/ PavSalnl franko v driavl SHS. Številka 50. V Ljubljani, dne 16. decembra 1920. II. leto. 11.« ■■■ Cijena n prodaji 1 K BO Hi ==» NaS Glas izlazi u tjedna svakog četvrtka. Godišnja pretplata * . . . . K 72'— Polugodišnja.................. • * 36*— Četvrtgodišnja ....... , 18* — Za inozemstvo dodati poštarina Oglasi po cjenika mm*=* n,ees y npo^aj* 1 K 50 $aa. s==s Ham Tjiae HS^aaH ceAusvao cb&kot versprsa. roABmaa npeTn^ara ...... K 72 no^yroAaniH>a ,36 HeTBprro^Hinaa ....... , 13 3a MHoaenoTBo ^oarth nomrapimj. Oraao« no TapMfjtai. Uredništvo: Ljubljana. Rimska ceste ?tev. 20/U. Rokopisov ne vrača, ako bo au priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisano in zadoatuo (rankirane. Rokopisa j« {jcSiljati samo uredništvu v LjulHjuui. Hrvatsko in srbske dopise je pošilja h te potom organizacij, ki »o sa vsebino odgovorne. li UpravaBtvo: Na naročila brez denarja so ne oziramo. Naročnina |j posije po oaitazuici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. I ________ ^ ________ naj M ŠL 5/L A. S. (LUibliana): Položaj jav. vpokojencev. Društvo vmikoiienih iavnih nameščencev za Slovenilo v Liubliani ie izročilo Osrednii zvezi iavnih nameščencev spomenico ki otvkttie žalostni noložai iavnih vnofcoiencev. vdov in sirot iavnih nameščencev ter onozaria na obupne posledice, ki bi zadele državne vnokoience. ako se ori končni ureditvi službene oravmatike ne to upoštevala potreba izdatneiševa zboli-šania niih emotneea položaia. Spomenico bo »Osrednia zveza« v pomnoženih izvodih razposlala na poklicana mesta centralne vlade ter vročila raznim poslancem bonstituante. Slove oa tako-le: SPOMENICA društva vookolencev iavn h nameščencev za Slovenilo v Ljubljani. Žalostna ie usoda iavnih vpokoiencev že nckai let sem. Velika dravinia ooleg iriaihne plače iih sili iskati zaslužka v raznovrstnih večkrat neprimernih službah, orositi kliub starosti in oslabelosti reakti-virania ali svoie vzdrževanie nalaeati | otrokom, katerjjn so bili v oreišniih časih I sami dobrodošla nodnora. Sai vookoienec > tudi VI. činovneva razreda ne dobiva niti j polovice tiste plače, ki se aktivnemu urad- j uiku takoi ko vstoni v državno Službo, i Prizna in nakaže. In vendar prenaša star j človek pomanikanie teže in notrebule več ? neero mladenič ki mu še niso dolea leta ; nanorneea dela izčrpala dušnih in telesnih j moči. S tem orimeriamem vookoicnci nika- | ko»* nočok) reči. da imaio aktivni tovariši j previsoke nlače. narobe, prepričani so da ob tei dravinii niti onim ne zadoščaio. tem mani oa plače vpokoiencem. ki se čutiio ponižane in žal lene. da se taka kruta razlika dela med niimi in aktivnimi, da iih smatra država, kakor marsikatera rodbina svoie priletne starše za nadležno breme. Kot tako nadležno breme iih coni tudi stanovanjski urad iz stanovanj in Iz mesta. Pomisliti ua se mora. da prideio z ozirom na to. da v zadniih letih iz znanih razlogov nač nihče ni stonil v ookol koear ni starost ali bolezen prisilila, v poštev večinoma ali bolehni ali stari liudie Zavarovalnice računalo, da živi človek pri sedemdesetih let:h povprečno še osem let: toda zavarovalnice računalo samo z zdravimi Hudml in tako da ne trpe nobene izgube. I Pri vookofencih na ni računati več na toli-i ko let in ne bi bilo treba iim še s oomani-i kaniem kraišati živlienia. Vookoienci. ki ne moreio