Gospodar in gospodinja
LETO 1942-XX	18. FEBRUARJA	STEV. 8
Več plodne zemlje
Nadaljevati hočemo v prejšnji številki začete misli o pridobivanju nove plodne zemlje. Sedaj, ko ni še težkih poljskih del, bi se marsikje in marsikak kos zemljišča dal pripraviti, da bo nekaj donašal. Prav bo na vse strani: lastnik takega zemljišča bo več koristi imel, ker bo več pridelal, naši skupnosti bo pa tudi prav prišlo vse, samo da se preživi.
Vsak posestnik naj vestno pretehta vsa svoja zemljišča in se resno vpraša, če je vsa njegova zemlja popolnoma izkoriščena. Marsikateri bo našel tu alt tam kak kos zemlje, ki prav za prav ne donaša ničesar; ali pa bo našel zemljišča, ki se jih v rednih razmerah ni splačalo ohdelovati. Trud in delo bi bila takrat res na|ol zastonj, ko smo imeli vsega poceni na pretek. Dane« in v bodoče je pa stvar čisto drugačna. Ker dan za dnem težje občutimo stieko glede raznih hranilnih sredstev, se vsak pridelek lahko dobro proda, na drugi strani pa kmečki ljudje s tem pomagajo narodu, da se preživi.
Zato je dandanes do kraja umesten klic, da je treba doslej neplodne površine naše skromne zemlje pretvoriti v rodoviten svet; umesten je z vidika kmečkega gospodarja in celotnega kmečkega stanu, in umesten z vidika naše skupnosti.
O skalnatem svetu smo že zadnjič rekli, da skale ne rodijo. Pa tudi obdelovanje otežkočajo tako zelo, da se na skalnatih njivah zemlja le površno obdeluje; kvari se orodje, muči se živina in ljudje. In vendar imamo po nekaterih predelih naše zemlje zelo skalnat svet, ki je sicer še dovolj rodoviten, a slabo obdelan in zaradi skal morda sploh pu-ščen v »puščoc. Nekaj časa morda še raste trava, potem jo pa spodrivajo razni pleveli, praprot in drugo. Ni treba takoj pomisliti ravno na znane steljnike v Beli Krajinil Tudi drugod je mnogo sveta, ki je na las podoben belokranjskim »teljnikom.
Premnogo je tudi zemljišč, ki niso ne to, ne ne ono: če vprašaš lastnika, bo rekel, da je pač nerodovitna zemlja, da je na pol pašnik, na pol gozd. Pa ni ne eno, ne drugo. Krivenčasto grmičevje, ki se je utaborilo na teh površinah, vendai ni noben gozd in najbrž lastnik ne bo dočakal gozda, pa tudi njegovi potomci ne. Skromna travica, ki poganja med grmovjem, pa tudi ni ne košenica, ne pašnik. Le pojdite po naši zemlji in imejte odprte oči, pa se boste kar čudili, koliko je še tovrstnih zemljišč vsevprek!
Lahko bi kdo iz teh ugotovitev napravil napačen zaključek, češ: toliko se govori in piše o pridnosti naših kmečkih ljudi in o njihovi ljubezni do grude — a prav te vrste neobdelana zemljišča dok«* Mijejo vse kaj drugega. Le počasi, pri-jatelj! Vsak količkaj pošten in resnicoljuben človek mora priznati, da se v prejšnjih letih tako delo res ni izplačalo. Vse je bilo predrago v primeri z dohodkom in v primeri s trudom, ki ga tako de!o zahteva. Nihče pa tudi od kmeta ne mon» zahtevati, da bi se ogreval za {odvzet»«, ki mu gre v izgubo. Zato je čisto narar-no, da 30 se zlasti mlajši kmečki ljudj« — videč nedonosnost takega truda — ogledovali za drugačnim, uspešnejšim uveljavljanjem svojih delovnih sil. Nesorazmerne cene pridelkov v primeri z drugimi cenami, negotovost oddaje pridelkov in druge okoliščine, so preprečevale, da bi naš kmet težil za pridobivanjem nove plodne zemlje.
Tako je bilo v rednih, predvojnih razmerah. Danes je pa bistveno drugače. Zato bi pa moralo biti tudi stališče kmečkih ljudi do izboljševanja in pridobivanja nove rodne zemlje drugačno kot pred leti. Sedaj se brez dvoma, pa glej kakor koli na to stvar, splača več pridelati. Splača se v pridobivanje "nove plodne zemlje tudi denar vtakniti. Kajti denar lahko menja svojo vrednost, plodna zemlja pa nikoli. Bolj koristno sploh ni mogoče obrniti današnji dan svojega denarjal
Podlage za
Pri koščičarjih imamo kar štiri sadna plemena in sicer: 1. češnje in višnje, 2. češplje in elive, 3. breskve ter 4. marelice. Zato so tudi podlage ža vsa ta sadna plemena razmeroma zelo različne.
