktobra 2009 ostaja čas za vse pisne pripombe, vprašanja in pobude, ki se lahko na sedežih občin vpišejo v knjigo vprašanj in pobud, posredujejo se lahko na elektronski nasloi info@ksa.si ali preko navadne pošte na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za zavarovana območja, Dunajska cesta 4Si 1000 Ljubljana. Strokovne službe MOP-a bodo na vsako prejeto vprašanje, pobudo ali pripombo podale pisne odgovore.
ANTON TONE SMOLNIKA# ŽUPAN
___________________________________z
________________________________________________z
Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/f j Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenj11 Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narav®' Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakr^1 mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občin® Kamnik brezplačno. Naslov uredništva; Kamnik, Glavni trg 23 (zgrad ba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fa*! 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek ij* petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročeni11 člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 22.10.2009-_J
Vsak nov meter urejene ceste je za kraj pomembna pridobitev
Urejena asfaltna cesta v kraju in do domačij je dober razlog za zadovoljstvo in veselje, kar je bilo čutiti minulo soboto v vasi Studenca v krajevni skupnosti Sela, kjer je v počastitev krajevnega praznika potekala slovesna otvoritev prenovljenega in asfaltiranega odseka ceste skozi naselje.
Rekonstrukcija lokalne ceste v dolžini 285 metrov, ki je bila zaključena v maju, je obsegala pripravo vozišča do predpisane trdnosti, izgradnjo treh propustov in drenažo meteorne vode v dolžini 130 metrov. Investicija je znašala približno 49000 evrov.
Kot je ob slavnostnem odprtju nove ceste poudaril predsednik krajevne skupnosti Sela Milan Hribar, pomeni vsak nov meter sodobne ceste za prebivalce te vasi pomembno pridobitev. Nova cesta je pomembna tako za prebivalce vasice Studenca kot tudi za prebivalce širšega območja občine, ki cesto uporabljajo kot povezavo s sosednjo občino ali dolino Črne. »Zavedamo se,
da smo vse dosedanje uspehe dosegli zaradi vztrajnosti in solidarnosti krajanov in ob pomoči Občine Kamnik. Želim in upam, da bodo z razumevanjem sprejeta tudi naša prizadevanja v naslednjih letih, ko bomo nadaljevali z ureditvijo vodovoda, ostalih krajevnih cest, zaščitnih ograj in javne razsvetljave«, je ob koncu izpostavil Milan Hribar.
Po besedah župana Toneta Smolnikarja skuša Občina Kamnik vsako leto v okviru svojih finančnih možnosti urediti lokalne ceste v bolj odmaknjenih predelih občine, kar olajša življenje krajanov, za posamezen kraj pa pomeni hitrejši napredek.
S prerezom slavnostnega traku je bila nova cesta v vasi Studenca tudi uradno odprta. Z desne: predsednik krajevne skupnosti Sela Milan Hribar, podžupan Brane Golubovič, direktor Komunalnega podjetja Kamnik Bojan Klemen, župan Tone Smolnikar in podžupan Rudolf Pfajfar.
Slovesno odprtje nove pridobitve ob krajevnem prazniku je bila tudi priložnost za prijetno druženje in pomenke domačinov.
Da je urejena in varna cesta izrednega pomena za kraj in krajane, so v pesmih in recitacijah poudarili tudi učenci Podružnične osnovne šole Sela. Z željami in molitvijo za varno pot je novo cesto blagoslovil župnik Daniel Kaštrun, simbolični trak pa so prerezali župan Tone Smolnikar, podžupana Brane Golubovič in Rudolf Pfajfar, predsednik krajevne skupnosti Sela Milan Hribar in Bojan Klemen, direktor Komunalnega podjetja Kamnik - izvajalca del.
Uradnemu delu slovesnosti je sledilo prijetno druženje domačinov in gostov, domačinke pa so gostoljubno postregle z dobrotami.
SAŠA MEJAČ
Rastejo Jesenski dvori
Z včerajšnjo položitvijo temeljnega kamna - plošče na gradbišču v neposredni bližini Doma starejših občanov v Kamniku je tudi uradno potrjena gradnja prvih oskrbovanih stanovanj v naši občini. Trideset stanovanj v štirih atrijskih hišah je namenjenih upokojencem in ljudem z omejitvami v gibanju, ki si želijo samostojnega bivanja v mirnem in varnem okolju. Tovrstna stanovanja predstavljajo novo obliko institucionalnega varstva, saj je stanovalcem ob zasebnosti in samostojnosti bivanja zagotovljena potrebna pomoč, oskrba, 24-urno varovanje, prehrana in druge storitve bližnjega Doma starejših občanov, ki jih nudijo na trgu.
Da Občina Kamnik podpira projekt, ki pomeni dolgoročnejšo rešitev za starejše občane, je v svojem govoru poudaril župan Anton Tone Smolnikar.
Marko Koncilja, direktor investitorja Alfa-M d.o.o. iz Trzina,
je povedal, da bodo stanovanja v velikosti med 33 in 72 kvadratnimi metri (njihove cene se gibljejo med
83.000	in 164.000 evri) zgrajena v skladu z normativi in z vso potrebno družbeno infrastrukturo, ki bo starejšim osebam omogočala kvalitetno bivanje.
Stanovanjske hiše bodo opremljene z dvigalom, v neposredni bližini bo urejenih 25 parkirnih mest za potrebe stanovalcev, dvorišče pa bo služilo kot prijeten zunanji prostor za druženje.
»Projekt, vreden 3,2 milijona evrov, smo poimenovali Jesenski dvori, saj z gradnjo začenjamo jeseni in načrtujemo, da bodo prihodnjo jesen v novembru sprejela stanovalce«, napoveduje Marko Koncilja. Do konca leta naj bi bili vsi štirje objekti »pod streho«, saj dela potekajo po načrtih, investitor pa ima dobre izkušnje tudi z izvajalcem -podjetjem Gipus Radomlje, kateremu je zaupal izvedbo celotnega projekta gradnje s finalizacijo in ureditvijo okolice, skupaj pa izbirata in vključujeta v izvedbo domače podizvajalce.
SAŠA MEJAČ
S položitvijo temeljnega kamna - plošče sta Marko Koncilja, direktor podjetja Alfa-M d.o.o. (investitor) in župan občine Kamnik Tone Smolnikar tudi uradno obeležila začetek gradnje oskrbovanih stanovanj Jesenski dvori.
Prva oskrbovana stanovanja v občini, ki predstavljajo dolgoročno rešitev za starejše, že rastejo. Temelje je investitor z domačim izvajalcem - gradbenim podjetjem Gipus Radomlje, kateremu je v sodelovanju z lokalnimi podizvajalci zaupal izvedbo celotnega projekta, postavil že pred slovesno obeležitvijo.
SOCIALNI DEMOKRATI Območna organizacija Kamnik
Želimo vam mirno in doživeto praznovanje Dneva reformacije in Dneva spomina na mrtve.
V petek, 6. novembra 2009, vas ob 16. uri
VABIMO
v Matično knjižnico Kamnik na uro razgovora o aktualnih vprašanjih s Poslanko Državnega zbora RS mag. Julijano Bizjak Mlakar in njeno gostjo, ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič.
DFI nepremičnine Slamnikarska 1a, Domžale
tel.: 01/722 77 12	http://www.dfi.si
faks: 01/721 91 03	dfi.doo@siol.net
Dušan Prašnikar gsm: 051/602 900
F"®	
	