nastopati z ! erožniami in ultimati, ki se zanašaio le na i socijalno pravičnost, so se tolažili doslei z i nado da bo splošna ureditev uradniških j dač tudi niim prinesla času in razmeram i primerno izbolišanie: doživeli oa so žalostno oresenečenie. »Predlo? zakona o uredienlu olata i oenziia i drueih odnosa drž. Službenika eradianskoera reda« iim podira tudi ooslcdnio nado. Člen 78. teea »Predloga« namreč i nravi: »Penziie po dosadašnjim zakonima j rstaiu nenremeniere ali se Ministarski j Savet oblaščuie. da na predlo? Ministra | finansila niihavo potrebno povečanje u ! duhu nvo? zakona uredi dodacima na oen-i Tilu.« Torei od oredloea tisteeaministrstva. j "a čivar radodarnost se ie naiboli zanesti, i ki mora že samo ob sebi gledati, da ima država čim višie dohodke in čim mamiše izdatke od ministrstva finansiia nai zavisi da sme Ministarski Savet dovoliti pove-čanie penziie in sicer samo potrebno oo-večanie u duha tega zakona. To se pravi: ! Prositi bo treba treba bo iskati orotekciie i in bati se denuncMantov. zakai nreden se bo ustšala nroŠnia. se bo oonraševalo in poizvedovalo, ali ie nrošniik potreben ali ne ali ima kai zasebnega nremoženia. kak poseben dohodek ali če že uživa kako drugo podporo. Strogost Ima pač svoie vrline: toda enakomerna mora biti. drugače se ne zdi pravična in poštena. Kakšno lice oa kaže ta »Predlog« aktivnim uslužbencem in kakšno vpoko’encem? Oddelek XIV. (Završne odredbe), člen 05. pravi: »U roku od tri meseca od stupama u život ovoga zakona orevešče se svi drž. uslužbenci prema odredbama ovoga zakona s tim da če se plate svima računati od 1. sent. 1920. godine«. Aktivni uslužbenci nail dobe nove n'ače in sicer vsi brez izieme ne samo tnsti ki bodo šele oo soreietiu tega zakona stooili v državno službo. Pri vpokolencih oa ie Dcstonek drugačen in strožii. Novo ookoinino dobe samo tisti, ki bodo stopili po soreietiu tega zakona v ookoi: vsem drugim ostaneio orelšnie. zastarele in nedostatne nokoinine. seveda se smeio na nrošnle nnorošnie. poizvedovanja, predloge in sklene do potrebi povečati. Tako se mora uslužbenec, ki ie bil orlsillen pred snreietiem tega zakona stopiti v pokol, za svoio' starost in bolehnost vse svoie ostalo živlienie pokoriti. Člen 76. tega »Predloga« določa: »Ukida se odbiianie svih dosadašnjih prinosa službenih taksa prvih mesečnih nlata odnosno višaka olata. kao volačanie taksnih mar-aka (biliegovine) na priznanice o platama. Što ie tko no propisu zakona u to ime platio iti bio dužan da plati nre. nego što ovai zakon stane na snagu, ostale državi«. — Vseh teh plačil so razmeroma naiveč plačali državi vnokoienci. ki se iz srca' veselč, da aktivnim tovarišem ne bo treba vsega tega nič več plačevati. V oddelku X (Porez) člen 79. se bere: »Državni činovnici olačaće na ime poreza i to: činovnici iz XI. do IX. klase 1 % od plate, činovnici iz VIII. do zakliučno VI. klase 2 %, Činovnici iz V. do zaključno III. klase 3 %, a ovi iz II. i 1. klase 4 % od plate:« člen 80: »Porez, koii činovnici plačala, ne more biti uvezan nikakim drugim državnim porezima, namestima. prirezima itd.