Pri črešnjah in višnjah vzgajamo za visoke in poldebelne oblike divjake iz koščic gozdnih belic, ki imajo bolj svetlo, srebrno skorjo, ravno in gladko deblo. Črnice, ki imajo bolj temno skorjo in delajo bolj košate vrhove, niso primerne za dobavo koščic za seme. Divjaki, vzgojeni iz semena črnic, so manj odporni in slabši v veeh ozirih, kakor oni. ki smo jih vzgajali iz divjih češenj — belic. Najboljše seme pridobivamo od češenj — belic, ki rastejo v visokih planinah vsaj 600 do 800 metrov visoko.
Visoke in poldebelnate češnje ter višnje vzgajamo odnosno cepimo na divjake, ko je dorastel v višino krone. Tako deblo je vseskozi odpornejše proti poze-bi in zlasti proti smoliki, kakor deblo vzgojeno iz žlahtnih poganjkov. V novejšem času vzgajamo tudi češnje in višnje bolj v nizkih oblikah, to se pravi, okoli 1.20 do 1.50 m. Ta nizka vzgoja češenj in višenj ima velike prednosti, kakor: lažje obiranje češenj, zatiranje škodljivcev in bolezni s škropljenjem itd.
Za nizke oblike češenj in višenj uporabljamo kot podlago že od nekdaj rašeljiko ali mahalebko. Tudi rašeljiko razmnožujemo s semenom; v drevesnicah pa tudi z zelenimi podtaknjenci.
Češplje in slive cepimo od nekdaj na takozvano julijevo slivo, kot podlago. Izkazalo pa se je, da se pod imenom juli-jeva sliva prodajajo razne zvreti sliv, ki povzročajo pozneje pri vzgoji eadik velike neprilike. V zadnjih desetletjih so cepili drevesničarji češplje in slive na mirabolanko. Nastali so pa razni prepiri med sadjarji, o uporabnosti te podlage, posebno, ako jo uporabljamo za fine, vrtne zemlje. Povedano velja tudi o slivi marjanki (prunus mariana), ki se da razmnoževati s podtaknjenci. Te dve podlagi se pri nas opuščata, kar je tudi pravilno.
V zadnjem času priporočajo kot najboljšo podlago za češplje in slive, slivo marunko (marunka, Ackermannova sliva). Ta sliva ima izredno močno rast, je j[ako odporna proti .vremenskim neprili-
V v • v	•
kam, kakor proti mrazu in neugodnemu podnebju. Marunka raste bohotno in ima v vejah vse polno bodic, kakor trnje. Marunko bomo morali pri nas na splošno uvesti za podlago v drevesnicah, in to ne eamo kot podlago češpelj in sliv, temveč tudi za breskve in marelice. Važno je tud^ opomniti, da vzgajamo marunko z grobanicami, kakor na primer paradiževec, lešnike itd.
Breskve cepimo navadno na lastne semenjake. Tako vzgojene breskve odgovarjajo skoraj v vseh ozirih. Posebno v zavetnih in toplih legah, v rahli topli rodovitni ter na apnu bogati zemlji uepevajo breskve, cepljene na lastne divjake izvrstno. Najboljše eeme pridobivamo od takozvanih samosevk, to se pravi iz koščic poznih, domačih vrst breskev; divjaki iz koščic žlahtnih breskev so manj vredni.
V zadnjih letih uporabljalo kot podlago za breskve prej opisano marunko posebno za kraje in lege, ki niso bogve kako ugodne za vzgojo breskev. V južnih krajih cepijo breskve tudi na mandeljne, in to posebno za suhe in kamenite zemlje v toplejših legah.
Glede marelic bodi povedano, da je za pol in nizke oblike najboljši lasten divjak. Nekateri drevesničarji pri nas pa vzgajajo marelice pretežno na merabo-lanki. Ta podlaga pa za naše navadne prilike ne odgovarja in so drevesca vzgojena kratkega življenja. Sprva rasto te marelice močno, pozneje pa odnehajo (smolika). V novejšem času cepijo marelice tudi na marunko; sadike rastejo krepko, so odpornejše proti mrazu ter prično razmeroma zgodaj roditi.
H koncu naj omenimo še, da 6o prav dobre podlage za češplje in slive koreninski izrastki, ki jih nahajamo po sliv-nikih vsepovsod. Poeebno v Bosni in Srbiji upoštevajo poganjke iz korenin, kot izvrstno podlago. Tekom jeseni izkopljejo enoletne izratske od izbranih matičnih dreves ter jih presadijo naravnost v drevesnico. Na ta način vzgajajo v teh krajih slive naravnost, brez predhodnega cepljenja. Splošno znana sliva požegača, ki je na Balkanu najbolj razširjena, je nastala večinoma iz koreninskih poganjkov, medtem ko se merabolanka kot podi laga češpelj v teh krajih ni obnesla.
Rez v vinograda
Ker je letošnja zima precej huda, bomo pričeli lahko letos z rednimi vinogradniškimi deli najbrž bolj pozno. Zato pa bomo v mesecu februarju opravljali v vinogradu še dela, ki smo jih druga leta končali navadno že v januarju. Predvsem bomo rigolali, pri čimer pazimo, da ne zakopljerao na dno jarkov zmrzli sneg, ker bi to spomladi preveč oviralo eegrevanje zemlje.