	
	i	
Položen temeljni kamen Povezovalne ceste treh mostov
Na gradbišču pod Ljubljansko cesto na Duplici so v petek, 9- oktobra, s položitvijo temeljnega kamna tudi uradno obeležili začetek gradnje povezovalne ceste, ki bo Ljubljansko cesto povezala z obvoznico. Gradnja Povezovalne ceste treh mostov, kot jo je poimenoval župan Tone Smolnikar, se je pričela s prvim oktobrom, zaključena pa naj bi bila septembra prihodnje leto. Položitve temeljnega kamna so se udeležili predstavniki vseh treh izvajalcev - podjetij SCT, Cestno podjetje Ljubljana in Vegrad, s katerimi je Občina Kamnik v septembru na podlagi izbrane skupinske ponudbe podpisala izvajalsko pogodbo.
Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar je ob tem dejal, da je projekt Povezovalne ceste treh mostov za Občino Kamnik največji projekt v zadnjih dvajsetih letih, pomemben tako za udeležence v prometu, okoliške prebivalce in občane nasploh, kot tudi za tamkajšnja
Temeljni kamen na gradbišču Povezovalne ceste treh mostov so položili kamniški župan Anton Tone Smolnikar, predsednik upravnega odbora CPU Alojzij Kramljak in predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar.
podjetja in njihove projekte. Predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar je povedal, da je projekt Povezovalne ceste treh mostov zanimiv in hkrati zahteven projekt. Kot je obljubil, bodo dela z njihove strani narejena kakovostno in v dogovorjenem roku. Zidar je ob tem izrekel čestitke županu Smolnikarju in njegovi ekipi za pogum, da so se lotili projekta, pomembnega za Kamnik in tudi širše za Slovenijo.
Kot smo že pisali, izgradnja 520 metrov dolge Povezovalne ceste treh mostov vključuje gradnjo dveh križišč na priključnih cestah in dveh v obstoječi ter v novi poslovni coni, treh premostitvenih objektov, na obeh straneh pločnik za pešce in kolesarsko stezo. Investicija je bila na podlagi investicijskega programa iz leta 2008 in ob upoštevanju tekoče cene bruto vrednosti investicije ocenjena na 6,2 milijonov evrov. Zaradi znižanja gradbenih cen, prihrankov pri nakupu zemljišč (zaradi parcelacije in posledično zmanjšanega odkupa zemljišč) se je zmanjšala za dober 1,7 milijon evrov. Po Zakonu o financiranju občin bo občina prejela nepovratna sredstva v tem in prihodnjem letu v skupni višini 880.000 evrov, 500.000 evrov nepovratnih sredstev je pridobila iz strukturnega sklada, Ministrstvo za promet pa bo v sklopu projekta sofinanciralo krožišče. Občina bo iz proračuna zagotovila 3 milijone evrov, ki jih je namensko pridobila v okviru komunalnega prispevka že zgrajenih objektov ob Ljubljanski cesti.
Župan Tone Smolnikar je za Kamniški občan povedal: »Projekt povezovalne ceste je bil v prostorskih načrtih Občine Kamnik umeščen že pred 25-imi leti. Prepričan sem, da bo pomenil veliko pridobitev predvsem za prebivalce Duplice, saj bo tovorni promet iz območja Titana, Svilanita, spodnjega Alprema in podjetja Zurbi prevzela nova cesta. Ker bodo ob cesti tudi pločniki in kolesarska pot, bomo tudi za najbolj ogrožene udeležence v prometu zagotovili povezavo od Duplice do centra Kamnika. V prihodnjem letu načrtujemo še izgradnjo kolesarske steze in pešpoti od nove povezovalne ceste do avtosalona Cerar, kjer smo pravkar zaključili gradnjo kolesarske steze II. Župan je poudaril, da je recesija bistveno zmanjšala predračunsko vrednost Povezovalke iz 6 na 4 milijone evrov, pomemben pa je delež finančnih sredstev, ki jih je Občina za investicijo pridobila iz evropskih skladov ter Službe vlade za lokalno samoupravo. Drugi del investicije bo pokrit iz doslej zbranih komunalnih prispevkov, kar pomeni, da izvirni del proračuna ni obremenjen. Župan odgovarja tudi na očitke, da se ob tej gradnji pozablja na šole in vrtce: »Pri oblikovanju proračuna za leto 2010 namenjamo denar za najmanj deset novih oddelkov otroškega varstva, po pričakovanju pa se bo tudi za sklad za izgradnjo osnovnih šol zbralo 6 milijonov. Ni odveč poudariti, da Občina Kamnik ni nič zadolžena«.
SASA MEJAČ
TERME SNOVIK OSVOJILE SREBRNO PRIZNANJE ZA NAJ KOPALIŠČE 2009
Med najboljšimi slovenskimi kopališči so tudi letos Terme Snovik. Priznanje za odlično drugo mesto v kategoriji srednjih in manjših kopališč je prevzel Uroš Razpotnik (drugi z leve).
V petek, 9. oktobra, so v Ter- uredništva radijske oddaje »Dobro malni rivieri Term Čatež podelili jutro/Slovenija«. Terme Snovik so nagrade »Naj kopališče 2009«. že deveto leto zapored sodelova-Tekmovanje je tudi letošnje leto le v kategoriji srednjih in manjših potekalo pod okriljem podjetja termalnih kopališč in letos zasedle Alpe Adria Media Marketing in odlično drugo mesto.
KAMNIŠKI TURIZEM V POLETNIH MESECIH
Jesen je tu, jutranje temperature se že gibljejo okoli ledišča, ah... kje je poletje. Poletje je bilo lepo, za večino prekratko, kakšno pa je bilo za kamniški turizem? O tem smo povprašali večje turistične ponudnike v naši občini.
Turistično informacijski centri so se v zadnjih letih po krajih v Sloveniji dobro razvili in bogato opremili s turističnimi informacijami. Veliko informacij lahko turist najde na internetu, vendar lahko osebni kontakt turista z informatorjem pusti še dodaten dober vtis. Zato smo se oglasili v TIC-u na kamniškem Glavnem trgu. Nuša Lisjak, vodja TlC-a in dobra poznavalka razmer v kamniškem turizmu, mi je povedala, da je v letošnjem letu največ turistov v naše kraje prišlo iz Francije, Nemčije, Italije in Izraela. Kot je dejala, se večina turistov s ponudbo dobro seznani že preko interneta. Nekaterim popotnikom je v oporo tudi izdaja vodiča Lonely Planet po Sloveniji, dostikrat pa ravno v TIC-u preverjajo podatke, zapisane v njem. Večina turistov si v Kamniku ogleda Mali grad, navdušeni so nad zgodbo o kamniški Veroniki, velikokrat iščejo skrite kotičke po mestu in okolici. Največ se jih na izlet odpravi na Veliko planino, v Arboretum, Terme Snovik in Motnik. V TIC-u obiskovalcem pomagajo tudi pri rezervaciji prenočišča, informacijah o cestnih povezavah in dogajanju po Sloveniji. Izmed poletnih mesecev (od maja do avgusta) je najbolj obiskan avgust.
V dolini Kamniške Bistrice so od začetka avgusta na voljo tudi nove nočitvene kapacitete v Kampu Alpe, ki je že v prvem mesecu delovanja doživel velik obisk. Kot je dejal Gašper Kleč, vodja kampa, je bilo v avgustu 250 nočitev, sezono pa so zaključili 15. septembra. Večina turistov je za kamp izvedela na internetu, največ obiskovalcev pa je prišlo s Češke in Slovaške. Poleg nočitve je možno v kampAe znamenitosti v dolini Kamniške Bistrice. Spodbudni začetki kampa pod najvišjimi vrhovi naše občine so dobri obeti za prihodnji razvoj turizma v dolini Kamniške Bistrice, vodstvo kampa pa želi obiskovalcem ponuditi še organizirana vodenja, brezžično internetno povezavo, izposojo koles, dodatne prenočitvene zmožnosti. Mladi ekipi Kampa Alpe idej in entuzijazma ne manjka!
Letošnja težko pričakovana obogatitev v ponudbi kamniškega turizma je tudi ponovno odprt Hotel Malograjski dvor. Po dolgih letih propadanja in dveh letih prenove je hotel v aprilu ponovno odprl vrata. V hotelu je 46 postelj v 22 stilno opremljenih sobah z brezplačnim dostopom do interneta, gostom pa nudijo vso gostinsko ponudbo. Hotel Malograjski dvor se je že nekdaj ponašal z odlično kuhinjo in temu želijo slediti tudi danes. S kavarniško in dnevno ponudbo kosil hotel gostoljubno odpira vrata Kamničanom in okoličanom. V poletnem času obiskovalce privablja tudi velik vrt kot privlačna lokacija za kavico v kateremkoli času dneva, saj nudi tako prijetno senco kot malo sonca za tiste, ki jih rado zebe. Prijetno urejen večnamenski prostor, ki sprejme sto ljudi, so nekateri že izbrali za praznovanje
Obnovljen hotel Malograjski dvor je pomembno obogatil turistično ponudbo mesta. Kot pravi Barbara Burnik, pomočnica direktorja hotela, gostje spoznavajo, da je hotel, vpet v staro mestno jedro Kamnika, idealno izhodišče za rekreacijo, spoznavanje zgodovinskih in naravnih znamenitosti občine.
porok, jubilejev in poslovnih srečanj. Prijazno osebje hotela pa je še posebej ponosno na poroki, civilno sklenjeni »pod njihovo streho«, ki so se jima posvetili še posebej skrbno, saj želijo, da mladoporočencema in svatom ostane v najlepšem spominu.
Glede obiska turistov oziroma gostov Barbara Burnik pravi, da gre pretežno za poslovni turizem. Največ gostov, tudi tistih »pravih turistov«, pride iz Nemčije, Velike Britanije in Avstrije. Ti v povprečju pri njih prespijo eno noč, v Kamnik pa jih pripeljejo predvsem pohodništvo, obisk term in arboretuma, v septembru pa so imeli dober obisk tudi v času Dnevov narodnih noš. Pravi, da so gostje že zelo organizirani in dobro poznajo Kamnik in okolico.
Največji turistični ponudnik v naši občini, tako glede ponudbe kot prenočitvenih zmogljivosti, so prav gotovo Terme Snovik. Lega izven strogega centra Kamnika, v mirnem in zelenem okolju privablja številne goste. Direktorica Term Snovik Petra Zlatoper je zadovoljna s pravkar končano poletno sezono, saj je bil obisk ob upoštevanju znižanja kupne moči kot posledice gospodarske recesije zelo dober. »Rezervacije so res prihajale nekoliko pozneje kot prejšnja leta, vendar je bila realizacija nočitev v juliju in avgustu za 17 % višja kot lani. V dveh mesecih je bilo ustvarjenih 13.296 nočitev. Za 4 % se je povečal tudi obisk dnevnih obiskovalcev v bazenih in sicer jih je bilo v dveh mesecih 44.313. Kljub temu, da je izplen poletne sezone višji kot lani, pa dobiček ne bo narasel v enakem razmerju, saj je bila skromnejša potrošnja tako apartmajskih kot bazenskih gostov. Ne glede na to pa smo s poletno sezono zelo zadovoljni«.
Kot smo še izvedeli v pogovoru z direktorico Petro Zlatoper in Urošem Razpotnikom, ki skrbi za prodajo in marketing, so bili najštevilnejši nizozemski gostje, potem izraelski, na tretjem mestu so slovenski gostje in nekaj manjši kot lani je bil obisk italijanskih gostov. Nizozemski gostje so tipični apartmajski gosti, všeč jim je narava in tudi lega sredi Slovenije. Izraelski gostje so specifični, letos so v kuhinji Term Snovik posebej za njih pripravljali tudi kosher hrano, kar je bila nova izkušnja za zaposlene. Tudi Izraelcem je všeč zeleno okolje, ki ga sami nimajo, najbolj pa so bili veseli dežja.
Slovenskih gostov je bilo letos nekoliko manj, kar gre pripisati poznim odločitvam za počitnice, ko so bile kapacitete v Snoviku že polne. Sicer pa v Termah Snovik poudarjajo, da cenijo domače goste, zato imajo zanje tudi izven sezone pripravljene izjemno ugodne ponudbe jesenskih in zimskih počitnic s ponudbo pohodništva in zimskih športov na Krvavcu.
»Ponudba Kamnika in okolice je izjemno pomembna, saj so naši
V Termah Snovik so zadovoljni s pravkar končano poletno sezono.
Na fotografiji kolektiv z direktorico Petro Zlatoper v sredini.
gostje zelo aktivni in obiščejo prav vse znamenitosti in še tako skrite kotičke. Vesela sem, da s ponudniki drugih storitev dobro sodelujemo, tudi s turističnim društvom Tuhinjske doline, katerih članice so vse poletje gostile Nizozemce, Italijane, Nemce in Slovence. Prav
tako zanimiva je Velika planina, ki je še posebej navdušila nizozemske goste«, je še poudarila direktorica Term Snovik Petra Zlatoper.
Velika planina je gorniški center kamniške občine. Tina Jerčič, predstavnica za stike z javnostjo pri družbi Velika planina d.0.0., je dejala, da je sanacija pogonskega sklopa finančno zelo prizadela izkupiček v letošnjih poletnih mesecih, saj nihalka ni obratovala od začetka maja do konca julija. V tem času so v družbi organizirali vodene izlete na Veliko planino z avtobusnim prevozom do Ušivca. V avgustu, ko je nihalka ponovno obratovala, je bilo prepeljanih 11.380 potnikov, kar je v primerjavi z lanskim avgustom 5% večje pa izpad dohodka zaradi mirovanja nihalke v obdobju od maja do julija vsaj 50-odstoten glede na lanski obisk. Med tednom prepeljejo največ gostov iz Francije, Španije in Italije, ob koncu tedna pa prevladujejo slovenski potniki. V septembru je družba dobila tudi novo vodstvo, ki si bo prizadevalo ha planino privabiti čim več turistov, tudi z različnimi dogodki. Eden takih dogodkov je prihajajoči Kostanjev piknik, ki se bo na Zelenem robu odvijal 24. oktobra.
Posebnost kamniške ponudbe nočitev je t.i. youth hostel ali mladinski hotel, ki nudi cenejša prenočišča s 3 zvezdicami. Svoja vrata je odprl v septembru 2007, tako da je za njim druga sezona.
Lastnik hostla je Miha Resnik, vodi pa ga njegova hči Vesna. Vesna Resnik je dejala, da je največ gostov poleti, v zimskih mesecih pa vlada zatišje, kar je verjetno povezano tudi z manjšo turistično ponudbo v zimskem času. Gostje hostla so vseh starosti, največ jih pride iz Francije, Španije, Italije in Nemčije, imeli pa so tudi že obiskovalce s Fin-Vesna Resnik z Marie Tony Salonga ®*ce’iz Kanade, Avstralije, z Aljaske, ki bo svoje navdušenje nad Nove Zelandije idr. Popo-Kamnikom in Slovenijo nadgradila tudi tni^' lzve(Jo za kamniški z učenjem slovenščine.	hostel večinoma preko
svetovnega spleta, hostel pa je vključen tudi v mednarodno organizacijo hostlov (Hostelling international).
Nad kamniškim hostlom, starim delom Kamnika in Arboretumom je še posebej navdušena Marie Tony Salonga iz Aljaske, ki je bila tu že dvakrat, sedaj pa se je odločila, da opravi tudi 3-mesečni tečaj slovenskega jezika. Kot je dejala Vesna Resnik, je letos več gostov, ki pridejo za več dni, saj je Kamnik dobro izhodišče za enodnevne izlete po Sloveniji (veliko si jih ogleda Bled, Ljubljano, tudi Piran in Postojnsko jamo). Največ gostov so našteli v avgustu, nekaj manj v septembru. Med njimi je veliko kolesarjev, ki imajo v okolici Kamnika na razpolago lažje in težje kolesarske ture, še več gostov pa privabi Velika planina, zanimajo pa se tudi za izlete v osrčje Kamniško-Sa-vinjskih Alp. Vseh 10 sob v hostlu ima svojo kopalnico, sedaj pa jih opremljajo tudi s televizijskimi sprejemniki. Po želji si gostje lahko naročijo zajtrk, na razpolago pa imajo tudi brezžični internetni dostop. Lokacija hostla ob cesti proti Tuhinjski doli, pod mogočnim Starim gradom in prijeten ambient v njem so atributi, ki privabljajo popotnike.
Čez cesto nasproti hostla je lociran Kamp Resnik. Kamp je bil
O obisku TlC-a, inf o točke na Malem gradu in nočitvah
Urška Osolnik iz Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik je zbrala podatke in številke, ki zgovorno predstavljajo letošnjo turistično sezono v naši občini. »Na kamniškem Turistično informacijskem centru redno beležimo obisk Turističnega centra na Glavnem trgu ter v poletnem času tudi obisk turistične točke na Malem gradu. Letos je TIC do konca septembra obiskalo kar 14.038 turistov, kar je nekaj manj kot lansko leto, ko jih je bilo v istem času 15.870. Od tega jih je bilo več kot polovica Slovencev. Letošnji obisk se je zmanjšal predvsem zaradi domačih turistov. Lansko leto je do konca septembra obiskalo TIC kar 9.594 Slovencev, letos pa le 8.299. Število tujih turistov je ostalo približno na lanskoletni ravni. Največ je bilo Francozov, takoj za njimi so Nemci, tesno skupaj sledijo Britanci, Italijani in Nizozemci. V primerjavi z lanskim letom je upadlo število španskih, britanskih, hrvaških in japonskih turistov. Znatno pa se je povečalo število Čehov, Nizozemcev, Belgijcev, Izraelcev in Poljakov.
Največ turistov je bilo letos, tako kot lani, v mesecu avgustu. Zabeležili smo jih 3.330. Največje število obiskovalcem v celem letu smo zabeležili 15. avgusta, ko je kar 195 turistov obiskalo Turistično informacijski center. Večino obiskovalcev Kamnika, ki se oglasijo na TIC-u, zanima predvsem to, kaj si lahko v samem mestu in okolici ogledajo, kje lahko prenočijo in kje kaj dobrega pojejo.
Tudi inf o točka na Malem gradu je bila dobro obiskana. Pri naših informatorjih se je v poletnih mesecih ustavilo 550 domačih obiskovalcev in 673 tujih, od tega si je notranjost kapele na Malem gradu ogledalo 492 turistov.
Podatke o nočitvah v Kamniku lahko merimo le glede na število plačanih turističnih taks. Na podlagi teh je v obdobju do konca septembra občino Kamnik obiskalo 10.671 turistov, skupno število nočitev v tem obdobju pa je bilo 34.808. Od tega je bilo 6.846 domačih turistov in 5.541 tujih. V primerjavi z lanskim letom je bilo letos več tako domačih kot tujih turistov. V enakem obdobju leta 2008 smo namreč zabeležili 6.096 slovenskih in 3.990 tujih turistov. Vseh nočitev v lanskem letu pa je bilo 33.663. Letos je v Kamniku in okolici najmanj turistov prespalo meseca marca, največ pa avgusta, ko je bilo tudi največ tujcev. Tako ugotavljamo, da imamo glede na prijavljene turistične takse v občini Kamnik letošnje leto več turistov, tako domačih kot tujih. K temu prav gotovo prispeva tudi to, da imamo od meseca marca v centru mesta nov prenočitveni objekt - hotel Malograjski dvor.
ustanovljen sredi 60. let prejšnjega stoletja kot ponudba motoristom, ki so se udeleževali cestnohitrostnih dirk. Danes Kamp upravlja Gabrijel Resnik. Sprva je bila površina prostora za kampiranje okoli 1000 m2, danes pa obsega skoraj hektar. Kot je povedal Gabrijel Resnik, je lansko julijsko neurje prizadelo tudi kamp, saj je podrlo kar nekaj dreves, eno je padlo na streho počitniške hišice. Neurje je seveda za več kot 14 dni pregnalo tudi goste. V primerjavi z lanskim letom je letos največ obiskovalcev prišlo z avtodomom, število šo- : toristov pa je odvisno od vremena. Kamp Resnik je vključen tudi v mednarodno zvezo kampov ADAC in s tem postavljen na kamping zemljevid Evrope in sveta. Največ turistov sem prihaja iz Nizozemske, Nemčije, Francije, Italije, Češke in Madžarske. Veliko turistov si kamp izbere kot izhodišče za izlete na Veliko planino in Ljubljano. Kamp Resnik sprejema goste od 1. maja do 30. septembra. V tem času lahko v njem prenočite (tudi v leseni hišici), najamete piknik prostor ali igrate tenis, gostom pa je na voljo tudi brezžična internetna povezava. Gabrijel Resnik je dejal, da bi v prihodnje radi na novo uredili sanitarije, namesto kozolca, podrtega v lanskem neurju, pa bi radi postavili toplar, ki bi predvsem šotoristom v slabem vremenu nudil dodaten suh prostor. Sicer pa dela v kampu nikoli ne zmanjka, saj je potrebno na novo zasejati travo, urediti kako cvetlično gredico, popraviti klop in podobno. Kamniški kamp deluje kot nekakšna posebnost med kampi, saj je postavljen blizu srednjeveškega centra Kamnika, v naročje planin in je kot tak odlično izhodišče za izlete v bližnjo ali daljno okolico. Ugodna cena nočitev za tiste malo bolj avanturistične duše pa je še dodaten argument za obisk kampa.
In kaj lahko povemo ob koncu sprehoda s kamniškimi turističnimi ponudniki? Kamnik in njegova turistična ponudba se razvijata in iz leta v leto izboljšujeta. Večina turistov pride v Kamnik zaradi obiska Velike planine - pohodništva. Kot je dejala ena od sogovornic, bi morali bolj izpostaviti tudi celotne Kamniško-Savinjske Alpe in omogočiti vodene izlete v visokogorje, saj je zanimanja precej. Ugodna geografska lega Kamnika je tudi idealna za izlete po vsej Sloveniji in ravno to je mogoče potencial in dodaten argument za promocijo mesta. Kamnik kot srednjeveško mesto, njegova okolica in zaenkrat še dokaj neokrnjena narava privabljajo turiste. V dobi interneta turisti še vedno iščejo informacije pri ljudeh, pa naj bodo to turistični delavci ali le mimoidoči. In prav turisti, obiskovalci naše občine bolj kot svetovni splet v svet nosijo dobre in slabe informacije o nas, odnosu do njih in našem kraju.
NINA KLISARIČ SAŠA MEJAČ
03
Kako Kamnik vidijo in doživljajo turisti preberite na naslednji strani.
NOVO V PC KOMENDA
GOSTILNA - PIZZERIA
ZA VAS PRIPRAVLJAMO:
PEČEN PIŠČANEC NA ŽARU, MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, PIZZE IZ KRUŠNE PEČI
ODPRTO:
PON-ČET 6.00 - 22.00 PET 6.00 - 01.00 SOB 8.00 - 01.00
Rezervacije na GSM: 041/362-545 VIJVDNO VABLJENI!
KAMNIK V OČEH TURISTOV
VARNA VOŽNJA ZA MALEGA ANŽETA
Druga skupina turistov je v Kamnik prišla iz Sežane. Društvo diabetikov Sežana se je po obisku sejma v prestolnici odločilo še za obisk Kamniške Bistrice in Kamnika. Srečali smo jih na Malem gradu. Po dokaj turobnem dnevu so se pokazale tudi Karpniško-Savinjske Alpe, ki so jih še dodatno očarale. »Okolica Kamnika je precej bolj zelena in mirna v primerjavi z okolico Sežane. Kamnik pa je lepo urejeno staro mesto«, je dejala Olga Knez,
ki je tudi matičarka na gradu Štanjel. So si pa vsi ksupini zaželeli, „	^	..
da v prihodnjem letu obiščejo Veliko planino.
Obisk iz Clevelanda, Ohio
V petek, 18. septembra, sta Kamnik obiskala Tim Stevens z ženo Judy iz Clevelanda, Ohio. V Kamnik sta prišla z vlakom iz Ljubljane, pred tem pa sta obiskala tudi Bled. Pot sta nameravala nadaljevati proti Zagrebu, od tam pa v Južno Dalmacijo. Vprašali smo ju kako to, da sta se odločila obiskati ravno Kamnik in dobili zelo zanimiv odgovor. Prišla sta obiskat grob svojega pokojnega prijatelja olimpijskega plavalca Toneta Cererja, ki je doma iz Kamnika in je tudi častni občan naše občine. Tone Cerer je dolgo časa živel v Clevelandu, kjer je tudi umrl. Gospod Stevens nam je povedal žalostno zgodbo o njegovi smrti, ki je bila tudi povezana s plavanjem. Tone Cerer se je namreč ponesrečil na zunanjem stopnišču ob univerzitetnem bazenu v Clevelandu, kamor je vsak dan hodil plavat. Pri padcu si je poškodoval roko in glavo 'n tri dni za tem preminil v bolnišnici.
Spodnje besede pa je napisal Tim Stevens v knjigo Pohval in pritožb v Turistično informacijskem centru: »Prišla sva v Kamnik, da bi našla grob Mojega dobrega prijatelja Antona Cererja. Z njim in še s petimi prijatelji smo se dobivali vsak dan okrog enajste ure dopoldne na univerzitetnem SO-metrskem bazenu države Cleveland. Jaz sem to počel z Antonom približno 15 let. Ko je Anton umrl, smo naredili majhno spominsko ploščo 'z marmorja z njegovim imenom, sliko, datumom rojstva in smrti in še z nečim. Kadarkoli je Anton zbolel ali se poškodoval je skočil v bazen m plaval, da se s tem ozdravi. Rekel je: »Bazen je moj zdravnik«. Tako smo dali ta Antonov citat na spominsko ploščo, ki je postavljena na zidu univerzitetnega bazena, kjer je plaval.«
Družina Zeldenthuis iz Nizozemske, ki je bivala v kampu Resnik: »V
Kamnik in tudi v Slovenijo smo letos prišli prvič. V Kamniku bomo dvakrat Prenočili, nato pa pot nadaljevati proti hrvaški obali. Tu smo z avtodomom, pot smo si začrtali že doma, za vaše mesto in kamp pa smo izvedeli Preko Adacovega kataloga. V kampu smo se spoznali z nekaj kolegi ko-lesarji, ki prihajajo s Češke in se danes skupaj odpravili na kolesarski izlet v Kamniško Bistrico. Imate zelo lepo, neokrnjeno naravo, čisto in hladno Kamniško Bistrico ter čudovite planine. Tudi ljudje ste zelo prijazni, odprti m gostoljubni. Zdaj bomo šli še za nekaj ur v mesto, ker smo slišali, da v teh dneh poteka največji kamniški festival Kamfest, jutri zgodaj zjutraj Pa se bomo odpeljali proti morju. Verjetno bomo drugo leto ponovno Prišli v Kamnik in morda tu ostali še kakšen dan več.
, Družina Schmitt in VVeber iz Nemčije: »V Kamnik smo prišli povsem Po nesreči', zašli smo, ampak za to nam ni sedaj prav nič žal. Veseli smo,