«: člen 81: »Na stanarinu kao na druge dodatke. _ovini zakonom ustanovliene ne olačaiu činovnici nikakav porez«: člen 82: »Podčinovnici i poslužitelji ne olačaiu nf na olate. ni na dodatke nik/ikav oorez«. Po tem zakonu bi dobival oodčinovnik na naivišii stooioii 3600 dinariev plače In 800 dinariev stanarine, skunal 4400 dinar-'ev ali 17.600 K. in to bi bilo prosto vsake-da davka dočim bi moral vookoienec starega sistema po oreišniem zakonu od isto-toliko plače plačevati noleg kolkovine še nad 3 % dohodnine in 4 % olačarine. Društvo vockoienih iavnih nameščencev se usoia vse one. ki se bodo o »Predlogu zakona o uredieniu nlata t penziia i drugih donosa državnih službenika građanskoga reda« posvetovali in o nlem sklepali. udarni opozoriti na to bridko razliko v določbah tega »Predloga« glede na aktivne uslužbence na eni in na vookoience na drugi strani ter prosi, nai se zakon a uredieniu olata i nenz.iia. kakor se bo raz-legnil na vse državne aktivne uslužbence, raztegne tudi takoi. kar se tiče penziie. na vse državne vnokoience. kakor tudi na niih udbve in sirote, ne da bi rm bilo treba še posebe? oovečanla orositi in svoio siro-maščino dokazovati. V Liubliani. dne 8. decembra 1920. Tudi nazori. V nekem kram le bilo treba za časa c rev rata prevzeti urade. Prevzemanje se ie vršil'0 v določenem redu,-končno na te bilo treba določiti obliko, no kateri se prevzame osobie. Poklicani posredovalec ie zahteval oriseeo kar ie bilo ob sebi umevno. Pa se osdasi učena trlava. moder mož in pravi: »Kai bi se prisegalo! Pri-setra dandanes ni več moderna to tem-mani. ker ki priliki naznani predstojnik dr- j žavni praznik za drugi dan s pridržkom: i kdor tr»» v cerkev, bo prost: kdo n-če. i mora v pisarno. Pa sv zonet oelasi učena cluva. nu eter mož iu or^vi: »Kdo nas more siliti k maši?« — Prav! Od sedai I bomo praznovali državne orazntke ori ka- ! varmškem taroku in gostilniških litrih, to j bo Hudstvu boli imoonovalo nego maša ; četudi oo vsem svetu tako delate. Takih orimc ' v ie še dolga vrstn: ie { eutta /a nameček. Nedavno pride v pisarno ženica na- j znanit žganic. Naiprei ie hotela kuhati j kol drugi dan na vse zeodai in koma! | smo ii diopr^edali. da že vrabci poznate | predpisanih 48 ur: notem ie hotela kuhati | samo 12 ur in žonet ie bilo nrerekanie za predpisanih 24 ur: končno se ie iezila na odmerieno svoto: »Sai smo vendar v Ju-goslaviii. kai bi vsako reč vzeli tako natanko.« — Sedai ie bilo pa mere dosti: kai se ie zgodilo ne zapišem: baba ie frčala skozi vrata! Preljubi v gospodu! Spreobrnite se: j kai ti v takih razmerah nas ne rešita ne i zlat prestol ne srebrn parlament: pogin { si orioiavliate sami! Izkazali ste se ne- j sposobni za lastno upravo! O. A. Ljubljanska poštna afera. Razumlbvo ie. da pograbite liublian- | ski dnevniki tako* senzacionalno novost. ! kakoršna ie bila tatvina na pošti. Toda j isiotako ie razumljivo, da izvalaio časni- ! karii iz takega dogodka naoačne sklepe, sni o stvari niso bili strokovno poučeni. Kdor ie oa n razmerah informiran se ne Čudi a tudi ne obsoia lehkomiselno in kri-v čno nikogar, nego sodi obiektivno. Linbliansko poštno ravnateiistvo se le moralo oo prevratu osnovati z naivečio naglico. Ustanovilo se ie iz delov tržaškega. graškega in celovškega ravnatelistva. Premagati te b'lr> treba ogromne težkoče giedp uradnih lokalov, ki so še danes razmetani po vsem mestu: nedostalalo ie materijala in inštalaterjev za ureditev telefonskih in brzoiavnih nrog. nedostaialo le ti«Jcovin štanmilii in še tega tn onega. ored.vsem na ie nedostaialo