Z rezjo vinske trte, ki jo navadno pričnemo že v februarju, bomo morali letos najbrž počakati. Nevarno je rezati vinsko trto prezgodaj, ker bi utegnila očesa zaradi mraza trpeti. Zaradi tega bomo letos z rezjo vinske trte rajši počakali do konca februarja ali celo morda do marca.
Pred rezjo pa se moramo na vsak način prepričati, ali je trpela vinska trta pozimi zaradi mraza. Ker je bil letos v raznih krajih zelo hud mraz, je verjetno, da je ponekod letos namrznjena, drugod pa ne. Zaradi tega je potrebno, da se prepričamo o morebitnih poškodbah trte v vsakem vinogradu posebej. V ta namen narežemo nekaj rozg od vsake sorte v
vinogradu, o katerih sumčmo, da eo po-zeble in preizkusimo vsa očesa na njih. AKo je oko v notranjosti belozelene sveže barve, je zdravo, pokvarjena, nazebla in zmrznjena očesa so več ali manj rjave in temne barve. Po tem, koliko očes je na določenem številu rozg pokvarjenih, eklepamo, kako velik odstotek je uničen v celem vinogradu. Pri rezi bomo pustili na trsju toliko več očes, kolikršen odstotek očes je pokvarjen. Na ta način bomo lahko izravnali pri rezi zaradi pozebe v vinogradu nastalo škodo. Ako bi pustili na ta način pri rezi na posameznih trsih preveč očes, lahko še potem, ko bo trsje ozelenelo, nadvišna očesa odstranimo, ako mislimo, da smo naložili trsu preveč. Pri preiekavi očes bomo tudi ugotovili, ali so zaradi mraza bolj prizadeta očesa na koncih rozg, ali v sredini, ali pa na njihovih spodnjih delih. Ako smo dognali eno ali drugo, bomo to tudi upoštevali pri rezi in narezali daljše šparone ali tudi dva, ako so zmrznila očesa bolj na spodnjem delu rozg. Ako so pozebla očesa bolj na zgornjih delih rozg, bomo uravnali rez bolj na reznike in pustili več reznikov.
Skrbimo za živino
V zadnjih zimskih mesecih, ko se že močno krčijo zaloge krme, moramo še posebno skrbeti, da je živina primerno krmljena in da uporabo krmil gospodarsko uredimo. Prav posebno skrb je treba posvetiti mladim, razvijajočim se plemenskim živalim, da dobijo potrebno in zadostno krmo. Zapomnimo si, da se telo mlade živine razvija, raste, zato potrebuje potrebne snovi, ki jih dajemo v obliki dobre tečne krme. Slabo in nezadostno krmljenje se kmalu maščuje nad lastnikom samim. Taka živina nima prave mesarske vrednosti, še manj pa plemenske.
Hlevi in živina naj se redno čistijo, saj je snaga pol zdravja. Lepe, sončne dneve izkoristimo za sprehajanje živine, da se s tem živali utrjujejo.
Odrasle svinje lahko krmimo, če nam primanjkuje pese in druge evinjske krme, s suho pesno cimo, suho zrezano de-
teljo; seveda ne sâmo, ampak pomešano z ostalo svinjsko krmo. Pitanci naj se čimprej dopitajo. Plemenskim svinjam in odstavljenim pujskom dodajmo nekoliko klajnega apna. — Svinjak naj bo vedno suh, čist, zračen in enakomerno topel.
Kokoši moramo primerno krmiti, da nam bodo kaj več nesle. Posebno potrebujejo beljakovinaste krme in raznih ze-lenjadnih odpadkov. Ker bomo v začetku marca podsajali, moramo odbrati peteline in kokoši, katerih jajca bomo uporabljali za valjenje. Za valjenje bomo odbrali jajca tistih kokoši, ki so zdrave, primerno težke, najboljše nesnice in imajo primerno težo jajc 55 do 65 gr. Tudi najboljše peteline izberemo za parjenje z izbranimi kokošmi.
V »Domoljubu« imaio oglasi najboljši uspeh!