Pa smo tu. Takoj smo našli in obiskali Tl C, izvedeli za kamp, kjer lahko z avtodomom prenočimo, in dobili še kar nekaj turističnega gradiva. Najprej smo se sprehodili po Kamniku, ki je zelo prijetno malo mestece, bili na Malem gradu, obiskali smo Frančiškansko cerkev. Ker so si otroci zaželeli kopanja smo obiskali še Terme Snovik. Sedaj pa smo prišli v kamp,
Jer nam je zelo všeč. Ljudje so prijazni, tu je vse, kar potrebujemo in še dra9° ni- Jutri pa gremo naprej.«
SPOMINSKO OBELEŽJE NA HIŠI ŠIMENČEVIH
V soboto, 17. oktobra, je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo na hiši družine Šimenc v vasi Stebljevek v Tuhinjski dolini odkrilo spominsko obeležje. Družina Šimenc je v letu 1990 na svoji domačiji tajno hranila orožje in strelivo v okviru priprav mane-verske strukture narodne zaščite na osamosvojitveno vojno.
Predsedstvo Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo je sprejelo odločitev, da bo v naslednjih letih v soglasju z družinami na vse objekte, v katerih se je v pripravah na osamosvojitveno vojno hranilo orožje in strelivo, postavilo spominska obeležja.
Slavnostni govornik ob odkritju prvega tovrstnega obeležja je bil organizator manevrske strukture narodne zaščite na kamniškem območju Boris Zkrajšek. Ob tem dogodku je predstavnik republiške organizacije veteranov vojne za Slovenijo Janez Kušar kamniškim veteranom podelil častni trak manevrske strukture narodne zaščite.
ZC
Bazen naj nosi ime Toneta Cererja, najuspešnejšega kamniškega plavalca
Računovodske storitve
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
2ii?OS d.o.o.
4, Kamnik
e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
Plavalni klub Kamnik, ki vsako leto beleži porast svojih članov -mladih plavalcev iz kamniške in sosednjih občin, je na župana Antona Smolnikarja naslovil pobudo o poimenovanju poletnega bazena v Kamniku po Tonetu Cererju, najuspešnejšemu kamniškemu plavalcu in častnemu občanu občine Kamnik. Pobudo je podal njegov prijatelj, prav tako nekdanji plavalec in častni občan mesta Kamnik dr. Niko Sadnikar Izvršilni odbor Plavalnega kluba Kamnik je na seji 15. septembra 2009 pobudo podprl in jo razširil s predlogom, da tudi načrtovani regijski turistično, športno-rekreacijski center v Kamniku nosi ime po velikem športniku Tonetu Cererju.
Plavalni klub Kamnik pozdravlja pozitivni odziv kamniškega župana Antona Smolnikarja oziroma Občine Kamnik, ki je pobudo podprla in pristopila k projektu z delovnim naslovom »Športni park Kamnik«, ki naj postane turistično, športno-rekreacijski in nastanitveni center regijskega pomena v katerem bo tudi pokriti bazen. Podporo projektu je izrekla tudi poslanka v državnem zboru mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki projekt ocenjuje kot novo razvojno priložnost mesta Kamnik.
Tone Cerer seje rodil 30. oktobra 1916 v Kamniku. Bil je eden izmed najuspešnejših plavalcev vseh časov, prejemnik številnih naslovov državnega prvaka, dvakrat je osvojil bronasto medaljo na evropskih prvenstvih in se udeležil dveh olimpijskih iger. Njegovo osvojeno 5. mesto vfinalu na 200 m prsno na olimpijadi v Londonu leta 1948je bilo kar šest desetletij najboljši dosežek slovenskih plavalcev. V povojnih letih je bil Tone Cerer med glavnimi soustanovitelji športne dejavnosti v Kamniku. Deloval je kot trener kamniških plavalk in plavalcev ter se izkazal kot predsednik gradbenega odbora v takratnem športnem društvu (SŠD) Kamnik. Predvsem njegova zasluga je, daje SŠD Kamnik v letih 1950 in 1951 zgradilo 50 m plavalni bazen in kasneje do 1955 še nogometno-atletski stadion ter odbojkarska in teniška igrišča. Tone Cerer je s svojim delovanjem pustil neizbrisen pečat plavalnemu športu ne le v Kamniku, pač pa v celotni državi Sloveniji. Do zadnjega dne, umrl je 25. maja 2006, je bil predan plavanju in mestu Kamnik.
Tone Cerer nam je zapustil veliko dediščino in s svojim življenjem postavil vzgled, da moramo vedno gledati naprej, hoteti več in bolje, predvsem pa
narediti vse, kar je v naši moči, da svoje cilje dosežemo. Prepričani smo, da nam bo ob skupnem sodelovanju Občine Kamnik in klubov vodnih športov v občini
uspelo uresničiti sanje naših športnikov in občanov, da Kamnik postane športno turistično srce celotne Slovenije.
Helena Končar
Ob javni predstavitvi pobude o poimenovanju poletnega bazena in načrtovanega regijskega športno-rekreacijskega centra po Tonetu Cererju 27. septembra ob kamniškem bazenu - z leve: predsednik PKK mag. Bojan Zupan, državna poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar in vodja bazena Tone Žibert. Foto: dr. Damjan Hančič
Prvo soboto v oktobru sta Kamnik obiskali tudi dve večji skupini turistov. Prvo, ki je k nam prišla s Češke, točneje iz regije Hana, smo srečali na Malem gradu. In zakaj ravno Kamnik? Jaroslav Brzak, ma-nager Akcijske regijske skupine, ki deluje v okviru evrospkega sklada LEADER, je dejal: »V Cardiffu, na razglasitvi rezultatov tekmovanja Entente florale (v tekmovanju sta sodelovali tudi naselji Krnov in Morice) sem srečal vašega župana Toneta Smolnikarja, ki nas je povabil v Kamnik. Ker smo bili ravno v Celovcu, smo se odločili, da pridemo še v Kamnik in ni nam žal, imate čudovito mesto.« V skupini je bilo tudi 12 županov regije, v kateri je sicer 29 občin. Marta Hu-sičkova, županja mesta Namešt na Hane, ki je z okoli 18.000 prebivalci eno večjih v regiji, je dejala: »Prvič sem v Kamniku in mesto mi je zelo všeč. Sem smo prišli tudi pogledati katere dobre prakse lahko prenesemo v naše okolje. Občina Kamnik
Blagoslov novega avtomobila družine Zorman, ki bo Anžetu omogočil varno vožnjo, je opravil župnik Janez Gerčar, ob tem pa so se zbrali tudi kamniški župan Tone Smolnikar, predstavniki Lionsov (Franjo Kovačič, dr. Andreja Eržen, Jože Tomelj) ter člani LTS - Za Kamnik (Brane Hafner, Marinka Mošnik, Jože Zagorc in Rudolf Pfajfar).
Na misijonsko nedeljo, 18. oktobra, je župnik Janez Gerčar po maši pred cerkvijo v Šmarci blagoslovil vozilo družine Zorman. Družina prvošolčka Anžeta, ki zaradi cerebralne paralize potrebuje posebne sedeže tako v avtu kot doma, si je dve leti prizadevala, da bi zbrala finančna
sredstva za nakup dovolj velikega in varnega vozila. Pri tem so jim pomagali ljudje dobre volje, Komorni pevski zbor Šmarca, Klapa Mali grad, Lions Klub Kamnik, Leo Klub Kamnik, Lista Toneta Smolnikarja - Za Kamnik ter Porsche Slovenija z generalnim direktorjem Heinzom Slesakom,
ki prihaja iz pobratene občine Trofaiach. Sredstva so zbirali tudi preko župnijske Karitas Mengeš in Iskrice Nedeljskega. Anžetov oče Simon se je med mašo zahvalil vsem ljudem dobre volje, ki so jim kakor koli pomagali uresničiti veliko željo.
Nina Klisarič
Skupino obiskovalcev iz Češke je po Kamniku vodila Uršula Sušnik - z Marto Husičkovo, županjo Namešt na Hane, ter Jaroslavom Brzakom v Kavarni Veronika. Po klepetu ob kavi je sledil ogled Malega gradu, razgled pa je skupino iz češke regije Hane navdušil kljub nekoliko slab-
šemu vremenu.
je sicer geografsko čisto nasprotje naše regije, ki je ravninska in zelo kmetijsko naravnana regija. Prav gotovo bomo v Kamnik še prišli, ogledali bi si radi še Arboretum in Veliko planino.«
Skupina si je v Kamniku in okolici ogledala središče mesta, Frančiškanski samostan, Mali grad s kapelo in Budnarjevo domačijo.
&	9	9
Ponedeljke običajno začnem z delom v poslanski pisarni. Število občanov in občank, ki me prosijo za pomoč, se hitro veča. Čeprav je dela veliko, sem vesela, kadar mi uspe komu pomagati.
Nepričakovani obisk
Nedavno me je v poslanski pisarni presenetila ekipa Kanala A. Razlog obiska je bila informacija o odstopu ministra za zdravje z ministrskega mesta. Mene so mediji, ne da bi me o tem prej kaj povprašali, razglasili za kandidatko za ministrico. Ker se je informacija o tem pojavila v medijih, mi nekaj dni telefon kar ni prenehal zvoniti. Nekateri občani in občanke so želeli dobiti zagotovilo, da bom še naprej ostala poslanka. Za iskanje novega ministra je še dovolj časa, saj naj bi minister za zdravje odstopil šele ob koncu tega leta. Sicer pa je iskanje novega ministra odgovornost predsednika Vlade RS.
Zdravstvena reforma
Vprašanje novega ministra ali ministrice za zdravje me ni zaposlovalo tudi zato, ker se med drugim ukvarjam še s spremembami hudo spornih zakonskih predlogov ministra za zdravje. Sporni so, ker vodijo v nadaljnjo privatizacijo in komercializacijo zdravstva. Oba procesa pa sta vzrok sedanjim težavam zdravstva, ki postaja vse dražje in manj dostopno. V poslanski skupini SD smo skupaj s civilno družbo pripravili predloge sprememb nedavne nove verzije predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti. Žal minister doslej ni imel dovolj posluha niti za predloge poslancev SD, niti za predloge civilne družbe. Virantova plačna reforma in nedavno znižanje javnih sredstev za zdravstvene programe zdravstvenim domovom, bolnišnicam in koncesionarjem sta razmere v zdravstvu še bolj zaostrila. Posledice naj bi spet nosili bolniki.
Neplačevanje plač in prispevkov
Precej odmevna je bila tiskovna konferenca, na kateri sem s poslancem SD Andrejem Magajno, ki je tudi predsednik stranke Krščanskih socialistov Slovenije, predstavila vzroke, obseg in posledice neplačevanja plač in socialnih ter zdravstvenih prispevkov delavcem. Le-to ogroža socialno in zdravstveno varnost delavcev in tistih, ki jih ti preživljajo. Problem sega več let nazaj, vendar se zanj dosedanje vlade niso zmenile.
Poslanca SD sva dala Vladi RS pobudo, z realizacijo katere v prihodnje ne bi več prihajalo do tovrstnih zlorab zaposlenih. Poudarila sva, da je zavestno neplačilo plače ali prispevkov kaznivo dejanje.
Vladi RS sva med drugim predlagala, naj se presodi ustavnost in zakonitost ureditve, ki omogoča Davčni upravi RS (DURS), ZPIZ in ZZZS dogovarjanje z delodajalci o odlogu plačil prispevkov. Prispevki so namreč last zaposlenih. Dogovarjanje o njihovem odlogu potekajo brez vednosti zaposlenih. Posledice dogovarjanj teh institucij nosijo delavci in njihove družine. Predlagala sva tudi, naj pristojna ministrstva nemudoma izvršijo nadzor nad delom Inšpektorata RS za delo, DURS-a, ZPIZ-a, ZZZS in tožilcev.
Ker ni sistemsko urejenega obveščanja zaposlenih o vplačanih prispevkih, sva predlagala, naj DURS najmanj enkrat letno obvesti zaposlene o vplačilih delodajalcev za socialne in zdravstvene prispevke. Obravnavano področje sodi v pristojnost kar petih ministrstev. Zato sva predlagala ustanovitev medresorske skupine, ki bi pripravila predloge zakonskih sprememb, s katerimi bi se učinkovito preprečilo možnosti zlorab delavcev na področju delovne, socialne in zdravstvene varnosti. Odgovor Vlade RS pričakujeva v roku 30 dni.
Javna tribuna
6. novembra bom vodila javno tribuno v Kamniku. Gostja javne tribune bo ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Podrobnejši podatki o javni tribuni so objavljeni v oglasu v tem Kamniškem občanu.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
Iz odprtega pisma županu Tonetu Smolnikarju
O (ne)upravičenih stroških vrtca
puščene v omaricah naših malčkov. Tudi to predstavlja dobršni delež
V zadnjih dneh smo starši otrok, ki so sprejeti v Vzgojno-varstveni zavod Antona Medveda, Kamnik, prejeli odločbe o plačilu vrtca s strani Občine, ki nas posamezno uvrščajo v plačilne razrede in prve položnice s strani omenjenega vrtca.
Verjetno ni starša, ki ne bi v mesecu septembru »izkoristil« možnost uvajanja otroka v vrtec. Prepričana pa sem, da se je vsak izmed nas vprašal o plačilu celotnega zneska za vrtec, ne da bi nam bilo zmanjšano plačilo vsaj za obdobje uvajanja.
Menim, da je uvajanje na mestu tako za otroke, ki prvič vstopajo v vrtec, saj predstavlja enega izmed pomembnih mejnikov v njihovem življenju, kot tudi pomembno za vzgojitelje (ice), ki se lažje posvečajo odkrivanju posameznikov v tem obdobju.
Prepričana sem, da bi se dobra volja lahko pokazala vsaj s tem, da za to obdobje ne bi zaračunali prehrane. Navsezadnje, če na hitro preračunamo število otrok krat število dni uvajanja, je v tem obdobju, roko na srce, vrtec ogromno privarčeval.
Zato apeliram na vas, gospod župan, kot ustanovitelja in ostale, ki ste prejeli to pismo v vednost, da resno zastavite predlog o zmanjšanju stroškov tako za starše, kot tudi za vrtec. To sem navedla za to, ker vodstvo vrtca očitno ne more najti konkretnih rešitev pri zmanjšanju stroškov, kar posledično pomeni višje cene za nas starše.
Naj sama podam vsaj en predlog - položnice, ki jih prejemamo starši ni potrebno pošiljati po pošti, pač pa so nam lahko dane osebno v roke ali
privarčevanega denarja.
O vrtcih se bo pisalo skozi vse leto in ne samo jeseni, naslednje leto bo odšlo prvič v vrtec spet lepo število otrok in prav bi bilo, da bi se vsaj za njih in vse nadaljnje našla konkretna in ugodna rešitev pri znižanju plačil za vrtce.
In naj vas ne vodi misel, da dokler je povpraševanje večje od ponudbe, lahko ceno obdržite visoko kot želite.
Natalija Berlec
Propadajoče hiše kazijo podobo mesta, ogrožajo bližnje stanovalce in mimoidoče
Med sprehodom po ulicah mestnega jedra opazimo več hiš, ki iz leta v leto nezadržno propadajo, lastniki ne opravljajo niti nujnih vzdrževalnih del, zato nekatere že ogrožajo okoliške hiše in stanovalce ter mimoidoče. V zvezi s tem občinsko upravo opozarjajo tudi svetniki. Marjan Semprimož-nik je tako opozoril na vidno propadanje stavbe stare knjižnice v središču starega mestnega jedra ob parku Evropa. Hiša vidno propada, okna so razbita in odprta. Ob tem spominja, da je bila hiša ob selitvi nekdanje knjižnice v nove prostore vzdrževana in v solidnem stanju.
Ivanka Ogrinec z Občine Kamnik odgovarja, da je objekt nekdanje knjižnice, parc.št. 148/2 k.o. Kamnik, od leta 1998 v lasti družbe UB Urbanistični biro iz Mekinj. Kot pojasnjuje Ogrinčeva, Občina nima na razpolago nobenega legalnega sredstva, da zoper lastnika zaradi navedenih dejstev kakorkoli ukrepa.
Svetnica Mateja Poljanšek pa je podala pobudo, da se do konca decembra pripravi občinski predpis, ki nalaga lastnikom obnovo stavbe, če tega ne storijo v določenem roku, pa naj to naredi občina na njihov račun oziroma uveljavlja delež.
Ivanka Ogrinec in mag. Marija Tadeja Ježek pojasnjujeta, da Občina Kamnik že nekaj časa ugotavlja, da številni razpadajoči objekti ogrožajo neposredno okolico. Pri pregledu teh objektov pa ugotavljajo, da so ti večinoma v lasti starejših oseb oziroma socialno ogroženih ljudi. Nemalokrat gre tudi za nerešene zapuščinske zadeve, ko dediči pridejo v spor in ni mogoče sporazumno določiti deleža lastništva nepremičnine. Nekaj je primerov, ko ima lastnik več nepremičnin in ne živi v občini Kamnik in pogosto tudi ni seznanjen s stanjem svoje razpadajoče nepremičnine.
Kot pojasnjujeta, so navedene težave poznane tudi zakonodajalcu, zato' je v Zakonu o graditvi objektov med drugim določil: »Če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, pa ne gre za nevarno gradnjo po tem zakonu, občina zaradi zavarovanja javne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. Občina sprejme odlok, v katerem določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev ter predvidi oceno njihovih stroškov. V odloku lahko občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi navedenega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine«.
Občinska uprava je na podlagi teh določb zakona že pristopila k pripravi odloka, ki bi bil pravna podlaga za konkretne ukrepe občine in pri tem prišla do ugotovitev, da je bila na Ministrstvu za okolje in prostor imeno-i vana posebna skupina, ki naj bi pripravila navodila glede izvajanja določb* zgoraj citiranega člena zakona in naj bi pripravila tudi vzorec odloka, ki
naj ga bi MOR posredovalo občinam v nadaljnjo uporabo. Vendar pa ta skupina še ni opravila naloženih nalog in tako nobena občina v državi še ni sprejela takega odloka.
Glede na številna odprta vprašanja glede izvajanja predmetnih določb ZG O, ki jih tudi MOR še ni uspelo razrešiti, občinska uprava tako še ni pripravila vsebine odloka, bo pa to storila takoj, ko bo lahko odgovorila na odprta vprašanja, ki se ob obravnavani temi pojavljajo.
Po sedaj veljavni zakonodaji nujne primere rešuje gradbeni inšpektor, ki lahko odredi lastniku objekta, da ga sanira.
SAŠA MEJAČ
Odgovor na javne izjave predstavnika lastnika družbe Velika planina, d.o.o.
Druga plat o Veliki planini
Odločitev članov Nadzornega sveta in uprave družbe Velika planina d.o.o., da javnost obvestimo tudi o drugi plati dejanskega stanja med NS, upravo in edinim lastnikom, je botrovala zgolj na enostranskih izjavah predstavnika lastnika družbe VP, ko omenja, da sta NS in uprava slabo komunicirala z lastnikom in bila nekooperativna.
1)	Tričlanski Nadzorni svet je na podlagi predhodne prošnje lastnika (župana oz. občine) imenovala Skupščina družbe v septembru 2006. Ker smo vsi videli v kakšnem stanju je družba, smo dobili od strani lastnika zagotovilo, da bo lastnik letno (notarski zapis iz leta 1999) subvencioniral nemoteno poslovanje družbe VP v primeru finančnih težav z vključno poslovnim letom 2009. Zaradi tega smo tudi postavili za direktorja družbe osebo, ki je že dolga leta delovala na področju žičničarstva in ima za to tudi vsa strokovna potrdila. Naloga NS je, da ščiti interese lastnika, predvsem pa podjetja. Tega smo se vsi trije resno zavedali (saj smo vsi gospodarstveniki z ustreznimi licencami za nadzornike) ter se lotili posla s polno odgovornostjo, kar smo tudi z upravo in zaposlenimi dokazali. Prevzeli smo družbo z velikimi tehničnimi in likvidnimi težavami, brez
večjega premoženja, saj so bili vsi gostinski objekti odprodani z
vednostjo lastnika ter nobena od zastarelih naprav ni delovala ali imela obratovalnega dovoljenja, torej brez infrastrukture in osnovnih pogojev za delo. Družbo smo pripeljali do poslovne uspešnosti (odkupili smo nazaj ter uredili gostinski del, ki se je izkazal za najbolj donosno vejo poslovanja, vse naprave imajo obratovalna dovoljenja, osebje ima vsa dovoljenja za izvajanje tehničnih del na žičnicah, v dogovoru smo bili z lastnikom hotela Šimnovec za brezplačni najem....) in vse to zagotavlja družbi dnevni denarni tok in možnost investiranja. Smatramo, da so bile predhodne poteze lastnika skrajno neposlovne in škodljive za družbo.
2)	NS je v tem obdobju pripravil tudi razvojni načrt družbe, ki je temeljil na realnosti, ki jih področje Velike planine tudi prenese (to je tudi zapisano v državnem dokumentu o razvoju slovenskih žičnic do leta 2017, ki ga je pripravilo Ministrstvo za promet in ga je vlada na jesenski seji tudi sprejela). Županu in njegovim ožjim sodelavcem projekt verjetno ni bil všečen, se do tega ni opredelil, ter se odločil in predlagal svetnikom novo projektno skupino, ki bo ponovno na novo pripravljala razvojni načrt VP, kar
pa pomeni dodatna sredstva za pripravo le tega.
3)	Glede sodelovanja in kooperativnosti je lastnik družbe (župan) verjetno tudi pozabil na dejstva okoli sklica izredne seje Občinskega sveta, ki je bila sklicana na pobudo svetnika o problematiki poslovanja družbe VP (lastnika, prejšnjega vodstva in NS družbe VP), da je NS podal svetnikom primerne izjave. Po tej spodleteli in redni Občinski seji in neodzivnosti občine smo na seji NS 18.8. 2009 sprejeli naslednjo ugovitev:
»NS ugotavlja, da lastnik kljub večkratnim prošnjam, poročilom, zahtevam, ne izpolnjuje zakonitih pogodbenih obveznosti do družbe Velika planina d.o.o..
Zaradi tega člani NS ter uprava podjetja podaja ta nepreklicni odstop z dne 1.10.2009.
Vprimeru, da lastnik do 30.9-2009 izpolni vse pogodbene obveznosti ter vsa druga že večkrat navedena odprta vprašanja ter zahteve na Veliki planini (denacionalizacija, prometna ureditev, ustanovitev javnega podjetja, nakazilo sredstev iz notarskega zapisa iz leta 1999) ter ostalo, so se člani NS ter uprava družbe pripravljeni pogovarjati o nadaljnjem sodelovanju.«
4)	Čudi nas tudi, da lastnik do sedaj ni reagiral na zahteve NS in
je institut nadzornega sveta umaknil brez predhodnega obvestila, kar kaže na samo poslovno etiko lastnika, ki jih je zapisal v zaklju- . čnih letnih poročilih.
S tem pismom želimo javnosti razodeti tudi drugo plat resnice \ o delu in poslovanju Nadzornega sveta in uprave družbe Velika j planina, ki kot lahko trdimo, da j je v družbeni lasti, ne pa v lasti ' zasebnika.
Vsekakor pa smo podjetje za- I pustili z dovoljenji za vse naprave, čeprav se sedaj občinski uradniki hvalijo, da so se z ustreznimi inštitucijami dogovorili za izdajo ponovnega dveletnega dovoljenja nihalki pred dvema tednoma. Zanimivo, da se tega niso uspeli dogovoriti prej in je nihalka stala štiri mesece?
Morda pa je v ozadju le to, da je družba vložila izvršilni predlog zaradi zapadlih terjatev lastnika do družbe, h katerim se je sam zavezal z notarskim zapisom iz 1.1999. Dolžnost organov vo- i denja in nadzora je, da izterjajo vse zapadle obveznosti, da te ne zastarajo, in skrbijo za nadzor nad poslovanjem. Zaskrbljujoče bi bilo nasprotno, da bi nadaljevali z utečeno prakso lastnika pri pošlo-vanju iz preteklosti, ki je družbo ] tudi pripeljala v velike izgube.
Dušan Božičnik, Dušan Šuštar, Tadej Pojbič in Marijan Skornišek, člani nekdanjega NS in uprave družbe Velika planina d.o.o.
Leto otvoritev in polaganj temeljnih kamnov
Začelo se je! Pred nami je naporno leto otvoritev in polaganj temeljnih kamnov. Čez eno leto našega župana spet čakajo volitve. V javnosti je sicer skromno napovedal, da se bo prihodnje leto upokojil, vendar gre za star in že preizkušen trik, ki ga je župan uporabil že pred volitvami leta 2006. Takrat je prav tako napovedal, da ne bo več kandidiral, pa vendar je. Manever je namenjen zgolj uspavanju opozicije in umirjanju javnosti pred prihodnjimi volitvami. O resnosti županove napovedi o politični upokojitvi govori tudi zaposlitev tiskovne predstavnice. Župan, ki bi se upokojeval, najbrž ne bi v zadnji četrtini mandata zaposlil tiskovno predstavnico, ki bo skrbela, da bo javnost primerno
obveščena o vseh njegovih podvigih.
Torej, prvi temeljni kamen v volilni kampanji pred lokalnimi volitvami 2010 je bil položen ob začetku gradnje povezovalne ceste treh mostov, kot je večmilijonsko povezovalno cesto poimenoval župan, otvoritev pa nas seveda čaka prihodnje leto tik pred volitvami. Poznavalci in strokovnjaki se županovim obljubam, kako naj bi nova povezovalna cesta razbremenila kamniški prometni sistem, zgolj nasmihajo in dodajajo, da bo nova povezovalka razbremenila le zelo majhen del Ljubljanske ceste, medtem ko bo s priključkoma (krožišče in križišče) na sedanjo obvoznico in Ljubljansko cesto dodatno obremenila promet na
obeh cestah. Danes, ko je mogoče videti traso nove ceste, vse več ljudi pritrjuje razmišljanjem, da bi bilo vse te milijone, ki bodo vloženi v novo cesto, pametneje uporabiti drugje.
Če bo šlo vse po sreči in če bo županova beseda kaj držala, nas prihodnjo pomlad čaka otvoritev novih oddelkov v kamniškem javnem vrtcu. Zagotovo se bo do poletja nabralo še večje število desetmetrskih alsfaltnih odsekov in drugih malenkosti, vprašanje pa je ali bo županu uspelo položiti temeljni kamen pred začetkom gradnje nove osnovne šole Frana Albrehta. Zaradi popolnoma neprimerne prometne ureditve, ki je predvidena okrog novih osnovnih šola Frana Albrehta in Toma Brejca, v javnosti vlada