osobia ter ea nedostaie še dandanes. Pomislimo, da le imelo tržaško poštno ravnateiistvo. ki ni b:lo po obsegu nič več od liubiianskega 37 administrativnih urad-rikov. a da jih ;c imelo linbliansko ravnateiistvo dolgo le 7 ter iih ima danes le 10! Računski oddelek v Trstu ie Imel 22 računskih uradnikov, liublianski ima le 4! Tržaški tehniški oddelek te štel 21 tehnikov. inženieriev. liublianski ima le 3! Celih 336 oseb pri poštnih uradih le bilo po • prevratu, ker so bili kot Nemci ali nevarni i nemškirtark odpuščeni treba nadomestiti ■ nemudoma. A s kom? Otvorili so se trlic oficilantskl tečaji (za absolvente 4 razredov srednjih šol aH meščanske šole) in dva prometna (za absolvente sredniih šol) Vsi kandidatie so imeli prepisana spričevala ter svedočbe o neornadeževanem dotedanjem življenju. Toda izkazalo se ie da so šolska spričevala izza voinih let večkrat lažniva. Marsikdo s 4 razredi sredniih šol le prinesel letiva izobrazbo Uudskošolskeva učenca. O zernliepisiu marsikdo ni imel niti približno zadostnega »oirna in nekatere kandidate ie bilo treba učiti naielementarnetšijh vprašani poprečne kulture. A voma doba niJbila slana la za duha novo tudi za srce. za značai in morate. Zato te bite treba radikalno trebiti in rešetati že v teh tečaiih ter se ie trebilo in rešetate tudi še kasneje Kar ie ostalo, ie zavzelo izorazmena mesta ori noštnih uradih. Da so se vztic vsei kritičnosri vendarle izmuznili še nekateri nezanesljivi elementi, se ni čuditi. V dnše vidi le Bog! Toda imeli smo urade celo v 1 Mvliani. kler le bilo okoli dve tretjini uradnikih mest zasedenih z novimi aspiranti in aspirantkami. Velika večina Je poštena in snosobna: da so se ooiavilc med mirni tud: varieve ovce. pa ie obžalovanja vredna posledica vojnega in povojnega vsecbčeea moralnega oddea. Strokovno izobraževanie in nadzoro-vanlc teh mladih moči se ie nadalievalo tudi kasneie Poštno ravnateiistvo le začete v to svrho Jzdaiati celo nov strokovni list. kier sc obravnavate in navaiaio vse naredbe in odredbe. A tudi vsak primer zanemariania službe se ie obravnaval strogo. a z vzgoinfm namenom Z dobrohotnostjo in nriiaznimi nasveti se le skušalo vplivati na osolite tekom vseva prvega leta oo prevratu. Z ostreišimi in nai-ostreišimi sredstvi kaznimi, dobami, ore-meščenii ukori odpusti itd. se ie začelo šele v II. letu. SnecMahio liublianska šoe-dieda se ie no prevratu radikalno očistila ter so se nastavile izključno moške pravkar izšolane moči Za kontrolno službo na so se oridelili izvrstni stareiši strokovnjaki. Vsak primer nerednosti se ie takol sirovo preiskal In celo detektivi so se. klicali na pomoč, aiko se ie zdelo potrebno. Tud’ no iavnih lokalih so bili nadzirani surnivvci • a dognati se ni moglo nič kaz-niiveea Ako še omenimo da nribaia navadni nisemsKi materiial v vrečah neore-štef in se nrav tako neoreštet oddaia potem !e iasno. da ie odkril zločine le gol sluča*. Obžalulem-o žrtve voine psihoze, ki te mmioasfila že toliko naših Hud’ obeh spolov. Kakor kuga razsaia ta strast po denar-m in ugodnem živlieniu med vsemi narodi. Trebn bo težkih operacii in močnih zdravi! da se zatare ta svetovna naivrša bolezen. Zato na zahtevamo, da se izreže rak-rana iz deslei tako zdravega in čvrstega telega slovenskega »radništva z brezobzirno nravičnostio. Čast liubiianskega poštnega