Cenik za govejo klavno živino
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal sledeči cenik:
Kategorija	Starost	Kakovost	Čista teža v %	Lir za 1 kg žive teže		
				Cenllna vredaoKt	Državni prispevek	Cena, ki te plača oddajnlVi
Teleta, ki Se aesajo		ekstr. I II III	nad 68 68—66 65—60 pod 60	7.50 7.— 6ЛЗ 6—	— .	7.50 7.— 6.50 6.—
Odstavljena teleta, junci in junice	neskopljeni samci do ene ga leta, skopljeni samci in samice do štirih stalnih sekalcev	I.	A I. B II.	A 11. B III.	nad 53 53—49 48—46 45—44 43—38	6.— 4.90 4.40 4.— 3.40	1.15 1.15 0.90 0.90 0.60	7.15 6.05 5.30 4.90 4.— '
Voli	skopljencl z več ko štirimi stalnimi sekalci	I.A I.B II. A II.	B III.	nad 51 51—48 47—45 44—43 42-38	5.50 4.90 4.40 4.— 3.40	1.15 1.15 0.90 0.90 0.60	6.65 6.05 5.30 4.90 . 4.—
Krave	ki so že imele tele in junice z več ko štirimi stalnimi sekalci	I.A I.B II.	A II.	B III.	A III. B	nad 48 48—46 45—43 42—40 39—35 pod 35	5,— 4.15 3.90 3.70 3.05 2.50	1.15 1.15 0.90 0.90 0.60 0.60	6.15 5.30 4.80 4.60 3.65 3.10
Bikci in biki	več ko eno leto stari	I.A I.B II.	A II.	B III.	nad 54 54—51 50-48 47—45 44—38	5.50 4.55 4.10 3.90 3.20	1.15 1.15 0.90 0.90 0.60	6.65 5.65 5.— 4.80 3.80
Za živali, ki se priženejo na dogone prenakrmljene in prenapolnjene, določi komisija odbitek po svojem neprizivnem preudarku.
Čisla teža goved, razen sesajočih telet Razumeti je razmerje med mrtvo in živo težo živali. Z mrtvo težo se razume teža zaklane živali potem ko so se odvzeli kri in naslednji deli: koža, drob in organi trebušne in prsne dupline, vštevši ledvice s pripadajočimi maščobnimi deli; mrežasti ael prepone, puetivši pa kite in mesnate njegove dele; glava, odsekana pri pogačičnem členku; zadnje noge, odrezane pri podkolenici; vimena s pripa-
Vino, ki prežene zlatenico. Razrezi na kolesca sveže korenine prsnega korena, nanizaj na nit in obesi v toplo senco. V jeseni, ko pride mošt, operi korenine, jih deni pol kg v sod in zlij nanje 50 litrov belega vina. Pol kg korenine pa deni v kotel in nalij nanje 4 litre mošta. Pokrij
dajočimi maščobnimi deli; zunanja spolovila e pripadajočo maščobo.
Čista teža sesajočih telet Razumeti je razmerje med mrtvo in živo težo. Za mrtvo težo se razume teža zaklane živali potem, ko so se odvzeli kri in naslednji deli: glava, ki ee mora odsekati pri prvem vretencu; noge, odrezane pri pogačičnem členku in podkolenici; drob in organi prsne in trebušne dupline, izvzemši samo ledvice s pripadajočo maščobo, ki spadajo k mrtvi teži.
Določeno je, da spada koža k mrtvi teži.
kotel in glej, da zavre. Ko je korenina mehka, jo pretlači v mošt, prevrej še enkrat, poberi pene in precedi v pološčen lonec. Ko se je ehladilo. vlij v vino in in pusti, da ee režeta vino in mošt. Čez mesec odcedi vino in nalij v steklenice. Uživaj po kupici opoldne in zvečer.
Krepitev telesa
V	prejšnjih člankih smo govorili o tem, kako je treba krepiti in negovati po.samezne dele telesa. Zdaj, ko ee bližamo koncu razprave o telesni higieni, pa še nekaj vrstic o splošnem umivanju celega telesa.
Res je, da z umivanjem posameznih delov telesa že deloma vplivamo na splošno zdravje, a še veliko bolj ga bomo utrJili, če bomo obenem s posameznimi umivanji umili tudi celo telo. Telo je središče, v tem središču je srce, ki poganja kri v posamezne ude. Če je sre-o г bolno, začno hirati tudi posamezni udje.
V	prejšnjih stoletjih so bili ljudje mnenja, da je umivanje telesa, razen obraza in morda še rok, ne samo zdravju škodljivo, ampak tudi greh. Še nog si preprost človek si nikoli umil, razen, če je kdaj po nesreči štrbunknil v potok. Tako je nek stari zdravnik pripovedoval, da je nekega možakarja le z največjo strogostjo pripravil do tega, da si je bolno nogo opral. Ni pa ga na noben način mogel pripraviti, da bi si umil še drugo, zdravo nogo. Umazanija se je tedaj pogosto držala človeka od rojstva, ko je bilo detetovo telo prvič umito, pa prav do smrti, ko so mrtvečevo telo umili drugič in poslednjič.
Sramežljivost je lepa čednost in normalnemu človeku prirojena, ni pa bolj napačnega, kot je tista »narobe-sramež-ljivost«. Saj kljub temu, da so nekdaj ljudje, preprosti in gosposki, sramežljivo čuvali in trpeli vso mogočo umazanijo na sebi, niso bili po svojem značaju marsikdaj nič boljši od prenekaterega današnjega razuzdanca, ki goji le svoje telo z vsakdanjimi kopelmi. Komur ne gre v glavo, da je tudi celo telo potrebno očistiti, naj pomisli, da ima tudi telo od Boga. Kakor si dober kristjan od časa do časa očisti svojo dušo s spovedjo, tako naj bi si očistil tudi telo s čisto vodo.
