871
Iz moderne srbske poezije
Vasko Popa (1922):
PODPIRANJE    Grelo je srce nekomu od nas SONCA     Visoko sredi izgorelega neba
Krenilo je po sončni poti Zaraščeni v plevel železni In zašlo za sajasto obzorje
Zaman čakali smo da z mladim Prinašavcem jabolka se vrne Ali vsaj z dvanajst ognjenih vej
Na verigi težki vsak od nas Nosi od takrat svoje srce Privezano za neko zvesto rebro
VOLČJA DEŽELA 6.
Skozi volčja rebra sinko
Našo zaobljubljeno deželo vidim
Velikonočno jagnje po obliki
Volčje jo srce obseva Sredi rujnega morja
Ali že od zdavnaj je pogoltnjena In ni več niti živa niti mrtva Ali pa je šele zdaj pripravljena Za drugo rojstvo
To odvisno je volčje lakote In od zvezde ki nas vodi sinko In prav od ničesar drugega