ravnateljstva s? mora oprati od oskruntente. ki so ga zakrivili sicer ne-srečn' a zločinski bolniki I Tovariši/ Rešite poslane Vam položnice pozabljenosh in obnovite ž njimi ------------ naročnino/ -----------—— I. L. (Ljubljana): Narobe svet (Dalje.) Nev zdržljivost takdi razgnier katere ustvaria alimentacMsIci urincii) bo uvidel vsak hiik. oe nriracria službeno razniarie med uradnikom in med državo. — daai )e nedvomno iavnkoience in vnokoienke za Slovenob brez razlike na niih mišlienie in politično pripadnost nrav vliudno ooozariaio in vabiio. nai se zavedajo svoie stanovske dolžnosti in nal pristopilo vsi k društvu orožniških vooko-iencev za Slovenijo v LiubUani. Le v združenju in dobri orvamzaciii ie moč in »at delalo vsi za eneva in eden za vse! Josip Cegnar, t. č. blagajnik: Martin Maicen, t. č predsednik. Društvo užitninsklh uslužbencev za Slovenjo si fe dne 21. novembra 1920 izvolilo na izvanrednem občnem zboru sledeči odbor: tovariš Žaear Ivan. vodia užit. urada na Vrhniki, predsednik: Rupnik Franc, vodia užit. urada v LitMl podpredsednik: Krečič Ivan. pristav v Liubliani. fainik. Odborniki so tovariši:'Porent Ivan. vodia užit. urada v Domžalah: Leskovec i Ivan pristav v Liubliani: Dolinar Ivan. i vodia v St Vidu pri Liubliani: Simončič ! Rudolf, vodia v Honulu: Juvan Franc, vodia v Zavoriu ob Savi: Slabe Anton, pristav v Liti.il. tajnikov namestnik. Otrin Jakob, pristav v Liubliani blacainik: Supin Franc, pristav v Ljubljani, blatnikov j namestnik. Levstek Andrei. vodia v Do-brepoliah in Saievic Alojzu vodia v Cerknici preglednika računov. Namestniki odbora; Dolenc Anton, vodia užit. urada v Studencu (Ze.): Gela Gašper vodia’užit. »rada v Dolu okrai Brdo. Delesrat: Gosp. Leskovec Ivan. pristav v Uubliani. — Da-: ite se ie sklenilo, da se potom nadzorništva nošlie nrošnia za užifninske uslužbence : nad 49 let stare finančni deleeacili v Liubliani. Društvo ie sklep občneva zbora takoj rešilo \n ie poslalo nrošnio na nadzorništvo • nai se blagovoli ozirati na užitninske ; uslužbence 40 let stare. Nadzorništvo dr-’ žavne užitnine v Liubliani ie nrošnio dobro podario in >o odposlalo na v:šle mesto — i Sedai nričarkuimo naiboliših usnehov. Iz krogov uradniških slug nam pišejo: Užit-i uinskj ttsJužhenci se vedno pritožujejo, kako jih | država zar>osta:vL]a. Vsak nepristransko sodeč i človek mora priznati, da se jim res krivica godi. i Ako jih je država prevzela med svoje nastavljen-i ce, je njena dolžnost, da jih tudi kot take plača. Ali ni na mestu, da se užitnin. uslužbenci zaletavajo v nas uradne sluge in nas kot »pometače in kuTiice peči, snažilce uradnih miz itd.« ponižujejo. Gg. užitninski uslužbenci ali užitninski uradniki ali dacarji ali kakor Vam drago, se nazivajte, borite se za svoj obstanek ali pri tem ne pozabite, da je vsak poklic vreden svoje časti in tako tudi »zadnji sluga«. Država nikomur ničesar zastonj ne daje in tudi predno je nam »pometačem* dala sedanje plače, je gotovo sprevideHa, da jih zaslužimo. Ker tudi mi smo v državnem stroju potrebno kolesce. Da pa tudi uradni ali kakor pravite »najzadnji sluga« ni vedno z metlo iv krpo v rokah, kakor si jih vi predstavljate, se lahko prepričate pri katerem si bodi uradu n. pr. na šoJi, davkariji ali sodniji. Tam se boste prepričali, da pometači vrše tudi pisarniška dela in sicer dostikrat