Slaba izjema so seveda danes tisti, ki pretiravajo in hočejo čim bolj razkazovati svojo goloto in skrbijo le za telo. Včasih so nekateri mislili, da je telo od vraga, a le duša od Boga, danes bi pri n«-' terih človek skoraj obrnjeno domneval. Oboje pa je od istega Stvarnika. Zato naj velja za nas geslo: »V čistem telesu čista duša!« >	ч
Priprost človek se ne more kopati vsak dan, saj zadostuje enkrat ali dvakrat na štirinajst dni. Lahko pa si telo samo umivamo, ne da bi se morali tako često kopati. Župnik Kneipp; ki je za časa svojega življenja slovel zaradi zdravljenj z vodo, priporoča zdravemu človeku, naj bi si vsak večer umil spodnje telo do pasu, a vsako jutro zgornje telo do pasu. To pa najbrž zato, ker se ljudje na splošno bolj toplo oblačijo zgoraj kakor spodaj. In če je šel človek po umivanju zvečer takoj v posteljo, se mu ni bilo treba bati, da bi si spodnje telo pre-hladil, kar bi imelo zelo neprijetne posledice. Če pa si vsako jutro umijemo zgornji del telesa z mrzlo vodo, nam to krepi pljuča in srce, ki hitreje požene kri po žilah.
Poleti se umivajmo le z mrzlo vodo, da se utrdimo. Ko se hitro obrišemo in oblečemo,, nam bo po vèem telesu hitro toplo. Tudi pozimi si lahko utrjen Človek vse telo umije v mrzli vodi, toda le v toplem prostoru. Najpripravnejša je kuhinja po večerji, ko je še îopla in ko ostali odidejo v sobo. Skoraj povsod imajo večji ali manjši čeber za pranje pe-r;:a. V bližini štedilnika pogrnimo tla z žakljevino, da ne bomo preveč zmočili tal. Na sredo postavimo čeber; kamor vlijemo vročo vodo. Seveda mora biti v bližini vodovod, če ga ni v kuhinji, si je t- '-a prej napolniti nekaj škafov z mrzlo vode. Voda za kopel se za enega človeka lahko segreje v večjem lohču na štedilniku in obenem v štedilnikovem kotlu. Pri takem kopanju nas ne sme zebsti, tem bolj, ker ni celo telo v vodi, razen če je čeber tako velik, da lahko v njem čepimo.
Ko smo se v čebru dobro zmočili v topli vodi, vzemimo srednjetrdo krtačo in milo. Krtačo namilimo in si z njo pošteno zdrgnimo roke in nogé ter potem ostalo telo. Čim bolj nam pri tem pordeči koža, bolj eveže se bomo počutili po kopeli. Če roka ne doseže vsega hrbta, si pritrdimo krtačo na rahlo upognjeno palico, da lx»mo dosegli vse dele hrbta. Topla kopel sme trajati- le 15, največ 20 minut. Daljše kopanje telo oslabi. Korist1 nam in utrdilo nas bo, če sriio si ob čebru še posebej pripravil; škaf mrzle vode ali pa škropilnico z .vodo, da se do
topli kopeli hitro polijemo še z mrzlo vodo.
Kjer je velika družina, se člani pač tako razvrstijo, da se en dan kopljt eden, drugi dan drugi. Otroke gospodinja lahko na en dan okoplje tako, da uporabi za enega malo manj vode.
Ponekod imajo pri večjih kmetskih posestvih posebne kuhinje za prašiče, kjer ee v velikem kotlu kuha prašičja krma. Take kuhinje so kot nalašč za opisane kopeli. Ni se treba bati, da bodo tla preveč polita, ker so ponavadi cementna in ee že čez noč posuše. sTudi se v takem, kotlu segreje več vode kot na štedilniku. Okna, ki so v takih prostorih brez zastorov, se pač zagrnejo medtem z žakljevino ali s papirjem.
Bolehnim ljudem priporoča Kneipp umivanje z mrzlo vodo ponoči. To je, da si ob postelji pripravijo posodo z mrzlo vodo in sredi noči, ko so se zbudili in se jim je telo že zadosti segrelo, brž skočijo iz postelje in si vse telo na hitro roko umijejo. Potem pa naj brž ne da bi se količkaj obrisali, naglo spet smuknit" v posteljo. Vse to pa sr*- "trajati le največ pet minut. Treba se je dobro pokriti, da od nobene strani ne piha. Kdor je revmatičen, naj tega načina pozimi rajši ne preizkuša. Precej vaje je potrebno, da se pri tem ne prehladi.
Poleti, ko smo vroči, nam dobro de mrzel curek po hrbtu. Lahko si napolnimo škropilnico z mrzlo vodo in se na kraju, kjer nas nihče ne vidi, hitro sle-čemo in polijemo ter hitro spet oblečemo Zdravo je kopanje na prostem, vendar po kmetih še premalo v navadi. Pa tudi pravega prostora ni, kjer bi se moški in ženske ločeno kopali. Sonce, zrak in voda pozdravita še tako slabotno telo. Seveda je povsod treba prave mere in
čuta za "doslojnosl. Kjer pa Tega ni, pa boljše nič.