precejšnje nezadovoljstvo, zato ne bi bilo nič nenavadnega, če bi se županu zgodila še kakšna civilna iniciativa, ki ne bo pristala na katastrofalno prometno ureditev. Če ne bo šlo s temeljnim kamnom, bo pa septembra 2010 pred šolo najbrž zabrnel vsaj kakšen stroj, ki bo zgolj motil pouk, hitre izgradnje šol pa tako ali tako ne bo mogel zagotoviti, tako kot leta 2006 brneči stroj kar tri leta ni mogel zagotoviti nove štiripasovnice, pa čeprav je tik pred volitvami veselo brkljal po Kamniški Bistrici.
Ne smemo pozabiti niti na Veliko planino. Potem, ko je županu že leta 2006 neznano kam zbežal izraelsko-ruski investitor, letos pa še vodstvo družbe Velika planina d.o.o., ki je župana opozorilo, da je Velika planina družbena last, ne pa zasebna lastnina, po vsej verjetnosti na planini ni pričako-
vati kakšnih večjih otvoritev, se bo pa najbrž našla kakšna prireditev za slavnostni govor in novo obljubo o skrivnostnem rešitelju i Velike planine.	|
Kaj nas torej še čaka pri župa- i novih pripravah na prihodnje volitve? Prva faza, to je poskus F
uspavanja opozicije z napovedjo
umika iz politike, je bila že reali f zirana. Sledila bo druga faza, s ka- L
tero bo župan obtožil opozicijo za vse svoje neuspehe in ji očital nekooperativnost. V tretji fazi bo sledilo zbijanje kredibilnosti opozicije, kjer bo župan poskušal dokazati, da opozicija ni kompetentna za vodenje občine. Sklepna, četrta faza pa bo zagotovo ustvarjanje zgodbe o uspehu, kot veliki uspehi se bodo prodajali majhni projekti. Bodite pozorni, čaka nas zanimivo leto.
MATEJ TONIN
Zlata plaketa mešanemu pevskemu zboru Odmev
V poljskem mestu Bielsko- Biala Je od 16. do 18. oktobra potekalo Mednarodno tekmovanje pevskih oborov Gaude Cantem, kjer smo s°delovali tudi Mepz Odmev iz Kamnika pod vodstvom prof. Ane Smrtnik. V otvoritvenem delu pri-reditve smo se zbori predstavili z elo skladbo na zabavno tematiko,
zato smo izbrali Poletno noč Moj-mirja Sepeta ob klavirski spremljavi našega pevca Roka Juhanta. Naslednji dan je sledilo tekmovanje in naš program so sestavljale skladbe:Rihte mich Gott (Ps 43) Felixa Mendelssohna, Christus es natus-Damnjana Močnika, Žanji-ca-Sama Vremšaka in Visoki rej-
Mamut je dobil svoj negativ
Mamut v naravni velikosti, največji kip v Sloveniji, ki ga je kipar Miha Kač iz Bistričice izdelal na domačem vrtu, je pripravljen za izdere iz brona. Po dobrem letu dogovorov je Občina z javnim razpisom Septembra izbrala livarja Romana Kamška z Gore pri Komendi, ki je pred nekaj tedni že izdelal negativ. »Ujeli smo skrajni čas, saj bi model PMniuta, ki sem ga že lani junija izdelal iz lesenega ogrodja, stiropora, etona in kokosovih vlaken že začel propadati, svoje zahteve, poveza-?e z vremenom, pa ima tudi livar, zato lovimo zadnje tople dneve, ki ve omogočajo kakovostno delo,« je ob začetku livarjevega dela zado-!°'jen povedal Miha Kač, ki je v projekt Mamut vložil več let svojega lvljenja in ogromno energije. Roman Kamšek je na model vbrizgal Posebno gumo, ki jo je prekril še s poliuretanom. Takšno oblogo je . ato z mamuta razrezal, dele pa odpeljal v svojo delavnico, kjer jih o vlil v bron in nato zvaril skupaj. Delo mu je uspelo po načrtih, od-Cno pa se je pri tem obnesel tudi model sam, ki je zahtevno izvedbo egativa preživel praktično nepoškodovan. Pred dvema tednoma je to Miha Kač kip postavil na posebne temelje na svojem vrtu, kjer je Qa) na ogled vsem, ki ga zanima.
JASNA PALADIN
Klub zdravja Zaživel že s prvim Predavanjem
• V
lij si"6do, 7. oktobra sg je v seminarski sobi Hrast odvilo prvo predava-pQ \ sklopu novega projekta Term Snovik - KLUB ZDRAVJA. Zanimivo in ie nCn° P.redavanie Rajka Škariča z naslovom »Ali je vse to zaradi stresa« Povabilo presenetljivo veliko število obiskovalcev.
. pa]~raneJe toplo pozdravila direktorica Term Snovik Petra Zlatoper, nato stre edo Predala Rajku Škariču, tuinologu, ki je poslušalcem predstavil 1 j)0Jj nekoliko drugače, kot smo ga poznali doslej. Predstavil je vzroke in Mm 6!s stresa, ki lahko pripelje človeško življenje do roba propada ozi-Pt>uH d^ PostoPnega izgubljanja zdravega telesa in duha. Predavatelj je i jn naaril, kako pomembno je biti prisoten z mislimi vtem trenutku, tukaj | k40hJ' Poda' ie odgovore na vprašanja kot so: Ali je stres le nov izgovor i v6q J^e9a človeka ali gre za kaj konkretnega, otipljivega in obvladlji-i KajL'-. re.s stres tisti, ki povzroča človekove fizične težave? In nazadnje: 1 ^redg^6!! hrez stresa v vsakodnevnem Vrvežu, vsak dan in vsako uro?
-	^redav ■ uči' naJvsak človek posluša svojo vest in se tudi ravna po njej.
-	lahko trre 6 Popostril s poučnimi primeri iz vsakdanjega življenja. Zato > Vg vsern lmcl' da-ie hHa psihosocialna, fizična in duhovna razlaga razumlji-i traven poslpšalcem, ki so po besedah g. Škariča spoznali pomembnost i Tena, nac'na življenja ter ohranjanja zdravja ljudi in okolja.
JA širj+| e zavedajo tudi v Termah Snovik, saj je poslanstvo KLUBA ZDRAV-druge prav to zavest. V mesecu novembru so za vse člane kluba in tudi v9nje dr s.te Pripravili še dve zanimivi predavanji: 5. novembra preda-i predaVa'■ ance K°šir z naslovom »Radosti staranja« in 17. novembra Je “10 zmot o osteoporozi« s Sanjo Lončar.
Lojzeta Lebiča. Napeto vzdušje se je podaljšalo do nedelje, ko je bila predvidena razglasitev rezultatov in zaključni koncert najboljših zborov. Čeprav smo slutili, da nam je nastop dobro uspel, se tako dobrih rezultatov vseeno nismo nadejali. V mednarodni konkurenci smo v kategoriji mešanih zborov osvojili zlato plaketo in prvo mesto. Prejeli smo tudi pokal za najboljši tuji zbor. Poleg nas in domačih zborov so sodelovali še zbori iz Madžarske, Češke, Latvije, Makedonije in Slovaške.
Največjo nagrado (grand prix) pa je prejel poljski akademski zbor Tehniczno-Humanistycznej Akademij pod taktirko Jana Borčevskega. Ta zbor je osvojil tudi prvo mesto v kategoriji akademskih zborov.
V popoldanskih in večernih urah so sledili koncerti zborov s sakralnim programom, ki so potekali v cerkvah v Badovvicah, rojstnem kraju papeža Janeza Pavla 2. Nastopili smo s češkim zborom Carmina nova in latvijskim zborom iz Rige. Zapeli smo Cantate domino-Monteverdija, Ave Ma-rio-J. Busta, Salve mundi...in še nekatere iz našega sakralnega repertoarja. Koncerti so bili dobro obiskani kljub snegu in slabim vremenskim razmeram.
Doživeli smo veliko nepozabnih pevskih trenutkov in dobili motivacijo za nove podvige. Zbor Odmev je mlad in zagret, še posebej pa naša Ana, ki kljub številni družini vedno zmore dovolj dobre energije.
Marina Koželj
Slo vs. Cro z dobrodelnim namenom
V petek zvečer je v Domu kulture Kamnik potekal zanimiv »dvoboj« med Vidom Valičem, ki je zastopal barve Slovenije, in Ivanom Šaričem, ki je zastopal barve Hrvaške. Polna dvorana obiskovalcev se je nasmejala komikoma, ki sta na humoren način pokazala večje in manjše razlike med obema narodoma.
Dogodek so organizirali člani Lions Kluba Kamnik, izkupiček prireditve pa so predali Boštjanu Vinkoviču za nakup specialnega računalnika za slabovidne. Na prireditvi je predsednik Lions Kluba Kamnik Matic Romšak predal ček tudi Žarki Brišer Slana, direktorici CIRIUS-a (sredstva so Lionsi zbrali na dražbi vin v Gostilni Repnik). Ta sredstva bodo gojenci zavoda porabili za t.i. vikend samostojnosti (medsebojnega druženja in spoštovanja se bodo udeležili še osnovnošolci prostovoljci iz Stranj, ki jih vodi Martina Ozimek, in osebje Ciriusa).
Nina Klisarič
OKTOBER / NOVEMBER 2009
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
sobota, 24. oktober 10h - Sobotna otroška matineja Lutkovno gledališče Jože Pengov Lenart Zajc: SKRITA PRAVLJICA lutkovna predstava
ponedeljek, 26. oktober 18h - GALERIJA DOMŽALE KLEMENTINA GOLIJA
“Geografija spomina - minljivos (po)dobe”
vodstvo po razstavi z umetnostno zgodovinarko Katarino Rus
Krušelj in avtorico razstave, VSTOP PROST
petek, 30. oktober 20h Studio Vajevec, Društvo MILF, KUD FP Po Edvvardu Albeeju: ZGODBA O ŽIVALSKEM VRTU gledališka predstava
sreda, 4. november 20h
MARKO HATLAK (harmonika)
koncert, program: Bach, Ajax, Cage, Krebs
sobota, 7. november 10h - Sobotna otroška matineja Lutkovno gledališče Fru-fru Ela Peroci: MUCA COPATARICA lutkovna predstava
ponedeljek, 16. november 20h - MESTNI KINO DOMŽALE OGNJEMET (Hana-bi)
režija: Takeshi Kitano, japonska kriminalna drama
sreda, 18. november 20h JAVIER RODRIGUEZ & CHENSAMBLE ARGENTINO posebni gost koncerta: Juan Vasle (basbariton) glasbe Argentine in Južne Amerike
Kulturni dom Franca Bernika, Ljubljanska 61,
Domžale, t. 722 50 50 www.kd-domzate.si
Mali grad izpod čopiča otrok
Letošnja častitljiva obletnica mesta pod kamniškimi planinami in lepota Malega gradu sta vzpodbudila Natašo Makovec, da je v svoji Šoli Idej na Šutni s spomladansko razstavo Kamniku najprej predstavila 14 priznanih, odraslih umetnikov, ki so se lotili upodabljanja velikega kamniškega simbola, romanske kapele in razvalin gradu. »Kamnik lahko upravičeno imenujemo mesto slikarjev, ker je imel velik vpliv na življenje in delo mnogih pomembnih imen slovenskega slikarstva, ki so bili krajši ali daljši čas z njim povezana, zato se mi zdi pomembno, da tudi mlade generacije vzgajamo v tem duhu«, poudarja Makovčeva in v »tednu otroka« prostor stare kamniške meščanske hiše napolnila še s slikami Malega gradu, ki so ga naslikali čopiči tretješolcev iz Osnovne šole Frana Albrehta in po-
ti ružniče šole Nevlje. Ti so Veronikin dom pod budnim očesom učiteljic in mentoric Majde Pogačnik in Barbare Bergant prenesli na papir v široki, pisani paleti barv, lahkotnih oblikah in s posebnoj le otrokom lastno izvirnostjo. Izjemna ustvarjalnost mladih slikarjev oz. prva javna likovna razstava tretješolcev je vsekakor vredna ogleda. Kdo ve, morda je med mladimi razstavljale! tudi ime, ki bo že čez nekaj let uspešno plulo v krogu velikih, priznanih umetnikov. V Evropi, v svetu, kamor je v letošnjem letu kot del projekta Transromanica - Velika kulturna pot Sveta Evrope, vstopil tudi njihov tokratni motiv - Mali grad.
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK http://www.kam.sik.si
Četrtek. 22. 10.. ob 19. uri. Kamnik. Galerija Maiolka:
La cucina
Vonji in sokovi sicilijanske kuhinje iz romana La cucina se bodo pomešali s čutnimi recepti južnoameriške pisateljice Alledne in njene knjige Afrodita. Pogovor bo vodila Ivanka Učakar
Torek. 27. 10.. ob 19. uri, knjižnica v Komendi:
Roman za ženske, Roman za moške. Pogovor vodi Tadeja Rode Teran.
22.. 23.. 24. oktober, četrtek in petek od 18h do 20h. sobota od 9h do 12h
PREOBRAZBA PO NAFIAVNI POTI - Harmonizacija namesto rušenja Tridnevna delavnica je »pod maralo« Spoznati sebe še z drugih gledišč in ...
ta
ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK IN MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK VABITA:
Sreda. 28. oktober, ob 19.30: Matična knjižnica Kamnik
Mare Lakovi: ČAR GRŠKE POKRAJINE
ta
DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.ora Petek. 13.11. 2009 ob 19. uri Gledališka skupina Rudolfi DANTI DAN Premiera Za izven Prost vstop
Sobota. 14, 11, 2009 ob 19.30 ŠTEFKA IN POLDKA Senior komedija
Za izven
Vstopnina: 10 € (študenti, upokojenci 8 €, abonenti Doma kulture Kamnik 5 €)
Četrtek. 19.11. 2009 ob 18. uri Irena Rajh Kunaver
KRTEK ZLATKO ALI KAKEC, KI JE PADEL Z NEBA
Predstava za otroke Za abonma Kam’nček in izven Vstopnina: 5 €
isrgft t ' t * 4 'Sr*#-" f !' I i j
fjfe
rW
@:iHZ
o:io:
[ > ,
p« ' 'T*’'
r * I
tt"' •: ‘ f-tl
W:W Mtlfciidlfeiiz'1
Z ljubitelji starodobnih vozil
Po poti znamenite Škode, vselej očarljive Prage in podeželskih gradov
V Društvu starodobnih vozil Kamnik spletajo vezi sodelovanja s podobnimi društvi iz evropskih držav. Po pobratenju z ljubitelji starodobni-kov iz avstrijskega Trofaiacha spletajo prijateljstvo z društvom s Češke, zato so se poleti odzvali vabilu in jih obiskali. Prijateljsko srečanje in obisk so združili s poučnim in nadvse zanimivim ogledom tovarne in muzeja Škoda v mestu Mlada Boleslav, ogledom največjih znamenitosti Prage in bližnjih gradov Karlštajn in Konopište, seveda pa ni manjkala pokušina piva v tipični praški pivnici. Malo mestece, poimenovano kar »škoda town«, nam je razkrilo pot nastajanja Škod, nacionalnega češkega ponosa, zgodovinske in arhitekturne znamenitosti čudovite Prage ter skrivnostna podeželska gradova Karlštajn in Konopište pa so nas povsem prevzeli. Zato jih predstavljamo tudi vam, dragi bralci.
Praga je mesto, ki očara
Češka prestolnica Praga že dolgo časa velja za eno najlepših evropskih mest z veličastno zgodovino in arhitekturnimi stvaritvami ter bogato kulturno in umetnostno tradicijo. Odkrivanje mesta je najlepše začeti na vrhu grajskega hriba, kjer so Hradčani, nekdanji dvorec čeških kraljev, od leta 1918 pa rezidenca predsednika republike in sedež češke vlade. Praški grad je konec prve svetovne vojne pričakal v obupnem stanju razpadanja, projekt prenove so zaupali slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, ki je gradu povrnil nekdanji blišč in veljavo. Hradčani niso le grad, ampak že skoraj stolnično mesto vrh hriba. Prav opojen je sprehod skozi dvorišča Praškega gradu, ki se pohvali tudi z razkošno knjižnico, do čudovite katedrale Sv. Vita, Vaclava in Vojtjeha, gotske dvorane in Zlate uličice.
Do starega mesta, predela na drugi strani reke Vltave, vodi ena največjih znamenitosti Prage - Karlov most. Preko pol kilometra dolg kamniti most, zgrajen leta 1400, s tridesetimi skulpturami, je prava romarska pot obiskovalcev in raj za glasbenike, ulične zabavljače, slikarje in prodajalce spominkov. Še posebej prevzame obiskovalce večerni sprehod po mostu v soju uličnih svetilk in mnogo rok boža že povsem »zlizano« figuro psa na stebru mosta v znak želje ponovnega obiska tega lepega mosta.
Po sprehodu skozi Staro mesto se odkrivanje Prage obvezno nadaljuje v novi del mesta. Mustek je predel, kjer se oba dela stikata. Nekdanji okopi so danes privlačna nakupovalna ulica Na Prikope, divjina zunaj mestnega obzidja pa eden največjih trgov v mestu, znamenite Vadavske namesti, kjer so se dogajale revolucije - krvave in žametne.
Praga (češko Praha) je glavno mesto in z 1,2 milijona prebivalcev največje mesto na Češkem. Leži ob reki Vltavi in je kulturno ter ekonomsko središče-Češke. Kot smo spoznali že na začetku našega popotovanja, ima »vzhodni Pariz«, kot radi pravijo Pragi, izredno dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro Hradčani (Hradčany) in Mala Strana na levem ter Stare Mesto in Nove Mesto na desnem bregu Vltave, ki je v preteklosti mesto že večkrat poplavila. Ob zgraditvi železniškega omrežja leta 1848 se je pričelo mesto hitreje razvijati. Transport premoga iz bazena Kladno je omogočil razvoj metalurgije in je vplival na povečanje prebivalstva. Leta 1830 je v Pragi živelo 180.000, leta 1910 pa že 224.000 prebivalcev. Praga je tako postala močno industrijsko središče. Nastal je Liben s pristaniškim bazenom Vysočany, Hloubetin, Karlin in Smichov, ki so glavne industrijske četrti s tovarnami strojev, vozil, vagonov, stekla, papirja in prehrambenih izdelkov.
Zgodovina
Prago so v drugem delu 9. stoletja ustanovili češki kralji. Mesto je vzcvetelo v 14. stoletju, ko je na oblast prišel Karl IV., ki je ukazal izgradnjo Novega mesta, Karlovega mostu, katedralo sv. Vida (najstarejša gotska katedrala v Evropi in je zgrajena v samem praškem gradu) ter Karlovo univerzo, najstarejšo univerzo v nadalpski srednji Evropi. S tem je postala Praga tretje največje evropsko mesto. Z združitvijo štirih manjših trgov leta 1784 je Praga končno postala mesto. Združili so se Hradčani (območje gradu), Mala Strana (Manjše mesto, južno od gradu), Stare Mesto (Staro mesto) in Nove Mesto (Novo mesto). Mesto se je še povečalo s pridružitvijo krajev Josefov v 1850 in Vyšehrad leta 1883, katerima se je leta 1922 pridružilo še 37 občin. Tako je Praga tistega leta štela rekordnih
676.000	prebivalcev.
Praga je bila že v 10. stoletju sedež škofije in čeških kraljev ter pomembno kulturno središče že v poznem srednjem veku. Od leta 1918 je bila Češka del Češkoslovaške. Od marca 1939 do konca 2. svetovne vojne je bila Češka pod Nemčijo, nato se je ponovno spet osamosvojila in zavladal je komunizem. Poskus omilitve tega režima v času A. Dubčka (praška pomlad) se je končal z vojaškim posegom sil Varšavskega pakta 21.8.1968. Odtlej je obstajal trdi režim G. Husaka, ki so ga zrušili z množičnimi demonstracijami novembra 1989 v žametni revoluciji. Sledil je miren prehod v demokracijo, predsednik Češkoslovaške je postal V. Havel. Po razglasitvi neodvisnosti Slovaške julija 1992 so 1.1. 93 sprejeli sporazum o razpustitvi skupne države. Od leta 1999 je Češka članica zveze Nato, od maja 2004 je članica Evropske unije. Marca 2003 je V. Havla na položaju predsednika Češke nasledil premier V. Klaus.
Arhitekt Jože Plečnik
ohranil izjemno arhitekturo gradu Hradčani
Praga ima izredno bogato kulturno arhitekturno zapuščino, saj se je gradila in razvijala celo tisočletje, tako so tu delovali mnogi pomembni evropski arhitekti. Imela je srečo, da je konec druge svetovne vojne preživela brez večjih vojaških operacij in je ostala neporušena.
Turiste od vsepovsod navdušuje izjemna arhitektura nekdanjega dvorca
čeških kraljev. Projekt prenove je v času predsednika Masaryka izdelal znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. Čehi mu priznavajo veliko zaslug, da je prevzel obnovo praškega gradu, ki je pričakal konec prve svetovne vojne v obupnem stanju razpadanja kot prava priča zanemarjanja čeških zgodovinskih spomenikov s strani avstrijske uprave. Plečnik je bil v odličnih odnosih s predsednikom Masarykom in njegovo hčerko Aliče (ohranjena so številna pisma med njima). Imenovan je bil za grajskega arhitekta, organiziral je stavbarsko delavnico in jo predal v upravljanje svojemu nekdanjemu učencu arhitektu Ottu Rothmayerju. Obnova je stekla dokaj hitro, vendar z mnogimi problemi zaradi komunale, cest, vodovoda, kanalizacije, elektrike, ki jih v Pragi ni bilo. Obnova je potekala desetletje, od leta 1922 do 1932.
.. ... Značilnost Plečnikovih arhitek-V Pragi so 11. maja 2006 odkrili	turnih stvaritev je, da je vedno
prvi javni spomenik na Praškem	izrabi| Vse elemente v objektu,
gradu v čast Jožeta Plečnika. Do- prostoru in naravi, ki so že tam in prsni kip Plečnika je delo njegove jih izpostavil kot vredne. Zasvetile učenke - arhitektke Vladimire so se v novem sijaju in energiji; z Bratuž Lake.	odstranitvijo posameznih delov
previsokega obzidja okoli praškega gradu je Pražanom pokazal najlepše vedute Prage. S projektom »Rajski vrt« na Hradčanih pa je vključil zanemarjeni angleški park v novo vlogo na gradu. Tako je grad povezal z mestom, meščane pa z naravo v njihovi neposredni bližini. Podobno je harmonično povezal naravo in stari dvorec v Lanceh blizu Prage, ki je poletna rezidenca predsednika republike.
Plečnik je v Pragi deloval kar dolgo časa, saj je bil v obdobju 1911 do 1920 profesor na Umet-niško-obrtni šoli, od 1920 do 1930 pa glavni arhitekt obnove gradu čeških knezov in kraljev.
Praga je kulturni center
Češke
Da v Pragi domuje kultura, se lahko prepričamo na vsakem koraku, saj ima mnogo gledališč, oper, koncertnih dvoran, galerij in glasbenih društev.
Med galerijami je najbolj obiskana galerija - Obrazarna na Praškem gradu. Njena zbirka umetnin vsebuje preko 400 slik, risb in grafik iz različnih obdobij in del zbirke cesarja Rudolfa z deli Tiziana, Rubensa ter čeških baročnih umetnikov.
Narodna galerija - Sternbersky palač razstavlja evropsko umetnost od antike do konca baroka, zgodovino in umetnost pa razkriva še mnogo drugih galerij in muzejev. Med muzeji ima posebno mesto tehnični muzej - Narodni technicke muzeum (NTM) z zelo bogatimi zbirkami s področja astronomije, geodezije, matematike, fizike, kartografije in zbirke številnih
Turiste od vsepovsod navdušuje izjemna arhitektura nekdanjega dvorca čeških kraljev, od leta 1918 pa rezidenca predsednika republike in sedež češke vlade. Projekt prenove je v času predsednika Masaryka izdelal znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki je gradu povrnil nekdanji blisc.
drugih uporabnih ved. Stalno postavljene ima razstave iz panog: rudarstvo, metalurgija, merjenje časa, transport, fotografija in kinematografija, akustika, astronomija, telekomunikacije. Turistom je dobro poznan muzej W. A. Mozarta v znameniti Vili Betramki, v kateri je bival ta veliki glasbenik.
Češka prestolnica Praga že dolgo časa velja za eno najlepših evropskih mest z veličastno zgodovino in arhitekturnimi stvaritvami ter bogato kulturno in umetnostno tradicijo. Pogled s Karlovega mostu na Hradčane, že pravo stolnično mesto na vrhu hriba.
Praga je tudi mesto glasbe z eno najbolj raznolikih ponudb koncertov klasične in sodobne glasbe na svetu. Cerkve in koncertne dvorane odpirajo vrata ljubiteljem glasbe Smetane in Dvoraka, po ulicah in mostovih pa mimoidoče zabavajo razni zvoki, od čeških narodnih do dixielanda.
Najbolj znan praški kip je bronasti kip sv. Vaclava na konju. Kip je bil izdelan leta 1912, postavljen pa je na trgu Vadavske namesti v strogem središču Prage. V Pragi so trije spomeniki Karlu IV., najbolj znan in največji je na Križarskem trgu. Spomenik je železen in v gotskem slogu. V podnožju spomenika so alegorični kipi, ki predstavljajo štiri fakultete Karlove univerze,in vodilne osebe Karlovega dvora. Spomenik je bil postavljen ob 500-letnici Karlove univerze (1348 - 1848). Mesto ima poleg znamenite Karlove univerze s 17 fakultetami, ustanovljene leta 1348, še sedem drugih univerz, med drugim tudi Češko tehnološko univerzo, ustanovljeno leta 1707.
Čudovito skrivnostna gradova Karlštajn in Konopište
Najbolj obiskan grad češkega podeželja je grad Karlštajn. Zgraditi ga je dal Karel IV. sredi 14. stoletja, služil pa mu je kot zatočišče in tudi skrivališče kronskih draguljev. Romantična grajska silhueta bo prav gotove napravila močan vtis.
Grad Konopište je bil last in rezidenca avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Ferdinanda. V dvorcu je krasna zbirka lovskih trofej, galerija slik, zbirka starega orožja ter bogati in razkošno opremljeni bivalni prostori. Dvorec stoji na idiličnem kraju, obiskovalce sprejmeta črna medveda, živa, vendar ograjena in pravi »živalski vrt« ptic ujed. Da je nadvojvoda lepo in razkošno živel priča čudovit vrt z jezerom, ki se razprostira pod dvorcem.
Škoda je nacionalni ponos
Že kratek sprehod po starem mestnem jedru Mlade Boleslav, dobrih 60 kilometrov severovzhodno iz Prage, nam je razkril marsikatero arhitektur; no in zgodovinsko vrednost, vendar vse znamenitosti kraja ostajajo v senci Škode. Tu se namreč nahaja matična Škodina tovarna, ki zaposluje več ko( 23.000 ljudi in je mestu pustila močan pečat. Kamorkoli se ozremo, povsod so same Škode - na cesti ali na parkiriščih. Pravi »Škoda town«. Kar 70 odstotkov občanov se odloči za škodo, ki je pravi nacionalni ponos, ne gre pa zanemariti tudi precejšnjih popustov, ki sojih deležni zaposleni. Poleg tovarne, razvojnega centra in muzeja je Škoda leta 2000 mestu dodala še eno pridobitev - moderno fakulteto, kjer se šolajo bodoči upi.
Nadaljevanje na 9. stran'
fH"