ne manj težavna nego so Vaša n. pr. sodni sluga, ko je poslan kot sodni izvršilni organ, -mora 'Sam, samostojno izvršiti velikokrat jako kortipltcirana dejanja, kakor rubeži in prodaje kd. Ako pride v položaj, da mu je kaj ne-umljivo, koga naj vpraša, ko je po več ur oddaljen od urada>Ako pa prav ne izvrši, je posledica disciplinama preiskava in povrnitev škode. Bog ne daj, da bi pa uradni sluga imel med svojo službo še kako drugo službo, kakor n. pr. agencije. Za druge Je v tem oziru lažje. Včasih — ali še seda] ne vera — so gotovi uslužbenci agitirali pri gostilničarjih za vinske trgovce in tvrdke z likerji; ker so imeli z ozirom na svojo službo pri gostilničarjih velik vpliv, so seveda take agitacije nesle precej lepe provizije. Nisem jim nevoščljiv ali tudi nam naj ne bo nihče nevoščljiv, ker tudi s tem kar prejemamo, nisme v stanu naših družin preživljati in oblačiti. Zaradi nas Vam dajo labko tudi plače dvornih svetnikov mi Vas ne bomo zasmehovali. Zato pa tudi Vi z Vašimi zadnjimi slugami«, »pometači« in snažiki uradnih miz« prenehajte! Vsi skupaj smo reveži. Ako se pričnemo »prekljati« med sabo. ne bo v korist ne Vara ne nam. Eden v Imenu najzadnjih slug. Op. ured. Priobčujemo objektivno tndl ta glas, dasi neradi. Ta odgovor je odločno preoster, ker nžltninski dopisnik ni mislil tako hudo, kakor Je nehote zadel. Prepričani smo, da tovarišev slag ni nameraval žaliti. Da pa so tudi med slugami različno kvalificirani In da niso niti med njimi vsi enake vrste, vemo. Užitninski uslužbenci so hoteli le reči, da so slabše plačevan! kot najmanj uporabni sluge. In to Je gotovo krivica. S to trditvijo pa ni zadet noben sluga, ki je sposoben ter zato spoštovan od vsakogar. Pritožbe finančne straže. Da viši finančna straža po'rg rožn'kov najbolj naporno službo, je menda že vsakomur znano vrhu tega jr. pa ta služba ena izu.ed naj-nehvaležnejših. Zlasti sedaj ob vpeljavi vedno novih in višjih davčnih bremen, mora finančna straža pri zvestem zivrševanju vseh kompliciranih trošarinskih predpisov, prenašati vso nejevoljo ljudstva. Tako stoje organi finančne straže med dvema nasprotnikoma. Z ene strani nas obkladalo finančne oblasti z vedno novimi in kompliciranimi zakoni m odredbami, kakor da bi bili v fi- nančni straži sami uradniki z višjo Izobrazbo; z druge strani nas pa sovraži In preklinja ljudstvo, kakor da bi bili mi krivi vseh davčnih bremen, kor moramo, kot izvrševalni organi vse te zakone ir. naredbe vkljub vsem protestom in ugovarjanju, tudi točno izvršiti. Tako se nahajamo izmed vseh državnih uslužbencev v najbolj težkem položaju. Človek bi mislil, da nas država za to tudi ! primerno nagradi, je pa ravno nasprotno! V dokaz, da je to res, naj navedem le nekaj primerov! Glasom uradnega lista štev. 121, dobi pod-uradnik vseh drugih kategorij pri službenem potovanju v tujem okolišu po 50 oziroma 70 K dnevnic, medtem ko pristoja organom finančne straže glasom neke 21. oktobra 1920 Izdane naredbe samo 20 kron. Vsem drugim uslužbencem pristoja pri selitvi z vozom po 2.50 dinarja oziroma 8 K za kilometer, le finančni stra- j ži menda zadostuje 2.50 kron. Morda mislijo li- j nančne oblasti, da dobimo mi voznika ceneje nego drugi, ali pa vedo, da smo itak že nagi In nimamo ničesar voziti. Še hujše je s trošnino a!i odškodnino za prehranjevanje izven