Dandanes si v vseh večjih hišah zidajo kopalnice, a po mestih, kjer si revnejši tega ne morejo privoščiti, zidajo mestne uprave javna kopališča z kadmi za kopeli in s tuši. Le na kmetih je še vsr premalo storjenega. Ko zidajo prosvetne domove po večjih farah, hi lahko obenem tudi prizidali kopalnico z« celo v- . Proetor za kopanje bi bil lahko v kletnih prostorih. Res, da bi bili Stroški večji, toda če se ti domovi vzdržujejo z dohodki raznih predstav in i redavanj, bi se tudi za kopanje določil primeren prispevek, tako da bi se sčasom večji stroški izravnali. Reveži pa naj bi se kopali zastonj. Tako bi bile marsikatere bolezenske epiuemije že v kali zatrte in ljudje bi se naučili na večji red in čistoto.
Prav tako naj bi šole zidale svoje ko-p e. T t>i zadostovale le priprave za t- ". Vodovod je zdaj izpeljan že skoraj v r Dol j zakotno vas,. zato ne bi bilo mnogo stroškov za kopalni prostor z desetimi do petnajetimi napravami za tuše in kotla za segrevanje vode. Kopanje šolikih otrok naj bilo -obvezno vsaj enkrat tedensko. Ob določenih dnevih za dečke, druge dni za deklice. Otroci bi se na redno umivanje vsega telesa že od rana navadili.
Ne Finskem, kjer je kultura in civilizacija na višku, ima vsaka vas svojo kopalnico ali sauno, kakor jo tam imeni'; ;o in o kateri smo nedavno čitali tudi v Domoljubu. In Finci so znani kot utrjeni in zdravi ljudje ne samo po te-b- ti, ampak tudi po značaju. Če si tako reven narod, kot so Finci, lahko privošči kopalnice, tedaj si jih lahko napravimo tudi mi. Le malo dobre volje je treba!
L E K j
Ob času knžne bolezni uživaj na tešče malo lecj a novega žganja, izpiraj si večkrat t^a dan usta in noe s toplo majaro-novo izkuho in oteri se vsak dan z vinskim kisom po vsem životu Če greš k bolniku, vzemi v usta strok čecna, tako tudi, če gfeš v močvirnat kraj ali v okuženo hišo. Ne hodi tešč od doma, vodo in druga živila imej skrbno pokrita. Ogenj razkuži zrak. Ob času kuge «o zažigali na več krajih ognje, da bi tako očistili zrak zametkov, ki plavajo po njem. prekadili 6o hiše z brinjem, rožmarinom in sivko,
R N A
namakali zeli v kisu in kropili s tem kisom hiše, pohištvo, obleko, ljudi. Razku-žitje tudi, če vržeš na žerjavico kadila, sladkorja, žgane zmlete kave ali kisa.
Za jetrno bolezen, za opečena prebavila in mrzlice V6eh vrst uživaj lecjanovo korenino, bodis; Ha uživaš čaj, vino. štu-po ali tinkturo Za čaj prevri 1 dkg- korenine na pol litra kropa, za tinkturo nastavi 1.5 dkg korenine na žganju, za vino 16 gr na liter belega vina. Za štupo posuši in stolci leojanovo zdravo korenino. Planinci jemljejo štupo na vinu za mrz-
llco in to, kadar jih začne tresti. Lecjan izčisti zažlemano kri, prežene omedlevico in prehlad. Če si se pretresel pri padcu, pij lecjanov čaj in nadrgni se po životu z lecjanovcem. Obkladek lecjanovca prežene bodce. Planinci pravijo, da se odebeli suhec po uživanju lecjana in posuši debeluh. Kdor uživa redno lecjan, dočaka vieoko starost.
Paradižnikovo listje vleče slab zrak nase. V Italiji so ovijali v času kuge hiše z venci paradižnikovega listja. Zato je dobro, če imamo na oknih in pred hišo žlahtno zel paradižnik, ki odganja tudi muhe, te prenašalke bolezni.
Razrezano' čebulo postavi na krožnik, ikjer je bolnik s kužno sapo. Menjavaj vsakih 6 ur. Čebula vleče vsak smrad v zraku naee, zato je ne obešamo v bližini nečednih prostorov.
Sončnico so sadili ob greznicah in močvirjih, ker vleče strup iz zraka in prsti nase. Če bo letos in leta naprej veliko 6ončnic na Barju, se bo zadušil zmaj, ki širi mrzlice, vročinske in druge kužne bolezni.
Kuhinja
Koruzni šarkelj. V kožico denem malo masti. Ko ee mast razbeli, stresem vanjo pol litra koruzne moke ali zdroba ali vsakega pol. Moko pridno mešam, da se opeče. Ko je opečena, jo zalijem z enim litrom osoljenega kropa. Polento večkrat premešam in pražim 20—25 minut Proti koncu praženja polente potresem po njej dve pesti euhih vinskih jagod (rozine) in jih dobro pomešam med polento. Gotovo polento zložim na krožnik in njeno površino potresem s sladkorjem in cimetom. šarkelj podam na mizo kot močna-to jed.