Ljubitelji starodobnih vozil iz Kamnika so obiskali domovino Škode - Češko. Nadvse zanimivo doživetje je bil obisk tovarne Škoda v Mladi B m slavi in Muzeja vozil Škoda, pred katerim stoji tudi znameniti spomenik Vaclavu Laurinu in Vaclavu Klementu, ustanoviteljema podjetja LaU & Klement, predhodniku današnje Škode.
Nadaljevanje s prejšnje strani
PO GOZDNIH POTEH IZ PODGORJA Po poti znamenite Škode, vselej očarljive qq TUNJIC IN MLAKE Prage in podeželskih gradov
Vpogled v tovarno je zanimivo doživetje,
Fabia vsako minuto
Ob obisku tovarne, kjer smo si ogledali zadnjo fazo proizvodnje oz. sestave avtomobila, smo ugotavljali, da potek proizvodnje spominja na veliko mravljišče, kjer vsak delavec točno ve kaj dela in soustvarja celoto. Red in organizacija sta na zelo visokem nivoju. Izvedeli smo, da za izdelavo modela fabia porabijo 40 ur dela (od tega jih kar osem »vzame« barvanje),
Pri tem pa sodeluje 500 robotiziranih rok. Organizacija na stotine robotov in 23.000 zaposlenih daje dobre rezultate, vsak pozna svojo nalogo, vsak pripomore k cilju ■ ena fabia vsako minuto. Za vpogled v osem urni plan so po celotni tovarni izobešeni digitalni zasloni, ki motivirajo zaposlene, imajo pa todi dobre plače - 30 odstotkov nad povprečjem v državi. V tej tovarni izdelujejo avtomobile modelov Fabia in Octavia in tudi skoraj vse pogonske agregate.
Laurin & Klement
od tovarne koles do znamenite Škode
V Škodinem muzeju smo spoznali modele tega znamenitega češkega Proizvajalca od prvih začetkov ustanoviteljev podjetja Laurin in Klement. Na »potovanju« skozi čas smo spoznali razburljivo zgodovino tretjega najstarejšega proizvajalca avtomobilov na svetu.
Znamenito leseno kolo iz leta 1895 iz zbirke Laurin & Klement, ki je tega leta začelo s proizvodnjo koles...
Na sobotno jutro, 3. oktobra, se nas je preko dvajset pohodnikov zbralo v Športnem parku v Podgorju. Pridružili so se tako otroci, kot tudi starejši ljubitelji narave. Prijetna, pa tudi raznolika druščina se je peš odpravila po gozdni poti do Tunjic. Ko smo prispeli do Tunjic, smo si za kratek čas oddahnili, nato pa pod vodstvom prekaljenih poznavalcev bližnje in daljne okoli-
ce Podgorja skozi gozd nadaljevali pot v smeri Komende. Na Mlaki pri Komendi smo zavili nazaj proti Podgorju, saj smo se vračali po drugi poti. Prečkali smo znani Belcijanov most in se ustavili še pri bajerčku v gozdu, kjer smo se seznanili s prebivalci bajerčka. Pot smo sklenili pod podgorsko skakalnico, se še enkrat fotografirali in se odpravili proti igrišču v Športnem parku. Ob
klepetu se je druženje nadaljevalo do zgodnjega večera. Nad dopol-dnevom, ki smo ga zaključili, smo bili navdušeni. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj nas je ob poti vseskozi vsaj skozi oblake spremljalo sonce. Morda pa bomo kaj podobnega v prihodnosti spet ponovili, takrat pa se nam le pridružite in preživite prijeten dan v družbi Športnega društva Podgorje.
Leta 1899 je podjetje začelo s proizvodnjo motornih koles in iz prvih
j Seri.j je razstavljen motocikel z letnico 1900.
♦
Začetki tovarne Laurin & Klement v Mladi Boleslavi segajo v devetde-Seta leta devetnajstega stoletja. Teden dni pred božičem leta 1895 sta Mehanik Vaclav Laurin in knjigarnar Vaclav Klement v iz Mlade Boleslav l začela s proizvodnjo koles, imenovanih »Slavia«. Nekaj let pozneje, leta J 18", je podjetje Laurin & Klement začelo s proizvodnjo motornih koles. ■ Leto 1902 so izdelali poseben dirkalni motocikel, kije imel enocilindrični ; m°tor z močjo 3 KS. Moč se je prenašala z usnjenim 35 mm širokim jer-1 ffienom. Razvil je hitrost 70 km na uro, kar je za tisti čas veljalo za izredno 1 totfost. Leta 1906 sta Laurin in Klement predstavila tudi prvi avtomobil i v°ituretta A, ki pa je bil z vodno hlajenim motorjem V2 premajhen, da bi i Zares pritegnil kupce. Tovarna je zato že čez dobro leto predstavila tip F z ? Vrstnim štirivaljnim motorjem delovne prostornine 2,438 litra, ki je postal °snova osebnih, športnih in tudi dirkalnih avtomobilov. Voiturette A je bil Pr°dajna uspešnica in pojem klasičnega češkega avtomobila, f Proizvodnja se je širila in kmalu presegla okvire družinskega podjetja, Se je leta 1907 preoblikovalo v delniško družbo. V dvajsetih letih se je P°dj6tje z namenom, da bi se uveljavilo in posodobilo svojo proizvodno :nii°. ki je takrat obsegala številne tipe osebnih vozil in tovornjakov, 'rtobusov, letalskih motorjev in poljedelskih strojev, združilo z močnim Ptoizvodnim partnerjem. Leta 1925 se je združilo s podjetjem Škoda iz Zna- kar je botrovalo koncu znamke Laurin & Klement.
. ,r ja Vvisl
stavi1906 Laurin in Klement na avtomobilski razstavi v Pragi pred-iti n*3 lU(° Pr.X' avt°mobiI Voituretta A, ki je postal prodajna uspešnica ‘ njiVr*!®. klasičnega češkega avtomobila. Razstavljeni lepotec z zname-U° letnico 1906 je v ponos muzeju.
vozi?5^ so narr) pripravili tudi ogled zasebnega muzeja starodobnih VaialcpJer|Smo hudovali izredno lepo ohranjeno vozila čeških proiz-
kulturi ■ na peškem je navdušil tako ljubitelje tehnične dediščine, kot ^toovniir . Itekture. Predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik Miro ^°vornJ! Si Prpdsednikom češkega društva starodobnikov sklenil do-°bčudovai-6 -uar!iU.'Ce k° vse po sreči, bomo starodobna vozila s Češke I Predvojnih' vozil 0 6 'et° V ^amn'ku ria šestem festivalu starodobnih
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
NA GORI PRI SV. MIKLAVŽU
PRAZNIK PRIKAZA STARIH KMEČKIH DEL
Turistično Društvo Gora Sv. Miklavž v Tuhinjski dolini je v okviru etnološkega programa tudi letos 10. in 11. oktobra pripravilo prikaz kmečkih opravil, kot so ličkanje koruze, striženje ovac, ribanje zelja, žganjekuha, stiskanje mošta, pletenje košev in košar.
Rafko Breznik nam je ob prikazu ribanja zelja razkril, da je zelo pomembno, v katerem luninem času zelje posekamo in ribamo.
Čeprav nam vreme v soboto ni bilo naklonjeno, je bila udeležba velika, tako, da smo ž veseljem poprijeli za dela in prikazali stara kmečka opravila, katera smo lahko opravljali pod streho. Sicer pa se je žganje nekdaj vedno kuhalo na prostem ob gospodarskem poslopju.
Razveselilo pa nas je sončno
nedeljsko popoldne, ko smo nadaljevali s prikazi kmečkih opravil. Dela so prikazovali možje, ki so jim ta dela blizu in jih nekateri opravljajo vsako jesen. Pri spravilu in ribanju zelja nam je Rafko povedal, da je zelo pomembno, v katerem luninem času zelje posekamo in ribamo. Če ga pospravimo v luninem mlaju, bo zelje mehko in neprijetnega vonja in ne bo dobro za kulinariko. Če zelje pospravimo v stari luni, bo zelje čvrsto in prijetnega vonja. Nekdaj se je zelje tlačilo z bosimi nogami. Tokrat pa ga je Matej potlačil z novimi škornji. Naribali in potlačili smo ga za dva manjša če-brička.
Pri žganjekuhi nam je Marko povedal, da danes že teče tisti ta pravi. In res je bil, poskusili smo ga čisto po malem, kot kačjo slino. Bil je dober, ne preveč močan in tudi ne šibak. Izpod stiskalnice pa je počasi in vztrajno tekel mlad in sladek jabolčni mošt, ki nam je teknil ob pečenem kostanju. Košare in koši so dobili končno podobo in tudi nove lastnike. Lado pa je ostrigel kar nekaj ovac, ki so veselo poskakovale v novih preoblekah.
Prav zanimivo je bilo poslušati gospo srednjih let iz Kamnika, ki nam je z nostalgijo pripovedovala o občutkih, ki jih je doživela v
hiši-mežnariji. Obujala je spomine na otroška leta, ki jih je preživela pri dedku, ki je imel podobno črno kuhinjo in bivalne prostore, kakršni so v mežnariji. Tudi ukvarjal se je s podobnimi kmečkimi opravili, ki so bila prikazana tu na Gori. Veliko skupin ljudi se je zadrževalo na različnih krajih in se pogovarjalo, družilo in se nastavljalo zadnjim jesenskim sončnim žarkom. Posedali so na »gan-ku«, na klopeh cerkvenega dvorišča in pobočju, pri mizah na dvorišču in v izbi. Prihajali so pohodniki, kolesarji in posamezniki, domačini, prijatelji in znanci. Bilo je res prijetno druženje ob starih kmečkih dogodkih, ki so jih sodelujoči prikazali na res pristen način. Oba dneva so nam delali družbo tudi različni harmonikarji. Z obiskom sta nas razveselila tudi direktorica TIČ dr. Andreja Eržen in podžupan Brane Golubovič.
tekst: Štefka Legedič fotografije: Maja Korošec
Stiskanje oz. drobljenje domačega sadja -jabolk za sladek mošt.
Žganjekuha je bila v rokah Marka Trebušaka iz Raven.
PASTIRJI OBISKALI REZIJO
za Velikoplaninski pastirji in gospodarji na Sv. Višarjah.
Pašna skupnost Velika planina ne skrbi samo za pašno planino na Veliki planini, ampak tudi za izobraževanje in družabno življenje. Tako že nekaj let zapored po koncu pašne sezone organizira izlet -ekskurzijo za pastirje, ki so poleti pasli živino na Veliki planini, kakor tudi za gospodarje. Tako so letos 3. oktobra obiskali najprej kar med potjo Svete Višarje, nato pa Rezijo v Slovenski Benečiji -najzahodnejšo slovensko pokrajino, ki je že več kot 140 let pod Ita-
lijo. Podprli so se z dobrotami domače rezijanske kuhinje, nato so se seznanili z življenjem in delom Rezijanov, njihovimi običaji in značilno rezijansko govorico. V vasi Solbica (Stolvizza) so obiskali še muzej rezijanskega brusaštva, na poti domov pa še obnovljeno Pušjo vas (Venzone, Ven<;on), ki je bila v potresu leta 1976 popolnoma porušena.
Bojan Pollak
Po tridesetih letih prvega slovenskega vzpona na Mount Everest
UTRINKI Z JUBILEJNE ODPRAVE POD NAJVIŠJI VRH SVETA (V.)
precej trdi. Velikokrat jih domačini uporabljajo tudi kot kurivo, v teh predelih pa tudi kot gnojilo, vendar jih je potrebno zdrobiti, da hitreje pridejo v zemljo.
Sledil je najlepši del poti - lepo uhojena steza skozi gozd, kjer je bilo po drevesih polno »dedkove brade« - nitastega mahu, ki je zna-
»Pralnica« v Namče Bazarju.
PRALNICA »NAROKE«
V lodžih v Namče Bazarju vam za malo denarja operejo umazano obleko, kar pa traja kar en dan. Seveda tega (še) ne delajo s pralnimi stroji, čeprav imajo elektriko in vodo, ampak še vedno na starodavni način - na roke, kot so še ne pred tako veliko leti naše babice prale na potokih. So se pa malo modernizirali in naredili na koncu vasi »pralnico«. V betonska korita so speljali vodo, kjer pridne roke v hladni vodi perejo perilo in drugo obleko. Sušijo ga pa kar na kamnitih ograjah..
MLATILNICA ZA GNOJ
Ko smo se vračali, sva se z Rudijem odločila, da bova etapo od Dingbočeja do Tengbočeja prehodila po levem bregu Imže. Po desnem bregu poteka glavna pot, polna turistov, lodžev, po levem bregu pa so ponekod samo jakove steze. In res, v slabih devetih urah hoje nisva srečala prav nobene-
ga turista, še prvega domačina pravzaprav domačinko, ki je nabirala zelišča, šele po petih urah.
Iz Dingbočeja sva morala iti najprej kakšne pol ure navzgor do mostu, ker se nama ni dalo bresti mrzlo in deročo Imdžo.
Nato je bilo potrebno iti tik ob reki, ker se nama ni dalo hoditi v gor in dol. Sprva so bile med nizkim grmovjem samo jakove stečine, tako da sva morala kar
malo iskati najboljše prehode. Ko sva prišla pod ledenik Tsu-ro, se je steza bistveno izboljšala in počasi dvignila na zelo lepo pašno planino Rala s kamnitimi stanovi in s kamnitimi ograjami razdeljenimi oski. Bilo je kakšen dober mesec prezgodaj, da bi se na njej že pasla živina, saj je bila trava še vsa rjava. So bili pa poleg stanov pripravljeni kupi gnoja, ki ga bodo še raztrosili po pašnikih. Sledilo je prečenje pod obronki morene pod Ama Dablamom in spust do pašne planine Čulungče, kjer sva po kamnih prekoračila rečico, ki jo napaja ledenik med Ama Dablamom in Tamserkujem. Sledilo je malo vzpona na pašno planino Jaral, kjer sva videla mlatilnico gnoja: dva domačina sta s palicama tolkla po posušenih kravjekih, da so se drobili v prah in drobne koščke. To so bili pravzaprav jakovi oz. zopkini iztrebki, ki so se na soncu posušili in bili
čilen za kraje s čistim zrakom. Pot je pripeljala na drugo pašno planino - Omoga, pod katero je tudi manjša hidroelektrarna. Nato sva zavila na zgornjo pot, ki je povedla nad gozdno mejo. Bila je »markirana« (ponekod so bile smeti) zato pa zelo malo shojena, tako da sva lahko rekla, da sva jo »pregazila« - do kolen skozi alzale-je, ki pa so se komaj pripravljale na cvetenje. Vodila naju je na še druge, manjše pašnike in nato navzdol do Tengbočeja, kjer sva spet prišla v »civilizacijo«. Poleg miru in lepih krajev sva opazila tudi nekaj živali, posebej še ptic, ki jih je Rudi z veseljem poslikal, saj je ravno opazovanje ptic njegov veliki hobi. Žal pa je bilo oblačno, tako da sva bila prikrajšana za veličastne razglede na osemti-sočaka Čomolungmo in Lotse in druge »hribčke«.
Bojc
Delavnice na OŠ Marije Vere
5x STOP JE COOL!
Recimo 5x STOP: Umiranju na naših cestah!
Hitrosti!
Alkoholu!
Drogam in drugim psihoaktivnim snovem! Agresivnemu obnašanju!
V petek, 2. oktobra, smo na OŠ potekal v manjših skupinah in je Marije Vere izvedli delavnice 5x vključeval različne socialne igre STOP je COOL, v katere so bili in metode skupinskega dela, s či-vključeni učenci od 7. do 9 raz- mer so moderatorji naše učence reda. Preventivna delavnica, ki spodbujali k razmisleku o vzrokih jo izvaja zavod Varna pot, je bila za nastanek hudih prometnih ne-namenjena osveščanju mladostni- sreč in jim privzgajali odnos do kov o prometni kulturi. Prvi del je alkohola, psihoaktivnih substanc
in oblikovanju ugodnega odnosa do prometa in prometne varnosti. Osnovni cilj delavnic je bil zmanjšanje števila smrtnih žrtev in poškodovanih na slovenskih cestah in spremeniti odnos do prometne varnosti mladih. Učenci so v aktivnostih sodelovali tako v obliki diskusije kot sodelovanja v igrah in praktičnih demonstracijah. Po končanem delu so se srečali z vrstnico, ki se je poškodovala v prometni nesreči. Jelena jim je predstavila svojo zgodbo - kako ji je prometna nesreča spremenila življenje, saj je doživela hudo poškodbo glave.
Učenci so najbolj izpostavili
probleme v zvezi z alkoholom in hitrostnimi omejitvami. Kot novost jim je bila zelo zanimiva delavnica o reakcijskih časih in naletni teži. V večini so bili presenečeni nad informacijami, ki so jim jih posredovali moderatorji, in pretreseni ob zgodbi žrtve prometne nesreče. Na ta dan pa smo povabili tudi policistko, ki je. odgovarjala na vprašanja učencev.
Privzgajanje kulture v prometu je v današnjem času zelo pomembna smernica, zato smo se te teme dotaknili tudi na naši šoli, saj želimo, da bi naši učenci živeli v prometno varnem okolju.
Špela Ašenberger
Mirno morje 2009 - mednarodna regata flote miru in tolerance
Ujeli smo burjo v jadra
Mirovna flota je eden najuspešnejših evropskih socialno pedagoških mirovnih projektov za otroke in mladostnike, s katerimi se srečujejo različne socialne službe. Poteka pod okriljem avstrijske nevladne organizacije Mirno morje, katere ustanovitelj je Christian VVinkler.
Letos je v mirovni floti Mirno morje 2009 sodelovalo 105 jadrnic z 920 udeleženci iz mnogih evropskih držav, med njimi je bilo prvič tudi šest otrok in mladostnikov iz kamniške in komendske občine v organizaciji Centra za socialno delo Kamnik, ki smo ga predstavljali prostovoljci: skiper Matej Lah, pomočnik skiperja Borut Bobnar in strokovna vodja ekipe Mateja T. Lah. Pot, ki smo jo začeli 19. septembra, nas je po kopnem vodila iz Ljubljane do Sukošana na Hrvaškem, kjer se je naša ekipa vkrcala na jadrnico Kukunaries, ki je bila prihodnjih osem dni naš dom. Odjadrali smo proti Vodicam, kjer smo se srečali z ostalimi udeleženci projekta. Vsi skupaj smo se naslednje jutro odpeljali mimo Šibenika, po kanalu Sv. Ante do Skradina, se vkrcali na lokalno ladjo, ki nas je pripeljala do slapov Krke. Bil je čudovit sončen dan in slapovi Krke so se nam pokazali v vsej svoji lepoti.
Osrednje dogajanje je potekalo dva dni v Biogradu na moru. Čez dan so se otroci in mladostniki udeležili socialnih iger, zvečer pa je glavni organizator priredil skupno srečanje s predstavitvijo ekip in plesom. Najbolj razburljiv in veličasten dogodek je bil naslednji dan, ko je celotna flota naenkrat izplula iz pristanišča in smo ob enajsti uri vsi udeleženci hkrati spustili v zrak balone v znak sožitja, strpnosti in miru. Zadnji dan smo se zasidrali na otoku Žut in se peš odpravili na 162 metrov visok hrib Tvrdomišnjak, kjer smo spremljali mističen sončni zahod nad Kornati.
Vsi smo se srečni in polni vtisov vrnili domov, naša doživetja so bila enkratna. Vremenske razmere so bile večino časa ugodne, zapihala pa 1 tudi močna burja in v jadra smo ujeli vso njeno moč in tako okusili pri... jadranje. Na začetku je bilo prisotnega malo strahu, nato pa veliko veselja in smeha. Otroci in mladostniki so se navajali življenja na majhnem prostoru, na jadrnici, kjer se ne moreš nikamor skriti, niti pobegniti, zato je strpnost, tolerantnost in reševanje konfliktov na miren način eden od pogojev za dobro vzdušje in počutje. Celotni naši ekipi je na enotedenskem potovanju in druženju to tudi uspelo. Ob tem bi se rada zahvalila vsem donatorjem in sponzorjem ter občini Kamnik in Komenda za sredstva, ki ste nam jih namenili in meni ter moji ekipi pomagali izpeljati to zahtevno, a čudovito nalogo.
Med potovanjem pa je naša udeleženka Maša sestavila pesem z naslovom Himna ekipe 102, ki gre takole:
Res, da smo prepolni in da nismo čist popolni,
sam še vedno se smejimo, ko kakšno traparijo naredimo.
Zato pa smo ekipa, ki ima ime kot se šika,
saj smo s centra za socialno delo, zato veselo se bo pelo.
Zato pa z nami ga zadensi, saj smo res čist fenci,
Jadrana se držimo in čez njega kar letimo.
Saj ekipa smo 102, to na svetu čist vsak ve, sej smo res ful znani, z vsemi žavbami namaza'ni.
Zdej pa da se poslovimo, res je dobr' k' se smejimo, res ful dobr smo se 'mel, zato pa to smo vam zapel'!
Mateja Tatjana Lah
V tekmovanju projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna - Kamniku tretje mesto
Turistična zveza Slovenije vsako leto v sklopu projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna organizira tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti.
Tik pred zaključkom redakcije današnje številke smo izvedeli, da je Kamnik v kategoriji srednjih mest osvojil tretje mesto (pred Slovenj Gradcem in Slovenskimi Konjicami) in bo priznanje prejel 14. novembra na zaključni prireditvi v Velenju.
Požar in reševanje v vasi Kostanj
Pri gašenju požara in reševanju ponesrečenca sodelovalo 80 gasilcev
V petek, 16. oktobra, ob osmih zvečer so gasilci v šestih društvih v Tuhinjski dolini dobili poziv na reševanje in gašenje požara v vasi Kostanj.
Zagorelo je gospodarsko poslopje in stanovanjski objekt.
V strnjenem naselju nekaj hiš je bila velika nevarnost, da ne bi zagorelo tudi na ostalih objektih v vasi.
Šlo je na srečo zgolj za vajo v okviru meseca požarne varnosti, v kateri so preizkusili odzivnost in usposobljenost gasilci iz vseh šestih društev v dolini. V vaji je sodelovalo 80 gasilcev, ki so v akciji zabeležili dober odzivni čas, ugotovili pa so tudi nekatere posebnosti. Tako vsa vozila ne bi
mogla hkrati priti v vas po cesti iz Šmartna, hidrantni priključki niso prirejeni intervencijskim napravam društev. Prišlo je tudi do napak, saj se eno od društev ni pravilno vključilo v nočni napad.
»Sicer je vaja trajala 90 minut in je bila uspešno izvedena. Pre-
lastnimi napravami, saj v vasi n bilo luči. Preizkusili smo tu reševanje ponesrečenca iz g°f čega objekta,« je zadovoljen o zaključku akcije povedal vod] vaje Boris Hribernik.
A. Žali*
MLADI GASILCI SO SE POMERILI V ROLANJU
Osmič zapored smo v gasilskem društvu Špitalič v septembru organizirali tekmovanje v rolanju na gasilsko tematiko. Tekmovanja so se udeležili mladi gasilci in gasilke iz GZ Kamnik in GZ Komenda. Kljub slabi vremenski napovedi nas je zjutraj razveselilo sonce in v naš kraj pripeljalo kar 71 mladih, željnih tekmovanja. Vse skupaj je pozdravil naš predsednik društva Danilo Lipovšek, nato pa smo začeli s tekmovanjem. Za pravilno izvedbo vaje so poskrbeli sodnik iz GZ Komenda, GZ Kamnik in sodnik iz
našega društva. Po končanem tekmovanju je bil čas za malico in veselo druženje do razglasitve rezultatov. Med 71 tekmovalci so se na koncu veselili prvi trije iz vsake skupine, ki so prejeli medalje.
PIONIRJI: 1. Petek Jakob-PGD Tunjice, 2. Zobavnik Luka-PGD Tunjice, 3. Omerzo Tilen - PGD Gozd;
PIONIRKE: 1. Petek Nika - PGD Gozd, 2. Verhovnik Sara - PGD Komenda, 3. Drolc Joži - PGD Špitalič ;
MLADINCI: 1. Gregl Anže - PGD Tunjice, 2. Petek Lovro - PGD Tunjice, 3. Maček Jaka - PGD Komenda ;
MLADINKE: 1. Hribar Špela - PGD Špitalič, 2. Suhoveršnik Nuša - PGD Špitalič, 3. Drolc Vesna - PGD Špitalič.
Ekipno so prehodni pokal osvojili'tekmovalci iz PGD Tunjice. Ob koncu pa hvala GZ Kamnik, vsem tekmovalcem, mentorjem, sodnikom ter članom PGD Špitalič za pomoč pri izvedbi tekmovanja. V septembru prihodnje leto pa se spet srečamo. NA POMOČ!
Za PGD Špitalič D. Hribar
Z morja v hribe -ŠKK-jev recept za zabavo
ŠKK nikoli ne počiva, niti sedaj ne, ko smo že zakorakali v novo šolsko leto tudi študentje in so se naše obveznosti podvojile, če ne celo potrojile.
Konec septembra smo tako izkoristili še za lovljenje zadnjih sončnih žarkov, hobotnic, ribic in užitkov na morju ter se odpravili jadrat. Slab teden na jadrnici je prehitro minil, naučili smo se veliko koristnih jadralskih zadev, uživali v dobri družbi še dveh študentskih klubov (DNŠ in KVŠ) in '*■ ■ se odločili, da to zagotovo še ponovimo. Ko smo se vrnili v Kamnik smo ugotovili, da pogrešamo vodo in se takoj prijavili na plavalni tečaj. Ker sedaj vemo, da gremo zagotovo spet na jadrnico, moramo svoje plavalno znanje izpiliti do popolnosti.
Z mrzlimi dnevi smo začeli pogledovati proti goram in razmišljamo o snežnih strminah. Smučke so že nabrušene in pripravljene, saj že v oktobru odpiramo smučarsko sezono in se veselimo vragolij na snegu.
Ne smemo pa pozabiti omeniti tudi krvodajalske akcije v Domu kulture Kamnik - krvi v Sloveniji trenutno zelo primanjkuje in vsi, ki ste zdravi in starejši nad 18 let ter ob pogledu na iglo ne pozelenite, se nam pridružite in darujte ta delček sebe za druge.
Teden otroka na OŠ Marije Vere
V	v
PODALJSANCKOV
TEDEN
Podaljšančki (to smo otroci, ki obiskujemo oddelek podaljšanega bivanja) smo v tednu od 5. do 9- oktobra ZELOOOO uživali. Ta teden je namreč teden otroka in učitelji so nam pripravili res zanimivo in pestro dogajanje. Najboljše je bilo to, da nismo imeli domačih nalog!
V ponedeljek smo rolali in plesali trebušne in ljudske plese, v torek se sprehodili do igrišča v Podgorju in se tam igrali. V sredo smo ustvarjali buče, duhce in čarovnice, ki si jih boste lahko kmalu ogledali šolskih hodnikih in v knjižnici. V četrtek smo tekmovali v Podaljšanč-kovem kvizu in športnih igrah. V petek pa smo imeli »filmski maraton« in smo gledali stare slovenske filme, kot so Kekčeve ukane, Sreča na vrvici in sinhronizirane risanke Življenje žuželk ter Egon in njegov maček.
Podaljšančki z učiteljicama Matejo Grašič in Mojco Fuchs Lukežič
POSLOVNE PROSTORE V SREDIŠČU KAMNIKA v obnovljeni meščanski hiši na Glavnem trgu 12 ODDAM V NAJEM.
Prostori obsegajo 2 opremljeni pisarni in WC v skupni izmeri 40 m2.
Informacije po telefonu 031/606-628.
Prostovoljstvo na evropski način
Projekt European Voluntary Service - Evropska prostovoljna služba (EVS) mladim Evropejcem omogoča, da postanejo prostovoljci v tuji državi za obdobje od 2 do 12 mesecev. EVS je del programa Mladi v akciji, ki ga podpira Evropska komisija. EVS Svetovalno in podporno organizacijo izvaja Mladinska mreža MAMA kot podporni instrument promocije in svetovanja mladim in organizacijam v projektih EVS. V Kamniku za promocijo EVS-a in za pomoč pri projektih skrbi MC Kotlovnica.
Evropska prostovoljna služba mladim nudi nova znanja in veščine, delovne izkušnje, samostojno življenje v drugi državi, spoznavanje tuje kulture in jezika ter nova poznanstva pri delu na projektih, ki potekajo na številnih področjih - od okoljevarstva, umetnosti, kulture, aktivnosti z otroki, mladimi, starejšimi ali ljudmi s posebnimi potrebami, športa in ostalih družbeno koristnih dejavnosti. Za prostovoljno delo mladi ne potrebujejo izkušenj, le veliko mero dobre volje, zanj pa se lahko mladi odločijo med svojim 18. in 30. letom. Še to - program krije vse stroške potovanja, nastanitve, prehrane in
zavarovanja, poleg tega pa prostovoljec dobi tudi žepnino za lastne potrebe.
EVS prostovoljci prihajajo tudi v naše organizacije v Sloveniji; v MC Kotlovnica smo pol leta gostili prostovoljko Wioleto s Poljske, ki se je ukvarjala z videom, fotografijo, internetom, organizacijo kulturnih in družabnih večerov,... Njene vtise lahko preberete na http://wiole-ta.evs.kotlovnica.si/ene/blog. Organizacija, ki v svoje vrste sprejme mladega prostovoljca, pridobi osebo s svežimi idejami, svojemu delovanju doda evropsko dimenzijo, oblikuje partnerstvo z organizacijo v tujini in tudi v praksi izkusi medkulturni dialog.
Vsi mladi, ki bi radi izkusili prostovoljno delo v tujini, in vse organizacije, ki bi želele gostiti ali na tuje poslati prostovoljca, najdete več informacij o EVS na spletni strani http://www.kotlovnica.si/ slo/proiekti/evs-spo/zelis-sodelovati-v-tuiini ali preko elektronske pošte evs@kotlovnica.si.
TJAŠA PETROČNIK
Obisk novozelandskega pisatelja Davida Hilla na <
Na naši osnovni šoli Toma Brejca smo v septembru gostili enega izmed najbolj znanih novozelandskih pisateljev Davida Hilla. Na srečanje smo povabili učence vseh kamniških šol, poleg učencev naše šole so se odzvali tudi učenci osnovne šole Stranje, Marije Vere in Frana Albrehta.
V kramljanje s pisateljem nas je popeljala učenka Nina Smrekar s prijetnim zvokom, ki ga je izvabila iz svoje oboe, učence pa sta pozdravila naša ravnateljica Mojca Rode Škrjanc in ravnatelj sosednje šole, gospod Rafko Lah. Naši posebni gostje tistega dne pa so bili Irena Miš Svoljšak, prevajalka založbe Miš, Janez Miš, direktor založbe Miš, Aksinija Kermauner, pisateljica in seveda
pisatelj David Hill. Prireditve pa nam ne bi uspelo izpeljati brez naše knjižničarke Marte Grkman in knjižničarke OŠ Frana Albrehta Ivanke Učakar. Pisatelj nam je v zelo razločni angleščini pripovedoval o njegovi domovini Novi Zelandiji in o mestu New Plymouth, od koder izhaja njegov navdih in kjer tudi stanuje. Povedal nam je zelo veliko zanimivih stvari, ena izmed teh pa je zagotovo legenda o Maorih, prvotnih prebivalcih Nove Zelandije, izdal nam je tudi nekaj najosnovnejših besed v njihovem jeziku.
Ustvarja predvsem knjige za otroke, vendar se v njegovi zbirki najde tudi kakšna za odrasle. Njegova prva in največja uspešnica je bila Se vidiva, Simon, ob kateri se
lahko razjočeš in hkrati nasmejiš, vendar je na žalost napisana po resnični zgodbi. Njegova najnovejša knjiga, ki je že prevedena v slovenščino, pa nosi naslov Duet in že
krasi knjižne police knjižnice. Vsi učenci smo zelo zavzeto poslušali vsako njegovo besedo in preživeli prijetno uro v njegovi družbi.
Minea Šučur, 8. a
V PALČKU SMO PRAZNOVALI
V	sredo, 14. oktobra, smo se zbrali, da bi proslavili 10. rojstni dan vrtca Palček v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Čeprav je bilo hladno jesensko popoldne, so naša srca ogreli prijazni obiskovalci, ki so se v velikem številu odzvali povabilu. Pozdravni govor sta imeli ravnateljica VVZ Antona Medveda. Renata Hojs in org. vodja enote Palček Simona Matjan. K našemu praznovanju je pripomogla tudi pomočnica ravnateljice Milena Lampret.
Otroci so zapeli Palčkovo himno in zaplesali. Starši so svoja voščila zapisali na dele sestavljanke, ki nam odslej krasi vhod v vrtec.
V	vrtcu večkrat prirejamo srečanja s starši, dedki in babicami. Tudi tokrat sta se vabilu odzvala Franc Šuštar in Mihaela Kadunc, ki sta nam na zanimiv način predstavila stare običaje.
Gospod Franc je izdeloval metle, gospa Mihaela pa nam je prikazala pletenje predpražnikov in copat iz ličkanja. Da je šlo delo bolje od rok, nam je Tone Klemen zaigral na harmoniko.
Ob prijetnem druženju in
klepetu, je čas hitro minil. Na koncu smo se pogreli s toplim čajem in okrepčali z eko zeliščnimi namazi na pirinem kruhu. Te dobrote nam je pripravila naša prizadevna kuharica Joži Jakolič.
10 let dela je tako za nami. Hvala vsem, ki nam pomagate in z nami sodelujete, naša želja pa je, da tudi naslednja leta delamo z roko v roki.
Otroci in vzgojiteljice iz vrtca Palček
	