svoje družine, ali z navadno menažo pri izvrševanju zunanje službe preko 8 ur. Za kar dobe organi finančne straže po 3, 4.50 do 6 kron! Kje se dobi obed za 3 ali vsednevna hrana za 6 kron ter soba za prenočišče za 5 kron? Tega nam, žal, niti ta naredba ne pove. Nič bolie ni s poprečni-nami za oddelkovodje, da one famozne 4 krone, s katerbni naj organi finančne straže vse mogoče potrebščine pokrijejo, niti ne omenjam. Morda mislijo finančne oblasti, da smo mi zbog ved-nega navijanja davčnega vijaka pri ljudstvu res tako priljubleni, da dobimo vse štirikrat ceneje nego drugi državni nastavljene!? — Kajti, drugače sl ne moremo razlagati, da na] bi edino za nas veljale tako nizke pristojbine, Mi smo sicer že vsega trpljenja navajeni, toda tako očitnega zapostavljenja pa vendar ne moremo več mirno prenašati. Zato prosimo naše organizacije, naj bi se vsaj one j>ri merodajnih mestih za nas trpine zavzele ter prosile, naj bi se že vendar enkrat te neznosne razmere odpravile. —- Eden za vsei. Kaj pa je s trošarino In hodnlno? Uradni Iis( štev. 121 Je razglasil naredbo glede povišanja dnevnic za vse sodne nameščence. Uradništvo se Je začelo takoj posluževati nove naredbe. Nižjim nameščencem se pa pravica do teh poviškov odklanja, navzlic naredbi, akoravno so po lestvici 6 in 7 te naredbe poduradnikl in sluge ter stre-žaji označeni. Kakor piscu znano, se ta naredba pri nekaterih sodiščih Izvršuje že v polnem obsegu. Saj je smešno, da bi dobil sodni sluga (poduradnik) po sedanjem za pot manje odškodnine, kot izda samo za vlak. Kako je mogoče, da se še danes nahajajo v naši demokratični državi elementi, ki izrabljajo naredbe samo sebi v korist, nižjim pa ne privoščijo še tega, kar jim od centralne vlade priznajo? Prizadeti. Sv. Blrokral, prosi za nas! V nekem uradu so odpravili cel zaboj vrednostne pošiljatve v Ljubljano na gotov naslov; za deset dni priroma več kg težki zaboj dolgo pot skoraj 100 km nazaj • pristavkom, da spada na drug naslov v isti Ljubljani in ga je moral urad znova odpraviti. Oba naslova sta v Ljubljani drug od drugega iedva en km; pot v Ljubljano in nazaj, dvakrat doli in enkrat gori pa znaša približno 300 km! Take može napravite tam doli kar precej za — avstrijske Hofrate! I Si že pridobil novega naročnika? Prečitajte v svojo korist Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s takojšnjo poravnavo tega dolga za dobro polovico zmanjšajo svoj dolg, ker je kurz avstr, krone sedaj še nizek. Vse Iransakcije izvede zadruga sama in sicer le proti povrnitvi faktičnih stroškov. Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po 5V*0/«, na osebni kredit po 60 0, mala mesečna odplačila. Zahtevajte prospekti Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/«. Modni salon LJUBLJANA, Zidovska ul. 3, Dvorski trg 1. Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, čepic in slamnikov za dame in deklice. Popravila tožno In ceno. Žalni klobuki vodno v zalogi. mm - oni vsakovrstno blago, obleko 18—3 domače perilo (pošilja po isto na dom) ovratnike, zapest. nlce in srajce :: Ml Tovarna JOS. REICH Poljanski oatip 4..LJUBLJANA, Ppdnižnita Selenborosva ulica 3. Podružnice: MARIBOR — NOVO MESTO. izdaja: Osrednja Zveia javnih nametteacev in upokojencev za Slovenijo v Ljnbljaai Odgovorni urednik Mak*a i>ech» - Tlslm Oiilelitka h-karna v Ljublinc«