Krompirjeva polenta. Poln krožnik zmečkanega ali zribanega ali stlačenega kuhanega krompirja zmešam z 20 dkg enotne moke, primerno osolim, pridenem dve jajci, 2 dkg nastrganega parmezana in toliko mrzlega mleka, da morem testo pognesti. Iz pognetenega testa oblikujem debelo klobaso. Klobaso zavijem т namizni prtič in skuham v osoljenem kropu. Ko pol ure vre, jo vzamem iz kropa, od-vijem previdno prtič in zrežem »klobaso« na prst debele rezine. Rezine potresem s parmezanom. Če jo po vrhu zebelim, je seveda boljša, a neobhodno potrebna zabela ni.
Enotna jed. Za to jed rabim čebulo, petršilj, zeleno, rumeno kolerabo, korenje, krompir, gobice, karfijolo in še zelje ali ohrovt. Vee te snovi dušim pokrite na masti ali na surovem maslu. Čebulo in petršilj sesekljam. Kolerabo, korenje in krompir zrežem na listke ali na koščke, ohrovt ali zelje na rezance, dobro oprane gobice sesekljam, karfijolo razdelim na
posamezne rožice, stebelce karfijole pa razrežem na listke. Ko je vsa zelenjava napol zmehčana, jo zalijem z osoljenim kropom in pristavim par žlic izbranega in zbrisanega riža. Ko je riž mehak, je jed pripravljena za na mizo. Jed mora biti precej çosta.
Kislo zelje z rižem. Dno kožice dobro namažem z ocvirki ali s sesekljano slanino. Na čebulo potresem par sesekljanih šalotk ah sesekljano čebulo. Po čebuli zravnam za dva prsta na debelo kielega zelja. Jetra, ki so se kuhala v juhi, in meso, ki je ostalo na kosteh, prav na drobno sesekljam in potresem po zelju. Riž, ki sem ga prekuhala v slani vodi, zravnam za dva prsta na debelo po potresenem meeu. Na riž naložim spet zelje. Kožico pokriiem. Jed pražim dobre jk>1 ure. Če bi bila jed pregosta, jo prav malo zalijem
Telečja glava z gobicami. Kos telečje glave skuham v slani vodi. Ko je kuhana, jo odcedim in ji odstranim koščice. Meeo zrežem na kocke ali na tanke rezine. Gobice pripravim ali prevrem, dobro operem, zrežem na rezance in оргл* žim na masti ali na maslu s pridatkom sesekljane čebule in stroka s soljo strtega češnja. Posebej napravim prežganje iz malo masti in moke. Ko je prežganje zarumenelo, primešam glavino in gobice ter dobro zmešam. Potem zalijem s pre-cejeno juho, v kateri se je kuhala glava in pustim dobro prevreti.
Ne silî otroka k jedi. Marsikak otrok ne mara kake jedi. Ne pomaga prigovarjanje, ne kaznovanje. Otrok noče jesti, recimo, ječmena, kakor tista Metka v šolskem berilu. Če siliš otroka, da uživa, kar se mu studi, se mu dvigne. Mogoče je otroku že prirojeno, da ne mara te ali one jedi, kar mu mine, ko odraste. Drugače je, če se mu je jed zastudila zaradi njenega okusa ali da je videl ali slišal otrok kaj nečednega o njej. Tako n. pr. nista hotela dva otroka nikdar jesti krvavih klobas, ker sta slišala pravljico o velikomestnem mesarju, da ie delal klobase iz človeške krvi V takih primerih je treba otroka prepričati, da je klobasa ali druga jed snažno pripravljena in narejena iz pristne snovi.
Otrok s preživo domišljijo spravi večkrat odrasle v zadrego.. Pripoveduje in trdi stvari, ki so neresnične ali celo nemogoče. Večkrat kaznujemo otroka, češ da laže. Pa otrok ni imel namena, da bi lagal, samo njegovi živi domišljiji se je tako prikazalo in otrok je uverjen o resnici svojega pripovedovanja. Takemu otroku je treba zlepa dokazati, da ni res, kar misli.