n r i i.i *«i	-■ >x
	1 T m\
P1	
Sim m	
OSEBNA ZGODBA TRIATLONKE MATEJE ŠIMIC IN GORSKEGA TEKAČA SEBASTJANA ZARNIKA
Mateja Šimic je že vrsto let vodilna triatlonka v Sloveniji ter dolgoletna državna reprezentantka v triatlonu in duatlonu. Je članica kamniškega Triatlonskega Kluba Trisport. Naslovov državne prvakinje v obeh disciplinah ima toliko, da jih težko preštejemo. Poleg tega je postala letos še državna prvakinja v teku na 10 km na stezi. Odlično je nastopala na tekmah za EP v triatlonu. Nastop na svetovnem prvenstvu v duatlonu je opravila z odliko.
Sebastjan Zarnik je vedno veljal za skromnega fanta, ki je navadno malo govoril in veliko povedal s svojimi nastopi na tekmovanjih. Je član enega največjih klubov v Slovenji, katerega osnovna dejavnost je gorski tek, KGT Papež. Sebastjan je od leta 2002 član reprezentance v gorskih tekih. Poleg naslova državnega prvaka v gorskem teku navkreber iz leta 2004, se lahko pohvali tudi s 7. mestom v seštevku svetovnega pokala WMRA GRAND PRIX. Leta 2008 je bil državni prvak v krosu. Ostalih zmag in uspehov doma in v tujini je toliko, da jih težko zapišemo v tem prispevku.
Kljub težavam s poškodbo v tej sezoni je tekmo svetovnega pokala Tek na Grintovec zaključil kot najboljši Slovenec.
Za oba pa največji uspeh in zadovoljstvo pomeni njun sin Luka. Marsikdo med nami se tako za šalo sprašuje: »Bo Luka triatlonec ali gorski tekač?«
Matejo in Sebastjana smo povprašali, kar bi tudi vas, dragi bralci in ljubitelji športa, utegnilo zanimati.
Kdaj sta se prvič srečala s triatlonom oziroma gorskim tekom?
Mateja: Moja prva triatlonska tekma se je odvijala leta 1992 v Dolenjskih Toplicah, kamor nas je peljal za popestritev začetka plavalne sezone plavalni trener Oliver Mumalo. Spominjam se, da sem kolesarila z očetovim gorskim kolesom, ki je bil prevelik zame, zato so me morali posaditi na kolo. Prestop iz plavalnih vrst v triatlonske se je zgodil leta 1995, ko sem postala mladinska evropska podprvakinja v triatlonu.
Sebastjan: Z gorskim tekom sem se prvič srečal leta 1996, ko sem po naključju opazoval zdaj že pozabljen tek na Kamniško sedlo. Ob pogledu na vse nastopajoče sem si rekel, da moram poizkusiti tudi jaz in tako se je začela moja športna pot.
S katerimi športi sta se ukvarjala?
Mateja: Poskusila sem različne športe: gimnastiko, ples, drsanje. Nekaj let sem trenirala plavanje. Zdaj pa sem že več kot desetletje resno v triatlonu.
Sebastjan: Pred tem sem veliko hodil v gore, igral košarko in kolesaril. Prav moja velika ljubezen do gora me je pripeljala do tega, da sem se začel načrtno ukvarjati s treniranjem atletike in se pridružil Klubu gorskih tekačev Papež.
Kako poteka vajin običajni dan, kako usklajujeta službo, družino in vrhunski šport?
Mateja (odgovarja za oba): Sebastjan redno dela pri zasebnem podjetju. Jaz sem zaposlena na Ministrstvu za obrambo v Športni enoti. Moje poglavitne službene obveznosti so treningi, priprave, tekmovanja in razne promocije. V času treningov Luko z veseljem čuvajo stari starši. Preostali čas pa poskušamo čim bolj kvalitetno preživeti
skupaj. Potrebno je veliko prilagajanja. Še posebej zdaj, ko poleg vseh treningov delam diplomsko nalogo iz Biokemije in zaključujem seminar za mednarodnega trenerja triatlona.
Najboljša knjiga?
Mateja: Najlepše antične pripovedke (Gustav Schwab).
Sebastjan: Po sledeh Soške fronte (Marko Šimič).
Najljubša glasba?
Mateja: Eros Ramazzotti, vsa pop glasba.
Sebastjan: pop.
Največji uspeh?
Najin osebni uspeh je rojstvo sina Luka.
Vajini načrti za prihodnost? Približujejo se Olimpijske igre London 2012, je kakšna možnost, da kot prva Slovenka nastopiš na olimpijskem triatlonu? Sebastjan, kakšne možnosti imaš za nastop na svetovnem prvenstvu v gorskem teku prihodnje leto v Kamniku?
Mateja: V naslednji sezoni se nameravam udeležiti evropskega prvenstva v triatlonu in duatlonu, nekaj evropskih pokalov v triatlonu ter svetovnega prvenstva v duatlonu, Vse je odvisno od finančnih sredstev. Moj cilj na teh tekmah je izboljšati dosedanje uvrstitve.
Kot vsak športnik imam tudi sama željo nastopiti na olimpijskih igrah 2012 v Londonu. Za to se čutim sposobno. Kvalifikacije za OI potekajo štiri leta in v tem času je treba zbrati čim več ITU točk na najpomembnejših tekmah po vsem svetu. Vse je povezano z visokim denarnim vložkom. Že sedaj si večino stroškov, povezanih s tekmovanji, krijem sama. Pri tem mi pomagajo starši in kakšen sponzor. Zal sama nisem finančno sposobna, da bi lahko nastopila na vseh tekmah in se tako kvalificirala na OI, naša triatlonska zveza pa dela bolj na
prostovoljni ravni in finančno ne more ravno veliko pomagati.
Sebastjan: Na letošnjem SP v gorskih tekih smo izvedeli, da bo naslednje SP v Kamniku, zato si želim pričakati to tekmo v najboljši možni formi in napraviti rezultat kariere v mojem domačem kraju, pred domačimi navijači, prijatelji in vsemi, ki imajo radi naše planine.
Katero tekmo bi v letošnji sezoni ocenila za svoj vrhunec? Mateja, pred kratkim si se vrnila iz Amerike s svetovnega prvenstva v duatlonu, Sebastjan, ti si nastopil na tekmi za svetovni pokal na Grintovec...
Mateja: Letošnja celotna sezona je bila ena najboljših do sedaj. Skozi tekmovalno obdobje sem napredovala in bila v najboljši formi prav na SP v duatlonu v Concordu, kjer sem zasedla 11. mesto.
Sebastjan: Moj nastop na letošnji tekmi svetovnega pokala na Grintovcu je bil vrhunec letošnje sezone. Osvojil sem 4. mesto in bil najboljši Slovenec. Žal mi je samo to, da sem tekel preveč taktično, saj sem bil dovolj močan, da bi lahko postavil nov slovenski rekord.
Kako je s finančnimi sredstvi za izvedbo ene sezone? Treningi, oprema, priprave, tekme, vse to najbrž ni poceni?
Mateja: Na srečo sem zaposlena v Športni enoti SV, ki veliko pomaga. Tako del triatlonske opreme dobim od vojske, del jo dobim od sponzorjev, največ od podjetja Bubasport, ki je naš največji ponudnik opreme v tem športu. Nekaj si jo kupim sama.
Podobno je s pripravami: vojska nam omogoči 4 do 6 tednov priprav na leto, kar pomeni, da smo v tem času nastanjeni v vojašnici in koristimo njihove športne objekte. Triatlonska zveza Slovenije vsako leto organizira petdnevni triatlonski reprezentančni kamp. Ostale priprave si finančno pokrijem sama. Majhen del stroškov za tekmovanja krije TZS , večino finančnega bremena pa ponovno pade name.
Sebastjan: Stroške priprav in del opreme pokrije moj matični klub KGT Papež, del pa sponzorji Gostišče pri Planinskem orlu, Brooks in fitnes center Othelo.
Kje in kako potekajo vajini treningi?
Mateja: Plavalne treninge opravljam že nekaj let pod vodstvom plavalnega trenerja Oliverja Mumala. Na kolesarskem delu imam sparing partnerje, ki dosti pripomorejo, da napravim čim bolj kvalitetne treninge. Pri teku mi veliko pomaga Sebastjan in če je le mogoče, se pridružim njegovi tekaški skupinici (Sebastjan trenira tudi tri perspektivne mlade tekače). Zadnje leto pa sem se zaradi izredno pozitivnega vzdušja na treningih dostikrat priključila mladinski vrsti Šole triatlona TK Trisport Alprem pod vodstvom trenerja Grege Zoreta.
Sebastjan: Daljše teke opravim v Kamniku in okolici. Večkrat me lahko srečate v Kamniški Bistrici. Veliko treninga opravim tudi na atletski stezi. Žal moram treninge na stezi opravljati v Ljubljani, saj je podlaga na stadionu v Mekinjah za kakšen resen trening popolnoma neprimerna.
Vajin življenjski moto?
Per aspera ad astra.
Kaj bi naredila za šport, če bi bil/-a župan/-ja Kamnika?
Sebastjan: Vem, da so želje včasih večje kot so zmožnosti naše občine, ampak toliko dobrih športnikov, kot jih ima Kamnik, bi si vsekakor zaslužilo tekaško stezo iz tartana, kjer bi lahko trenirali vse leto in se ne bi bilo treba vozit v Ljubljano ali Domžale.
Mateja: Sama bi podprla še projekt gradnje pokritega olimpijskega bazena, saj imamo v občini odlične triatlonce, plavalce in vaterpoliste, ki bi dobili s tem objektom odlične pogoje treninga tudi v zimskem času.
Mateji in Sebastjanu se zahvaljujemo za njun čas, ki sta si ga ob vseh obveznostih vzela. Želimo jima prijetno pot k uresničitvi zastavljenih osebnih in športnih ciljev. Njuna pot naj bo brez poškodb in upamo, da nas bosta s svojimi uspehi na tekmovanjih še naprej razveseljevala.
Romana Capuder
NOGOMET NA KOROŠICI
Lansko leto je bila prvo oktobrsko soboto, ko se je odvijala nogometna tekma na'»najvišji ravni«, Korošica vsa zasnežena. Letos, 4. oktobra, pa snega ni bilo niti za vzorec, na igrišču je bilo pravo indijansko poletje. Toplo, sončno, jasno, kot se spodobi ob 30. obletnici te športno-družabne prireditve.
Po postavitvi golov, izbiri moštva (žal tudi tokrat ni bilo ravno veliko pravih Štajercev), ponovitvi osnovnih pravil (ni avta, gol velja, samo v primeru, če pride žoga vanj s prave stani in podobno), se je prava tekma začela tradicionalno - točno opoldne. Obe moštvi, v katerih je sodelovalo tudi nekaj udeležencev letošnje kamniške alpinistične šole, sta prikazali veliko borbenost in željo po zadetku. Vendar sta bili zelo izenačeni, sreča pa je bila tokrat na obeh straneh, tako da je na koncu zmaga pripadala pravzaprav obema ob rezultatu 0:0.
Bojč
Obe moštvi po prijateljski tekmi.
PLANINSKI KOTIČEK
MARKO PREZELJ USPEŠEN V HIMALAJI
Rok Blaguš (AO Ljubljana-Matica), Luka Lindič (AO Celje Matica) in Marko Prezelj so se v začetku septembra odpravili v indijsko Himalajo v skupino Bagirati, ker jim Indijci niso dovolili plezati v skupini Rimo. 15. septembra so za aklimatizacijo preplezali prvenstveno smer po zahodnem ozebniku med vrhovoma Bagirati II in IV (6200 m). Za vzpon in sestop v povsem zimskih razmerah so potrebovali 13 ur, ocenili so ga z D+, višina 1000 m. Po treh dneh počitka so se v globokem snegu povzpeli pod zahodno steno Bagiratija lil (6454 m), v katero so vstopili 21. septembra. Naslednji dan so priplezali na severni vrh in prečili še na južnega. Smer, ki je večinoma prvenstvena, so ocenili z ED (6b, M5,WI5), višina 1300 m. Sestopili so na vzhodno stran. Po štirih dneh počitka so 29. septembra vstopili v JV steno Bagiratija II (6512 m) in v treh dneh splezali smer, ki ima 20 ekstremno težkih raztežajev in je visoka 1300 m. Ocenili sojo z ED+/ABO (6b+, M8, WI6). 1. oktobra so bili na vrhu, po sestopu po vzhodni strani v bazo so se 8. oktobra vrnili domov.
Plezanje prvenstvene smeri po Zahodnem ozebniku (foto: M. Prezelj)
DRŽAVNO PRVENSTVO FITA 900 krogov v Žalcu
KAMNIŠKI
LOKOSTRELCI
USPEŠNI
Letošnje državno prvenstvo FITA 900 krogov je spet združilo lokostrelce na edini zunanji tekmi, v kateri lahko skupaj tekmujejo tekmovalci z olimpijskim, sestavljenim in golim lokom. 134 tekmovalcem iz vse Slovenije se je pridružilo tudi 21 kamniških lokostrelcev, ki letos predstavljajo najštevilčnejši klub na tekmah FITA. Delo z zdajšnjo mlado generacijo v kamniškem Lokostrelskem klubu počasi rojeva sadove. Trenerji prvih dveh skupin, v kateri so vključeni začetniki in tudi takšni z nekoliko več znanja, so se odločili, da se nekateri njihovi varovanci že lahko pomerijo z vrstniki na tem DP.
Najboljše uvrstitve kamniških lokostrelcev so bile naslednje:
1. mesto: DUŠAN MOČNIK, veterani, goli lok - DRŽAVNI PRVAK
1. mesto: GREGOR RAJH, mladinci, olimpijski lok - DRŽAVNI PRVAK
1. mesto: GAŠPER ŠTRAJHAR, mlajši dečki, olimpijski lok - DRŽAVNI PRVAK
1.	mesto: MAJA FIDERŠEK, kadetinje, ukrivljeni lok - DRŽAVNA PRVAKINJA
2.	mesto: JAKOB PESTOTNIK, mlajši dečki, sestavljeni lok 2. mesto: MATICA ANDREJKA, članice, olimpijski lok
Najboljši trije v kategoriji mladinci, olimpijski lok: Anže Kus (LK Šenčur), zmagovalec Gregor Rajh (LK Kamnik) in Aljaž Ferencek (LK Kranj)
Ostale uvrstitve: mlajši dečki, olimpijski lok: h.mesto Jure Kosmač, 7. mesto Rok Kovačič , 8. mesto Jan Vrhovnik, 10. mesto Anže Planinc, 11. mesto Anže Muršak, 12. mesto Žiga Ravnikar, 13. mesto Jan Jeras; dečki, olimpijski lok: 5. mesto Luka Gjurin, 7. mesto Andrej Majdič; kadeti, olimpijski lok: 9- mesto Žan Rode; mladinci, olimpijski lok: 10. mesto Anže Podbevšek; člani, olimpijski lok: 4. mesto Mihael Kosec, 7. mesto Matej Fideršek, 9- mesto Rok Verbič; veterani, sestavljeni lok: 10. mesto Srečo Žagar.
VSE V ZLATO!
LKK
Teniški klub Kamnik
Treningi so se preselili v dvorane
V mesecu septembru so se tekmovalci teniškega kluba Kamnik udeležili nekaterih tekmovanj s koledarja Teniške zveze Slovenije. Aleš Pogačar, Nejc Lemič in Nace Koncilja so zaigrali na odprtem prvenstvu Mojstrane za člane, kjer sta se Pogačar in Lemič uvrstila med najboljših šestnajst igralcev, izkazala pa sta se tudi Kamničana, ki igrata za teniški klub Domžale, Boštjan Repanšek in Urban Cevka, ki sta se uvrstila v četrtfinale. Nejc Lemič je odlično zaigral na dveh odprtih prvenstvih do 18 let, in sicer v Litiji, kjer se je uvrstil v četrtfinale, in na Ptuju, kjer je izgubil šele v polfinalu, manj
uspešen pa je bil na mednarodnem tekmovanju v Umagu, saj se mu ni uspelo prebiti skozi ozko sito predkvalifikacij. Nastopili so tudi naši najmlajši tekmovalci - Larisa Breznik je na tekmovanju v Šentjurju v konkurenci do 12 let osvojila svoje prve točke za jakostno lestvico TZS, skupaj z Janom Rodetom pa sta se udeležila tudi tekmovanja od 8 do 11 let v Ljubljani in zmagala vsak po en dvoboj. Treningi tekmovalcev so se z mesecem oktobrom preselili v teniško dvorano Harmonija v Mengšu, treningi za najmlajše pa potekajo v kamniških telovadnicah. Kamniški teniški klub se bo
z letošnjim letom aktivno vključil tudi v delo šolskih športnih društev, in sicer na osnovni šoli Toma Brejca in Frana Albrehta, kjer bo teniška vadba potekala enkrat tedensko za učence vseh razredov. V mesecu novembru in decembru
bo v sodelovanju s Športno zvezo Kamnik organiziran brezplačen deset urni začetni teniški tečaj za odrasle, tako da vsi, ki se želite naučiti tenisa, kar hitro pošljite prijavo na tkkamnik@t-2.net, saj je število udeležencev omejeno.
-
17 ODBOJKARSKEGA TABORA
.1
Kamničanke še čakajo na prvo mednarodno zmago
Odbojkarice Calcit Kamnika so neuspešno začele tekmovanje v Srednjeevropski ligi, saj so izgubile tekmi na domačem terenu proti Novi KBM Branik in proti Bratislavi, medtem ko so Calcitovci po uvodnem porazu v Šempetru zabeležili tri gladke zmage, zadnjo celo proti vodilni ekipi Prvačine.
Kamniške odbojkarice so z nestrpnostjo pričakovale uvodno tekmo v Srednjeevropski ligi. Na žalost jim žreb ni bil naklonjen, saj so že v prvem krogu naletele na najboljšo slovensko ekipo iz Maribora, ki računa celo na zmago v tej ligi. Kljub vsemu so se Kamničanke pred polno kamniško dvorano dostojno upirale Mariborčankam, ki pa so predvsem s servisi dotolkle domače, ki tako niso mogle napadati iz izdelanih akcij.
V drugem krogu so v Kamniku gostovale igralke iz Bratislave (Dopra-stav). V tekmi so domače igralke pokazale že precej več in po nesrečno izgubljenem prvem setu, v drugem nadigrale gostje. V tretjem setu smo spremljali izenačen dvoboj, ki pa so ga s precej sreče v zaključku dobile gostje. V četrtem setu je vse kazalo na gladko zmago gostij, kjer je blestela predvsem Rojkova, a so se Kamničanke po 12:18 prebudile in s pomočjo navijačev celo povedle 2 20:19 in vodile s 23:22, nato pa zaradi odločitve hrvaških sodnikov, ki sta bila celotno tekmo bolj na strani gostij, zapravile možnost za izenačenje na 2:2. Gostje so nato izkoristile prvo zaključno žogo in se veselile zmage. Pri Kamničankah je v napadu prevladovala Turn-škova, z bloki pa je navduševala Strel Kosmačeva. Vseeno pa je bilo to premalo za prvo medna-rodno zmago na katero Med Prvim in drugim setom je kamniški bo potrebno počakati Predsednik Gregor Hribar čestital starosti vsaj do srede ko Kam kamniške odbojke Milanu Windschnurer-ničanke gostujejo pri Ju za visok JubileJ " 80 let- Mi,an Je častni Vitalu. 31. oktobra pa v član 0K Kamnik, saj je s svojim delom v Kamniku gostuje hrvaška najtežjih časih kamniške odbojke ogromno ekipa iz Splita.	pripomogel k njenemu preživetju.
Calcitovci razbili Prvačine
Kamniški odbojkarji po uvodnem porazu v Šempetru dokazujejo, da so odlično delali in so v naslednjih štirih krogih zabeležili gladke mage. Tako so v gosteh premagali sicer slabo ekipo Svita, nato pa doma v derbiju še ekipo Prvačine, ki je do takrat vodila na lestvici d pred sezono celo napovedovala, da bo brez poraza zaključila prvi el tekmovanja. To jim ni uspelo uresničiti že v Kamniku, kjer so bili
popolnoma nemočni ob bombah Bogožalca in blokih Kališnika, prav tako je svojo najboljšo predstavo v kamniškem dresu prikazal mladi podajalec Ropret. O nemoči primorske ekipe zgovorno priča zadnji set, ki so ga Calcitovci dobili na 16. Sedaj Kamničani gostujejo pri vodilni ekipi Triglava, z zmago bodo na vrhu slovenske lige. 31. oktobra bo v Kamniku na sporedu lokalni derbi z ljubljansko Olimpijo.
Izredno uspešne so bile tudi mlajše kamniške ekipe, ki se bodo, kot kaže, prav vse uvrstile v najboljše slovenske lige, saj trenutno ne poznajo poraza.
Cicol.
AMD SITAR RACING TEAM
USPEŠEN ZAKLJUČEK SEZONE V MOTOKROSU, SUPERMOTU IN KARTINGU
MATEVŽ IRT MED SVETOVNO ELITO V MOTOKROSU
Potem, ko sta brata Jernej in Peter IRT v lanski sezoni osvojila naslov državnih prvakov, Matevž pa naslov podprvaka, bo leto 2009 za motokrosista Matevža zapisano z zlatimi črkami. Po trinajstih letih odrekanja, težkih treningov, trdega dela in dobrega sodelovanja v SITAR RACING TEAMU je na dirki svetovnega prvenstva MX3 v Orehovi vasi osvojil 2. mesto, v Jastrebarskem na Hrvaškem pa smo se veselili zmage Matevža, prve v zgodovini jugoslovanskega in slovenskega motokrosa na SP. Na dirki na Portugalskem je bil tretji, v skupni razvrstitvi sezone pa je končal na odličnem 6. mestu.
Mlajši brat, 19-letni Jernej je po lanskem naslovu državnega prvaka Slovenije letos Evropskem prvenstvu MX2, kljub temu, da je vozil samo drugo polovico sezone, končal na skupno 13. mestu. Na posamezni dirki, kjer se preizkusi v kvalifikacijah okoli 120 voznikov, je na dirki v Franciji in na Danskem osvojil odlično 8. mesto.
Najmlajši Peter je po prestopu v višji 125 kubični razred na državnem prvenstvu kljub mladosti osvojil v prvi sezoni 6. mesto, običajno z najboljšimi starti, kar obeta že naslednje leto uvrstitve na stopničke.
UROŠ NASTRAN
V	SUPERMOTU NA SVETOVNEM PRVENSTVU EKIP
V	BOLGARIJI z 2. in 5. mestom
Uroš Nastran, naš najuspešnejši voznik super-mota zadnjih let, je bil tudi letos na DP brez konkurence, ob zaključku sezone pa je zastopal barve Slovenije na Ekipnem svetovnem prvenstvu v Bolgariji. Bil je zelo uspešen, kot sam pravi je presenetil samega sebe, na kvalifikacijah je uspel doseči najboljši čas, na prvi dirki je pripeljal v cilj kot peti, v drugi dirki pa takoj za zmagovalcem. Ker ostala dva slovenska voznika nista dosegla uvrstitev do 10. mesta, je Slovenija osvojila skupno 6. mesto. Na zadnji dirki sezone seje Uroš preizkusil tudi na Svetovnem prvenstvu v Grčiji. Bil je dobro pripravljen, v izvrstni formi, vendar je imel težave s svojo Husgvarno. V prvi vožnji je moral žal odstopiti, v drugi
vožnji
m	sperdona, ki je na zadnji dirkj
^	JjBfEra. ROK SITAR IN JANI
V	VRHOVNIK USPEŠNA
A	\ J V KARTINGU
Uroš Nastran - odličen na svetovnem prvenstvu ekipno.
Rok Sitar - bencin ima v krvi.
Rok Sitar, ki v moto športu tekmuje že dolgih 22 let, s premorom dveh let, v motokrosu kar 16 let, supermotu in kartingu, je v letošnji sezoni na dirkah DP v kartingu na 6 dirkah, kljub temu, da je sedaj v prednosti že družina in služba, v močni konkurenci odličnih voznikov osvojil solidno 7. mesto v razredu 125 - light. Ker pa je v moto športu zelo pomemben motor, je bil vsa leta tekmovanja njegov mehanik Kamničan Franc Vrhovnik, ki je vedno poskrbel, da motor ni odpovedal.
Zato ni presenečenje, da je JANI VRHOVNIK, ki je vsa leta spremljal delo očeta pri pripravi motorjev za tekmovanja, po uspešno zaključenem študiju sedel za volan kartinga in se v letošnji drugi sezoni z dobrimi treningi v Italiji, Krškem in na Ptuju povzpel na skupno 3. mesto v razredu ROTAX Senior DD2.	Jani Vrhovnik -
Besedilo: B.S. v letošnji sezoni na stopničkah.
Košarkarji Calcita Mavrice
LEP ZAČETEK SEZONE PRED DOMAČIMI GLEDALCI
Le deset minut odlične igre s trdno obrambo je zadostovalo za prvo zmago v novi ligaški sezoni. Po porazu v prvem krogu, ko so kamniški košarkarji v gosteh pri ekipi Radenska Creativ visoko izgubili z rezultatom 87:62, so doma le pokazali pravi obraz. Na začetku tekme so gostje z Vranskega narekovali tempo in z nekaj zadetimi trojkami prvi polčas držali vse niti igre v svojih rokah. Na odmor so odšli s prednostjo treh točk.
Ostre besede trenerja Košaka so naletela na plodna tla in fantje Calcita Mavrice so v drugi polčas odšli z večjo odločnostjo in bolj trdno obrambo, zlasti v zadnji četrtini. Nekaj prestreženih žog je domačim omogočilo doseganje lahkih košev iz protinapadov in prednost se je večala iz minute v minuto. Na koncu je znašala 20 točk. Košarkarji Calcita Mavrice so zmagali z rezultatom 92:72. Ob tem pa naj izpostavimo odlično igro kapetana Grega Kajniha, ki je ob dobri igri celotne ekipe dosegel kar 37 točk.
V	naslednjem krogu fantje 24. oktobra gostujejo pri ekipi Ježice. V petek, 30. oktobra, pa vas pričakujemo v kamniški hali, kjer se bodo domači pomerili z ekipo ALTE Bistrica.
V	polnem pogonu pa so tudi košarkarske ekipe Calcita Mavrice v nižjih kategorijah.
Najbolj uspešni so prav gotovo kadeti, ki so v soboto, 17. oktobra, po podaljšku premagali ekipo Lastovke in se zavihteli na prvo mesto na lestvici. Slabše gre ekipi mladincev, ki so zadnjo tekmo proti ekipi Nazarij izgubili z rezultatom 68:110. Uspešno in z vso zagnanostjo pa barve Calcita Mavrice branijo tudi mlajši in starejši pionirji. Vsi skupaj si želimo večje podpre s tribun, zato vas vljudno vabimo na košarkarske predstave.
Robert Prosen
Galilejeve noči - zaključek praznovanja mednarodnega leta astronomije 5 g š
Galilejeve noči
■
(MANJE
I Kamniku pri ffradii ZAPRICE
i'petek 23. oktobra med !/<S. in 22 uro soboto 24. ( če bo prvi dan slabo vreme)
Z javnim opazovanjem Jupitra in Lune ta petek (v primeru slabega vremena pa v soboto) bomo Kamničani pri gradu Zaprice zaključili serijo opazovanj namenjenih širšemu krogu ljudi.
Mednarodno leto astronomije so leta 2007 razglasili Združeni narodi na pobudo Mednarodne zveze Astronomov, saj letos mineva 400 let, odkar je znani italijanski astronom Galileo Galilei prvič usmeril svoj mali teleskop v nebo in približal skrivnosti neba sebi in ljudem. Čeprav je od prvega pogleda v daljave vesolja minilo že štiristo let, pa so ti pogledi ostali omejeni na sorazmerno ozek krog ljudi, ki so jih zanimali ti oddaljeni svetovi in želja astro-
nomov je bila, da bi to vesolje približali ljudem. Kamniški astronomi, zbrani v društvu Komet in RAKu ( raziskovalno astronomski krožek na SCRM), smo vsako leto pripravljali že tradicionalno javno opazovanje Lune in katerega od planetov ter Spikino srečanje ljubiteljev astronomije, letos pa smo se še posebej potrudili. V okviru mednarodnega projekta 100 ur astronomije smo uspešno izvedli tako opazovanje Sonca kot Lune in Saturna, pripravili razstavo
astronomskih fotografij, ki smo jih sami posneli, in na observatoriju Rezman v Tunjicah pripravili dan odprtih vrat. Slednja dogodka sta Kamničanom predstavila astronomijo precej drugače kot mnogim drugod po Sloveniji in pričata, da tod delujejo najbolj prizadevni astronomi amaterji, saj podobne razstave v Sloveniji ni bilo, pa tudi observartorij je med največjimi in najbolj znanimi v Sloveniji. Razstavo smo nato preseli še v Arboretum, da si jo je lahko ogledalo še več ljudi. Po Sloveniji je sicer krožila uradna mednarodna razstava organizacijskega odbora, ki je bila predstavljena tudi v več šolah naše občine, pa tudi tu ni šlo brez zanimivih posnetkov naših članov (imeni Brane Vasiljevič in Tone Špenko smo lahko prebrali pod fotografijami). Tudi čez poletje smo pripravili nekaj javnih opazovanj ali popestrili kakšno prireditev, kot so Sončni dnevi v Kamniku. Prav tako smo s kupom teleskopov pomagali zmanjšati vrste na najbolj odmevnem javnem opazovanju
v Tivoliju konec avgusta. Seveda smo skušali zadovoljiti tudi tiste, ki bi radi globlje pogledali v nebo, kar iz urbanih središč zaradi močnega svetlobnega onesna-
ženja ni več mogoče in pripravili dvoje srečanj na planini Kisovec. Za naše zadnje opazovanje smo predvideli opazovanje Lune in Jupitra, ki bo ta konec tedna v
okviru projekta Galilejevih noči. Torej nasvidenje v petek, 23. oktobra zvečer, če bo ta dan slabo vreme, pa naslednji večer.
TONE ŠPENKO
Z razstavo astronomskih slik in javnim opazovanjem Sonca so kamniški astronomi popestrili tudi dogajanje v Arboretumu Volčji Potok.
Spominska maša v Kamniški Bistrici bo 31. oktobra
V soorganizaciji stranjske župnije bo tudi letos v soboto, 31. oktobra, ob 14.30 spominska maša v kapelici ob planinskem domu v Kamniški Bistrici. Vse molitve ob somaševanju več duhovnikov so namenjene za vse žrtve 2. svetovne vojne in medvojnih in povojnih pobojev na področju kamniške dekanije.
Po maši pa se bomo na Kopiščih pri največjem od mnogih množičnih grobišč z molitvijo, prižiganjem sveč in polaganjem cvetja poklonili tam pokopanim, po 2. svetovni vojni pobitim žrtvam. Tudi na dan Vseh svetih poskrbimo, da ne bo nobeno ostalih grobišč samevalo brez svečave in naše molitve.
Organizacijski odbor
j" AKCIJSKA PONUDBA ~j
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE
I Zbiramo naročila za novo koruzo po | nižji ceni!
I JABOLKA za ozimnico, za prešanje in | žganjekuho PO UGODNI CENI!
VSE ZA KOLINE
i AGROPROMET CERKLJE i
[UL4okt^OCerkllMeL:04/252 64_40_