PRAVNI NASVETI
Očetov spominek. M. M., Š. Po vojni vam je oče iz Amerike po svojem znancu poslal zlat spominek. Ta spominek ste hranili in ko vas je brat zanj prosil, ste mu ga dali, da ga lahko nosi. Brat ga je noeil nekaj nedelj, potem ga pa pri njem niste več videli. Vprašali ste brata, kje ga ima, pa je rekel, da ne ve. Lansko leto ste pa pri neki ženski opazili, da nosi ta spominek. To žensko je vaša prijateljica vprašala, od kod ga ima in ji je povedala, da ga je dobila posredno od vašega brata. Vprašate, na kakšen način bi mogli dobiti nazaj ta očetov spominek, da ga ne bi nosila tuja žen-ka. — Ker ste sama dala spominek bratu, da ga nosi, ste mu ga pač Zaupala. Če je brat ta spominek, ki ni bil njegov, podaril svojemu takratnemu dekletu in ga je dekle spet podarilo ženski, ki ga zdaj nosi, ne morete od slednje zahtevati spominka nazaj, ker ga je pač dobila od bra«a, kateremu ste ga zaupala. Brat vas je oškodoval in zato lahko odškodnino zahtevate le od brata. Od sedanje lastnice bi ga mogli dobiti le zlepa, to je. če ga vam ali zastonj ali pa proti plačilu primerne odškodnine jVfne. Prisiliti je pa k temu ne morete.	t
Neveljavna kupna pogodba. R. F., R. Dobili ste parcelo v uživanje po komisiji za likvidacijo agrarne reforme Ker ste bili v stiski, ste to parcelo prodali drugemu. Ko je po nekaj letih kupec hotel kupljeni travnik prepisati na svoje ime, je pri sodišču zvedel, da se ne more prepisati .nanj, ker je bila po odloku parcela izročena vam s prepovedjo odtujitve in obremenitve. Od kupca bi radi, da vam travnik vrne, vi pa njemu vrnete kupnino, pa kupec to noče, češ da bo parcelo veeeno uživa! čeprav se ne more nanj prepisati. —Travnika niste smeli in tudi niste mo»li prodati. Če tega pred leti niste vedeli in ste kljub temu travnik prodali, je* ta kupoprodajna pogodba protizakonita - in zato neveljavna in ne-lzpolnjiva. Pravico imate, da zahtevate od kupca, da prizna neveljavnost sklenjene pogodbe. Ktipe'C vam je dolžan vrniti travnik, vi ste mu pa dolžni vrniti že sprejeto kupnino. Če ste pa vedeli, da travnika niste mogli prodati, pa ste to kupcu zamolčali, potem odgovarjate kupcu tudi še za škodo, ki jo je morda utrpel, ker «te ga « prodajo neprodajnega travnika premotili, da .se ni takrat odločil za nakup drugega travnika.
Razširitev služnostne pravice ni dopustna. D; A., L. Preko posestva soseda A. imate služnostno pravico poti. Vaš drugi sosed B, pa ima po lastnem posestvu po drugi strani pot do javue ceste.
Temu sosedu B. opravljale večkrat vožnje proti plačilu. Boljša in bolj prikladna vam je pot, če vozite za soseda B. po lastnem posestvu in potem po poti preko poeestva soseda A. na javno cesto. Vprašate, če emerte služnostno pravico poti preko posestva soseda A. uporabljati tudi za vožnje, ki jih opravljate proti plačilu za soseda B.-ja ali ne. — Služnostno pravico poti preko posestva soseda A. imate le za gospodarske potrebe vašega posestva: po tej poti «mete spravljati poljske in gozdne pridelke vašega posestva k hiši odnosno od hiše. Ne smete pa uporabljati te poti tudi še za gospodarske potrebe posestva B.. kajti s takimi vožnjami bi se število dosedanjih voženj povečalo, breme bi postalo sosedu A.-ju težje in bi se s tem služnostna pravica poti razširila, kar pa po zakonu ni dopustno. Svetujemo vam, da se s sosedom A. sporazumele tudi glede teh voženj, ki vam jih lahko dovoli, prisiliti ga v to pa ne morete.
, Razdedinjeaje otrok. L. S., P. Imate 4 otroke, od katerih dva doma delata, dva pa nočeta dopia nič pomagati: kadar prideta k hiši. gledata, da bi kaj odnesla in eta vas že večkrat okradla Klatita se brez dela okoli in vam grozita s smitjo. Ovaditi ju nočete, ker vidite, da «ta zapeljana in nahujskana od drugih ljudi pač pa bi ju radi razdedinili v oporoki. Vprašate, kako naj to storite. — Posledica ra^dedi-njenja je, da pravično razdedinjeni otrok ne more zahtevati niti nujnega deleža po starših. Pogoji za pravično raz.ledinjenje so pa v postavi našteti in sicer se sme otrok raznediniti: ako je zapustil zapustnika v stiski brez pomoči: ako je b:l obsojen zaradi budodeistva v kazen dosmrtne, ali dvajsetlelne ječe: ako trdovratno živi pohujšljivo za javno nravnost; ako je izvršil hudodelstvo proti zapustniku ali pa je zapustnika prisilil k oporoki. — V vašem primera bi mogli v oporoki napisati kot razlog za razdedi-njenje to, da se kljub opominom nfe lotita poštenega dela, da pohajkujeta in vam sramoto delata in tudi da vam nista hotela pomagati, ko ste bili bolni nemočni za delo in povsem navezani na tujo pomoč. Seveda, razdedinjena otroka lahko po va4 smrtt pri zapuščinski razpravi uveljavita, da razdedinjenje ni utemeljeno in bi v morebitni pravdi vaš dedič moral dokazati utemeljenost izvršenega raz-dedinjenja Zato navedite vse, kar bi mo-j*lo biti pogoj za pravično razdedinjenje in tudi morebitne dokaze za resničnost navedenih pogojev Oporoko lahko sami napišete in podpišete. _,
Ali si se že naročil na najboljši slovenski tednik »Domoljub«!