www. citroen.
CITROEN C3 Picasso
PRIHRANEK 2.000 €
redni popust 500 € jubilejni bonus 1.500 €
: ' ;
model. C3 Picasso Confort 120VTS. Erelstja £0$ pradstavijertegp modelu 157 gfluri. morimo' 6.8 Uim. Ponudb« va* od t 10. do 31 162008
POHITITE PO CITROENA		ds
V MENGEŠ!		
CRČATM TECHNOLOGK		CITROEn .		_	_	 i
		
		
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13 4207 Cerklje
TEL.: 04/25-21-424 GSM: 041/624-685
Opravljamo storitve:
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU
•	NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS),
•	SVETOVANJE
NOČEMO DA LJUDJE UMIRAJO, TODA, KO DO TEGA PRIDE, JIM SKUŠAMO NUDITI KAR NAJBOLJŠE.
www.pogrebnik.com
ZAHVALA
V 87. letu starosti se je od nas nepričakovano poslovil dobri mož, oče, stari ata, brat in stric
IVAN OSOLNIK
po domače Cvajev ata Prisrčna zahvala osebju ZD Kamnik za takojšnjo zdravniško pomoč, dr. Marku Riflu, sosedom, prijateljem, sorodnikom, sodelavcem SCT, KAM-BUS, KP Kamnik, ki ste nam v trenutku nemoči priskočili na pomoč. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in darove za svete maše.
Zahvaljujemo se g. župniku Avguštinu Klobučarju in pevcem cerkvenega zbora za opravljen pogrebni obred, praporščakom, trobentaču in Igorju za čutno prebrane besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Podbreg, Loke, Kanada, september 2009

STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži okvirjanje slik

OPTIKA OČESNA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
Samostanska 14. Kamnik Tel.:OI/8317-005
Breznikova 15. Domžale Tel.:OI/72l6-436 (Breza center)
Vinko: 031/795- 960 Marta: 041/456-672
		
Če bi vedeli, da te zadnjič vidimo,		Ena zvezda je ostala,
bi ti povedali, da te imamo radi		sredi nočnega neba,
in ne bi le predvidevali, da to že veš.		da bi tebi pot kazala
(Gabriel G. Marquez)		~	
Za vedno je zaspal naš		
LOJZE BRATINA		H	15. oktobra je minilo leto od smrti
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, osebju ZD Kamnik za pomoč, besede sožalja in		ŠTEFANA LUKANA
tolažbe. Skupaj z nami ste ga pospremili na njegovi zadnji		Hvala vsem domačim, prijateljem in znancem, ki se ga
poti.		spominjate, prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Žena Ida in njegovi najbližji
Njegove Sonja, Nives in Nataša z družinami		
Oktober 2009		Oktober 2009
		
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči.
In čeprav spokojno spiš v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 72. letu nas je po hudi in dolgotrajni bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, svak, nečak in bratranec
DRAGO KLADNIK
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala g. župniku Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, sosedu Ivanu za lepe besede slovesa.
Hvala osebju ZD Kamnik, dr. Nadji Pfajfar in sestri Idi ter patronažni službi.
Hvala Zavodu Pristan za trud pri negi in oskrbi.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 2009
Ljubil si delo, ljubil družino in dom, a v tihem jesenskem večeru odšel si v večni dom.
ZAHVALA
V 68. letu je nepričakovano odšel naš dragi in ljubljeni mož, ati, ata in tast
ANDREJ RUTAR
Fužine 2, Kamnik
Iskreno se zahvaljujemo urgentni ekipi ZD Kamnik, dobrim sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč ob njegovem slovesu. Hvala župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen obred, pevcem okteta Mekinje, g. Tomažu Plahutniku, govornici Ani Šuštar za besede slovesa. Zahvaljujemo se Andrejevim nekdanjim sodelavcem tovarne Utok, nogometnim prijateljem, Društvu upokojencev Kamnik ter vsem, ki ste našega Andreja v tako velikem številu pospremili k zadnjem počitku, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč in v njegov spomin darovali za maše.
Vsem .in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi September 2009
pi Mercator Hipermarket Kamnik
DoMačihlebec


Kraški pršut
kos ali polovica cena za kg v
Pršutarna Lokev na Krasu
Redna cena: 36,13 EUR Akcijska cena za razrez: 29,62 EUR
Sunka
brez kosti,
cena za kg v koscih? g / Kras, Sežana
Redna cena: 14,08 EUR Akcijska cena za razrez: 1®
EUR	M
Grosuplje ReMKa: 2,45 EUR
m 21,99
M
r*_J_I •
Samostanski sir	#.
35% m.m., cenGvmkg v lafeti Ljubljanske nilekafe|^^bljana Redna cena: 11,39 EUk\’ '
Akcijska cena
za razrez: 6,65 EUR_____l|
giltfe;enl
6j6ail>;
LonšmmmCrizaiu
v lončku, 12 cm
Čokolada Limlt^mm Hflpy
dve vrsti: Excellence, 70%'ltli Excellence Orange Tkal Intense, 100 g Lindt, Švica
Redna cena: 2,18 EUR
^jjgamenska pšenična moka c 3xlkg
+1 kg brezplačno
fboltyiiiM?l?9l[(0WšE
I liter brezplačno
Sveča M^čd 1
tri barve:- rdeča)
Ilirija mm
Sveča Vestinm
klasik, elektroiH Emma
Mercator^ let najboljši sosed
Ponudba velja do 3.11. 2009 oz. do razrodaje zalog
Nakupi s kartico
Mercator Pika
m določeno število zbranih pik, vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust
Delovni čas med prazniki: v soboto, 31.10., od 8h do 13h v nedeljo, 1.11., zaprto.
Sveča Gama, % ,
. . . . .	SUPER
Marinič	«»*
Redna cena: 0,88 EUR
PRAZNIČNA PAKIRANJA OB 10. OBLETNICI TRGOVSKIH ZNAMK MERCATOR
i.vn nsi
URANt.l
Mali oglasi
suha bukova drva pro-
Možna dostava in razrez. leL: 041/220-870.
SUHA BUKOVA DRVA in uležan ijevski gnoj z dostavo prodam. eL 040/330-900.
SUHA BUKOVA DRVA z raz-Iez°m in dostavo prodam. Tel.: °4l/805-901.
oddam 2,5-sobno lepo, °Premljeno stanovanje
2 ložo - balkonom na Bakovniku v Kamniku s 1.12. 2009.
Tel.: 040/522-882.
Kamniški OBČAN
^ 01/83 91311, 041/662 450
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45
V TRGOVINI JE PESTRA IZBIRA:
*	mačeh, resja, čebulic tulipanov
*	zemlje
*	sveč in peska za grobove
*	sadik sadnega drevja
*	gozdarskega programa (zagozde, verige, olja...)
in našega ostalega standardnega programa
po ugodnih cenah
UGODNA PONUDBA:
- ŽIT - KRMIL in pesnih rezancev - UMETNIH GNOJIL
UGODIMO - služnostno klanje živine: za cca 15% nižja cena klavnine in nič stroškov prevoza. Še vedno ugoden odkup krav, bikov in telic za izvoz. Izvoženo živino plačamo v 10 dneh.
Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646
mmmjDimKmmiMJcmjiv
tehnična trgovina
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
AKCIJSKA PONUDBA BLAGA IZ ZALOGE
10% POPUST*
UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
več na www.pemecom.si
* Akcijski artikli so izzvzeti iz te ponudbe_
od 26.10. do 30. 10.2009 na vse artikle!

GOSTILNA
Povabljeni na MARTINOVANJE
ob živi glasbi v soboto, 14. novembra.
Petkovi in sobotni večeri v decembru bodo pri nas še posebej prijetni ob živi glasbi.
Ne pozabite na rezervacije za PRAZNOVANJA IN DECEMBRSKE ZABAVE
Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila.
Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769
www.kuhinjskenape.si tei.: 017215720
Obiščite nas na Ljubljanskem pohištvenem sejmu HALA D, razstavni prostor št. 17, od 3. do 8. novembra
y Mercator Center Kamnik
Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787

PIZKERI.V MC KAMNIK, Kovinarska 36 Delovni Čas :
pon.-čet. : ()8-22h pet.-sob. : 08-23H ned.-praz. :08-1 5h
Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast...
Brezplačna dostava na dom od IGh do 22h : Tei: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! POSEBNO UGODNE CF.NE ZA ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNIK!!!
ANATOMSKO ^ OBLIKOVANA JFHeSb OBUTEV PRIZNANIH Mk Mm BLAGOVNIH ZNAMK /Er ■■ od št i@ - 40 QP	* CICIBAN * GE0X
^	..	* SUPERFIT * NIKE
Trgovina z obutvijo * frodDO
Velika ponndba šolskih in sobnih copat |
X
Mercator
Hipermarket
1A * Aj
www.iaia.si
' i i!;

UfijlrfjLjfa i/' thCtU*
VINTERSPOKT
Kjer se šport začne
Nagrobna sveča Vita velika
Alf. 155781	__
/ redna tena 1.99 <
€ 1,191
ihra nek*

VRTNI CENTRI KAUA
Kamnik,
Kovinarska cesta 36, a 01 831 05 53
www.kalia.si
www.semenarna.si
1
18 4 4
Zlatarna Ceue
www.zlatarna-celje.com
VV EMONA OBALA
Noj bo življenja igra
TRGOVINA ELITA V KAMNIKU Z VAMI
POPUST - 30%
NA VSE IZDELKE
blagovne znamke STILI od 19.10. do 31.10. 2009
Vljudno vabljeni!
■■■■■■■

NOVO

wimzmm
%&2>o<2 cjšssssi
ČISTILNICA IN PRALNICA tel. oi/83ii74i(



Znižanje določenih šolskih | programov
Ugodnosti in presenečenja | na prodajnem mestu
Posebne ugodnosti za
Posebne ugodnosti za Mercator Pika kartičarje
Knjigarna in papirnica Pustite se presenetiti!
urarstvo
HETfi
1892
CERRUTI 1881
ESPPvIT

PE URARSTVA META:
BTC - Diamant, IOOO lj.
: Ol 54 76 505 BTC llala A, IOOO Lj.
: 01 58 52 696 Nove Fužine 45. IOOO Lj.
: 01 54 08 332 Mercator center Jesenice : 04 58 66 944 Mercator center Domžale : 05 992 61 95 Mercator center Kamnik : 01 831 14 33
www.hcta.si. e-mail: urarstvo.hetafi0slol.net

SimPLE
BREZPLAČNO STRIŽENJE
"ob storitvi pramen po celi glavi"
%>?	% l^o^O akcija velja
■■ f ~---— 22.10.-5.11.2009
www.simple.si
PEAUT^UE
alpma
www.alpi.na,,5i
mESsnn opsmn
Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vseh večjih Mercatorjevih centrih.
V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu. Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico.


WWW.FABIANI-NOGAVICE.SI
NAJVEČJA PONUDBA NOGAVIC NA ENEM MESTU!
vedno nekaj zame
KHf iB
@ ACCESSORIES
m KAMNI KXy
G, 0 0 Tl G
Butik za Male Živali Strokoven nasvet In širok Izbor t hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljenci
' ZOOTIC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16
www.zootic.si
Tokrat igra za enega!
Glavni dobitek
20.000 €

Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure.