Razne novice. * Promoviral je dne 7. t. m. na graškem vseuMišču za doktorja vsega zdravilstva Ivan Korže, sin naduč-itelja v Ribnici na Pohorju. * Iz šole. Stalni učitelj v Šoštanju g. Maksimilijan Hočevar je iinenovan za strokovnega učitelja na meščanski šoli v Krškem. * Upravništvo -Slov. Gospodarja" opozarja uljudno vse one naročnike na&ega lista, ki so še dolžni naročnino za letov1906 in 1907, da blagovolijo isto prej ko slej poravnati, ker se jim bo druga6e list brezpogojno ustavil. * Zborovanja pododborov S. K. Z. V nekieljo dne 3. maja je ¦ zboroval okrajni odbor S. K. Z. v St. Rupertu nad Laškim. Navzočih je bilo 40 naož, ki so pazno poslušali razpravo o raznih ' točkah dnevnega reda, ter odločno protestirali proti trgovinski pogodbi s Srbijo. . — Hoče. Tudi' pri nas se je vršil v nedeljo dne 3. maja zaupni shod, na katerem smo zbrani možje odlocno protestirali proti trgovinski pogodbi s Šrbijo. — V Rajbenburgu se je udel©žilo zaupnega shoda zelo mnogo kmetov,, ki so pazno sledili {točkam dnevnega reda, ter končno odločno protestirali proti trgovi>nski pogodbi s Srbijo. — PodSetrtek. Tudi pri nas je zboroyal po< odbor K. Z., ki je odločno protestiral proti trgovitiski pogodbi s Srbijo, * Prva jubilejjna procesija k M a r i j i S n e žn i ali Novi cerkvi je prišla 18. maja od S v. J a k o b a v Sl. gor. Vodil jo je gospod župnik K a p 1 © r in je bilo os©msto romarjev. Priložnostno pridigo in slovesno sv. mašo je opravil p. C i r i č. Najstarejši ljudje ne pomnijo pri Mariji Snežni tolike slovesnosti. * Jubilejne znamke po 10 vin. pridejo konoem tega meseca iz prometa. Vjzrok je baje to, kesr se da na teh znamjkah zbrisati poštni pečat. * Za S. K. S. Z. na Stajerskem. so darovali jubilejne krone p. n. gg.: nadžupn. Lenart v Smartnem 4 K, župnik Pečnik iz Podgorja 2 K, mestni župnik Cižek iz Slov. gradca 2 K, župnik Sigl iz iTerbonja 2 K, mladeniči iz Starega trga in Slov. gradca izlicitirali sudmarkine vžigalice 1K, posestnik Scihandorler iz Starega trga 1 K, posestnik Jurij Apačnik iz Starega trga 1 K, Ivan Ivanc, kaplan, Cadram 2 K, Ivian Jerovšiek 1 K; Lkmčarič, kaplan v Tsrbovljah 1 K; Groblš&k Fr., Slov. gradec 1 K: neimenovan g. v Sav. dolini 30 K; Zamuda, kaplan, Vransko 1 K; Valentin Mikuš in Ferdo Žgank, za napad v ,,Narodnem -.istu" vsak po 1 K. Bog daj obilo posnemalcev. * -Domovlna" je zaSela radikalno postopati proti svojim bivšim naroČnikom, ki so se ji izneverfli radi tejga, kter venom©r napada in grize rKmeSko zvezo in duhovnike.. V svojib terjatvab. preti ne- usmiljeno, da bo. izročila vsakega, ki ne poravna svojega dolga tekom treh dni, ,odvetniku. * Narodnjaštvo slovenskihi llberalcev. Slovenski liberalni dijaki na graškem vseucilišcu sicer. niso posebni prijatelji nemškib buršev, kateri nastopajo proti njim s pravo gernnansko predrznostjo in surovostjo ter jim ne mečejo samo psovk v obraz, ampak tudi obkladajo njihova telesa z batinami, kar se jim seveda posreči le takrat, kadar velika premoč napade pešči,co slovenskib dijakov. Zdaj pa sino izvedeli iz časnikov, da so slovenski liberalni dijaki v Gradcu nemškim buršem ponudili svojo pomoc. Kaj je vendar sovražne bratce, ki se drugače črtijo in pretepajo,, zedinilo in sprijateljilo? 'Sovvraštvo proti katoliški veri in cerkvi. Inomoški vseučiliščni profesor Wahrmurid, ki je v javnem govoi-u iii javni knjižici, skrpue-ani iz brezverskib in posebno sqcialdeniokraških Sspisov, napadal , in brezstidno sramotil resnice naše vere o Bogu, o Mariji Devici, o zakramentu sv, Rešnjega Telesa itd., \e na migljaj od zgoraj šel na dopust. Z'a to doloeeni čas bi bil kmalu potekel in Wahrmund bi se bil vrnil podučevat katoliške dijake. Akademiški senat, to je zbor vseučiliščnih profesorjev v Inomostu, pa je podaljšal njegov dopust za cel poletni teeaj. To je razkačilo neinške. liberalne dijake, ki se brigajo za vse drugo, samo ne za resno Studiranje. Da bi pokazali svojo mo6, hočejo prirediti generalni štrajk na vseli avstrijskih vseučiliščili. In glej č-iido, mecl prvimi nenemškhni dijaki, ki so izrazili svoje soglašanje s to naraero ter nenigkim buršem obljubili svojo pomoč v pridi in obrarnbo brezverskega in cerkvi sovražnega profesorja. so bili naši slovenski liberalni vseučiliščniki v Gradcu. Tak je liberalizem! Zveže se s, sovražnikom, če je treba tudi z vragom, samo da škodi katoliSki oerkvi. Treba je tudi pomniti, da so ti liberalni dijaki posebni varovanci Narodne stranke, ki podpira njihove težnje, obiskuje njihove shode in prireditve in sprejeina iz niibovih krogov najboljše in najbolj brezobzirne agitatorje. Ce se katoličani izmed raznih narodov združijo v obrambo vesnic naše sv. vere in- pravic katoliške cerkve, sta ,,Narodni List" in ,,Domovina" takoj po konci ter nam očitata brezdomovinstvo jn izdajstvo narodnih pravic. Ce pa slovenski liberalec nem-Skega prime pod pazduho. da mu pomaga naprej ter pospeši in potrdi njegove korake proti katoliški cerkvi, ni to nič hndega. Pa tak je liberalizem po svojem bistvu: nič drugega nego neznaeajnost, laž ia hinavščina! * Surov odvetnik. Ko so v nekem kraju na Spodnjem Štajerskem proti že obstoječi liberalnogosposki posojilnici kmetj© ustanovili svojo kinečko posojilnico iz važnib gospodarskih razlogov, tedaj seveda je nastal vrišč in krik v liberalnem taboru. V tej ,,sveti" jezi seije v pogovoru nek liberalni doktor proti nekemu kmetu izrazil, da kmetje, ,,te proklete svinje". nočejo spoznati dobrot stare posojilnice. (Imena kraja in oseb so na razpolago. Op. ured.) Tako tedaj, če si hoče kmet pomiagati na svojo roko, zasluži take grde priimke od gospoda, ki bi moral pač vedeti, kaj je olika. Proč tedaj od liberalcev in njih zavodov, ker oni kmeta le takrat poznajo, kadar potrebujejo njegov denar in pri volitvah. njegov glas, drugače ga pa grdo zasmeb.ujejo in zasramujejo. Kjinefikai zveza ima srce in roko za kmeta, podpirajmo jo tedaj vsestransko. * Roblek se pere. V nedeljo 3. majnilda se je zopet umival na shodu v Št. Juriju ob Taboru. Pa nesreča, zopet ui imel dovolj žajfe. Nekaj je drgal in žulil rnilo, o katerem je mislil, da bo najboljše. namreC ogrsko nagodbo, pa ni Slo. pokazalo se je samo nekaj pen. Da naša pogoidba z Ogrsko naši avstrijski poloviei ni pravična, to saini dobro ven_o in ni treba, da Roblek to vedno ponavlja. Da se je pa marsikatera krivica, ki je prej vlaldala v ratzmerju med Avstrijo in Ogrsko, za nas odpravila, je tufli res. In nadalje je resnica, 6esar pa Roblek niti ne omenja, da nam je Ogrska kot del skupn© monarliije vendar bližja nego Srbija, in da moramo skrbeti tudi za to, da se naša morrarhija ne raacepi tako, da ne bi več bila velevlast! Sicer pa je zdaj na dnevnem redu pogodiba s Srbijo in velik iidarer-, ki preti našemu živinorejst\-u vsled nameravanega uvoza tuje srbske živine. Spodnještajerski kmotje so na mnogoštevilnih javnili in zaupnih shodih odločno protestirali proti tej točki srbske pogodbe. Roblek pa imenuje to, kakor ,,Narodni List" poroea, k lo m e d i j o. Lep kmečki poslanec, lci mu je obramba kmečkih pravic komedija! Roblek sam pravi, da je brpzdvomno, da je pogodba s Srbijo v sedaj skfenjeni obliki v škodo našemu kmetijstvu. Zakaj pa ni takrat mislil na to, ko je glasoval za nujnost socijald^mokraškega predloga, da se naj odprejo naše meje tuji živini?! Nikdar ne bo mogel utajiti, da je njegovo takratno gla&ovahje bilo napačuo ter da je nekako sokriv za iidarec, ki bode globoko ranil našega spodnještajerskega kmeta. Robiek je v svojem govforu v gt. Jurju mcnda tudi zato, da bi ipokazal, kako dober kristfan je, navajal sv. pismo, in sicer Gospodove besede proti pismarjem in faritzejem. Kiajpada so po njegovi sodbi pristaši K. Z. taki hinavci. ki so podobni nekckanjim iarizejcem. Mi nočemo g. Robleku vraeati milo za drago, toda prijateljsko mu svetujemo, naj resno premilšljuje svetopisemske besede, ki jih je sam rabil, in naj ž njilni primerja svoje postopanje. Pred volitvijo ie slovesno zatrjeval, da ne pripada ne Narodni stranki ne K. Z., temveč je kandidat n.eodvisnih kinetov, po volitvi pa je kmalu zlezel v tabor Narodne stranke, katero je na imenovanem ahodsu zopet livalil in priporočal. Kako ime zasluži tako ravnanje? Naj iskreno premisli one svetopisenrske besede proti Iiinavcem i.n menda bo aam našel primeren odgovor. Roblek določa Narodni stranki namen, da i^aj popelje naše ljudstvo iz ieme in nevednosti, do lufti in potom olike in omike do saraostojnosti. Prav, prav! Toda če bo narodu svetil s tako brljavo laterno, kakor zadaijikrat v St. Juriju, se to še dolgo ne bo zgodilo. * Tržne vesti dne, 8. maja 1&08. Nestalnest žitnega trga vpliva jako močno nakupčijo z moko. Mlini so se iznebili le toliko blaga, kolikor se ga najaujnejiš« potrebuje. Višje cene pa je izrabila dru- ga roka, da se je iznebila blaga ¦ kolikor največ mo- goče. Priinanjkovati pa je začelo ostrib.in finih vrst moke. Ržena inoka tudi ne gre izpod rok, ali ker tu ne kvari druga roka • cen, dosegajo rolini polne cene. Poročila o kupčiji z otrobi in s klajno moko se glase različao. Cena je ostala neizpremenjeiaa- toda n©kaj se je že dalo odbiti. — Slaldkor so po- šteno pognali navzgo»- in kakor pravijo, ni zanes- Ijivo, da ne napravijo še nekaj korakov navzgor. j Do 1. septemibra 1908 je sicer še, precej časa, ali : zaradi lepšega je treba prej skrbeti za višje cene, da ne pride vse naenkrat. S tem pa nočemo reči, j da ne dobimo nižjih cen. — Mast. Kupčija, majhna, cene neizpremenjene. — Živina (Dunaj). Zadnji se- jnenjski dan se je prignalo na dunajski semenj to- liko živine, da že več let ne toliko. Crez 1100 repov je prišlo ogrske živine več na sejerai kakor navad- no in iz Hrvaške in Slavonije se je dovedlo črez 110 repov več kakor zadnji teden. Cena je jako padla za vse predm©te. Vsled padajočih cen so se dobro založili dunajski in tuji mesarji, ki niso b.0- teli zamuditi ugodne prilike, napraviti dober k3©ft, ker pribodnji1 teden lahko prinese zopet za toliko višje cene. Voli ,prve vrste so izgubili do 2 K, ako- ravno je bila kupčija živahna. Težko so se prodali voli srednje vrste, lci so se placevali 4 do 5 K ni- žje kakor zadnji teden. Slabih volov se je prignalo mnogo preveč in so izgubili v ceni do 6 K. Tudi ščetinarjev so pritirali mnogo na, sejem, toda pitane živine je bilo premalo, ker se je zadnja dva sejma v obče prigtialo - premalo in je bila potreba vefija. Cene so pa ostale skoraj neizpremenjene, deloma 1 do 2 v pri kg. višje. Prignalo se je črezi 11.700 glav ia je ostalo črez 480 komadoy nerazprodanihi Mariborski okraj. m Mariborski .poštnl uslnžbenci priredijo dne 2. avgusta t. 1. pod pokroviteljstvom c. kr. poštn.. nadkontrolorja Hearika Hauserja povodom cesarje-> vega 601etnega jubileja v -vrtu Gotzov*© pivovarne veliko slavnost. Morebitni čisti dobiček se bo porabil v dobrodolne namiene. m Posknšen samomor mlada tatice. V peteki dne 8. t. m, je bila zaprta 161etna Adela Neubauer. iz Kamnice radi tatvine. Prenočevala j© v neki gostilai v Koroški ulioi, se izmuznila x\ sobo natakarice Fras in ji ukradla prstan jza 22 kron. V j66i sa je botela na zamreženem oknu obesiti. Rešil jo je paznik, ki je prišel slu^ajno vvnjeno celico, Oddali 80 jo v boiniSnico. m Dopnščanie blkov v inariborskemt okraju se bo vršilo letos ob sledečib dneh in v sledečih lcrajib: Dne 18. ma]a predpoldne. ob 8. uri v (Magtiaf lenskem predmestju v gostilni Mprt Slonu" za obCine:: Studenci, Bistrica pri Lembahu, Bistrioa pri RuŠah- Lembah, Lobnica, Ruše, Sv. Martin pri Vurberg*u, Sv. Miklavž, Pobrežje, Razvanje, Radvanje, Ciglence; popoldne\ ob 2. uri v Slivnici za občine: Fram, Gorice, Ješenci, Gornje in Spodnje Hoče, Rače, Loka, Sv. Marjeta na Drav. polju, RanCe, OTehova vas,, Pivola, Podova, Pohorje, Rogoza, Slivnica, Bohova in Skoke. — Dne 21. nmja prettpoldne ob !.!i. uri v Jarenini za občine: Jarenina, St.-Jakob, Polička ves in Vukovski dol; ob Hll. url prettpoldne v Št. Ilju za občine: St. llj, Selniea obMuri, Ciršak iu Cirknica; ob 2. popoldne v PJesnici za občine: Dobrenje, Gradiška, Gi-iišova?j Kaniža, Leitersberg, Sv. Marjeta ob Pesnici, Pesnifeki dvor, Ranci; ob 4 pcipoldne pri Gor. Sv. • Kungoti za občine: St. J-ur ob Pesnici, Gor. Sv. Kungota, Pla8, Svičinas in Vrtice. — Dne 29. maja piedpoldne ob 8. uri v Mariboru na malem vežbališču za občine: Kamnica, Jelovec, Janževvrh, Karčeivina, Sv. Križ, Sv. Peter, Rošpoh, Slemen, Bresternica, Bo5, Selnica ob Dravi^ ob VA popoldne pri Bv. Lovrencu nad Mariborom za občine: trg St. Lovrenc, Kumen, Cinžat. V mariborskem okraju je sedaj, kakor kažejo izkazi, ki so se poslali okrajnemu odboru, 134 bikov in 0300 krav. m Maribor. Župnijski izpit? so delah sledeči kaplaiii: Ivan Grobelšek iz Slov. Bistrice, Josip Loač-arič iz Trbovelj, Albin Slavec iz Zrefi in Alojzij Zamuda iz Vratfiskega. m Leitersberg-Karčovina. S. K. * S. Z. snuje v Leitersberg-Karčovini pri Mariboru Izobraževalno društvo. "žie prvi selstanek zadnjo nedteljo je pokazal, kako nujno potrebno je društvo tik Maribora. Ko se pravila potrdijo, se začne z marljivim delom. Prosimo rodoljube vsestransk©' poldpore; za to velevažno društvo ob meji. m Slov. kat. političiio druStvo aa šentleuarski okraj imelo je dne 10. maja v gostilni g. Ar,nuša shod, na katerem se je razprav-jalo vpra&inje ,,Kako vzgajati kmetski narašča.i?" Poročilo o tem shodu prinesemo prihodnjič. m Sv. Leuart v Slov. gor. V nedeljo dne 10. maja smo se zbrali vsi šentlenarski Slovenci, da ugovarjamo proti ustanovitvi nemške šole, katero namferava na zvijačen način zidati Siidmarka. Več o tem /prihodnjič. m Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ustanovilo se je |,,Katoliško slovensko bralno in gospodarsko društvo", katero si je na svojem ustanovneim shodu dne 3. maja izbraio aa predsednika g. Jan. Sehon;wetter-ja, veleflosestnika iz Palclinja. To društvo je bilo pre|potrebno, kar je najbolj iz tegia razvidno, da so si krnetje sami že dolgo časa želeli ustanovitve takega društva. Posebno navdušenje za to društvo je med mladino, ki se vadi vsako nedeljo v petju pod spretnim vodstvom g. Žaler-ja. Kdor se še ni vpisal v društvo, naj to takoj stori. Dni mladeni& in dekleta, ki -se žele vaditi v petju, naj se najpozneje do konca tega meseca oglase ozir. upišejo, kajti pozdieje se ne bo moglo več na nje oziraU. m Sv. Lenart v Sl. goricah. Schulvereinska š o 1 a. Sentlenarski župan Jos. Sedminek jn zdravnik dr. Zirngast hodita okrog kmetov ter lovita podpise za nemško šulvereinsko šolo. Svetovali bi tema dvema gospodoma, da naj raje skrbita za bolj pametne stvari, posebno bi g. purgermajstru Sedmineku svetovali, cla naj raje sam še gre nekam v eno šolo, kjer se bo nauSil, k^ko naj on gospodari v svoji občini, da se n.e bo ta od. dneva do diieva bolj zadolževala. naj raje doma študira, kako bi se njegova občina otresla ogromnih clolgov, ne pa da ji hoče nakopati zopet nov jarem, nove d^lge s šulJerajnsko šolo. Nekateri kmetje, ki so o tem njego¦vem najnovejšem manevru slišali, so «e zarekli, da ne bodo pri njem niti za vinar voo kupili, ker je on proti njim, ker jim hoče z novo šolo zopet nove davke nakopati. To je pač gospciiu purgermajstru in trgovcu . Sedminpku najboljši oclgovor za njegovo šolo. Sioer pa se še vidimo! Davkoplačevalec. nri Prvi roj bnčel je dobil dne 12. t. m. veleposestnik Urbas na Slemenu. Spravil jih je v panj. Ko je pa šel zvečer pogledat, našel je panj prazen. Najbrž jira stanovanje ni prav ugajalo. m Nesreča. Na postaji Pragersko je priš^l 6. t. m. železniSki uslužbenec Josrp Hostaj med trkaCe, ki sq ga s tako silo pritisnili1 na prsa, da je na mestu umrl. Bil je edini sin posestnika J. Hostaj-a te Nove vasi pri Slov. Bistrici. Nesrecnež je baje sam kriv nesreče. m V SIov. Blstricl pri trgovcu A. Pinter je v petek po nofti odprl nekdo vrata, ki peljejo v trgovino ter odnesel 8 parov novih' nizkih čevljev iu kakih 100 sviln.atih robcev v vrednosti 5—600 kron. 'Ako bi ktk) kaj tacega prodajal, naj se takoj naznani. m ZnpeČa vas. Dne 7. t. m. zaželo je pri nas goreti ob H12. uri, dopoldne ter je ogehj v eni uri uniCil osem poslopij. Nesreča je tem večja, ker so v teh poslopjib stanovali večinoma sami na.jemniki (oferji), katerim j'© zgorelo vse, kar so imeli. t)omaČi požarni brambi se|je zahvaliti, da ni ogenj napravil ?e večje nesreče. Prišel je tudi na pogorišfie neki ^ajerber", ki ga/pa nismo poznali, ker Bfl ni javil, lo pa morebiti vsled tega, ker mogoče ni znal slovenski, ker je tudi voda iz slovenske •zenilje in na slovenska poslopja morala bežati pod niegovim nemškim ,,marš!" Kakor se sliši, bil Je ta jnemSki lajerber iz slovenskib Cirkovec doma. m Po-itnl nraa v Slov. BlstrJol na-nnnja, da bodo uradt* «re po nedeljab in praz-ikih odslfj le od 8. - 10. ure dopoldnn. m Čebelarski shod. Doe 28. maja po Tečernicab ee vrši čebelarsko zberovanje v šol. poslopja pri Sv. Benedikta. Predaval bode g. lv. Jurančič ter praktično kazal napravo umetnih rojeT. Vsi ndje tudi sosedi ee -»abijo. — NačelBtvo. Ptujski okraj. p Cirkovee na Dr. p. Iz naše občine je bilo pri vojaškem naboru 25 slovenskih mladeničev. Izmed teh nas-jje 11 rekrutov. p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Preč. g. dr. lvan Mlakar, stolni dekan v Mariboru, je daroval naSemu bralnemu društvu 82 knjig raznovrstne vsebine. Društveni odbor inu izreka prisrčno zar hvalo. p Sv. Marko niže Ptuja. Sv. Marko je res imeniten in srečen kraj, da ga doktorji tako radi obiskujejo. Tako se jim dopade, da so obljubili, da pridejo še enkrat k Sv. Marku v Bukovce in Stojnoe. Potem so še rekli, da bodo šli tudi v Spnhljo, kjer je Brenčič doma. Toda n,a,i le pridejo, samo paziti morajo, da se zopet ne opeeej6, kakor v Stojncih. Napredujejo pa ti goapodje, sedai žo mizikanta jemliejo na shode. Vseh ljudi je bilo 1(5 in sicer 4 Barbareani, 5 Stojnčanov, 2 Ptujfiaua, 4 Bukov'(Ydni, odločni pristaši K. Z. in muzikant s harraoniko. Shod se ni vršil, ker so baje plakati, ki so viseli na steni, prepozoo prišli, iu ljudstvo ni ^edelo, da bo sbod. Ali je zopet tega ,,Gospodar" kriv? Tako pravi nek mladi gospodi pri Sv. Marku, če mu ne gre kaj po volji, da je vsega ,,Slov. Gospodar" kriv. Kadar bodete zopet priredili shod pri Sv. Marku, nafeuanite v ,,Slov. Gospocharju" dan in uro, pa bado hitro ljudje vedeli, in. ne v ,,Narodnem Listu", katerega skoraj nihče ne bere. I>a, zares, razmere v domačtem kraju so se zelo spremenile, o cemnr zlasti jasno govore pririejeni shodi" tako žaluje neki gospod študent, ki piSe svojemu prijatelju in ga vabi, da pride domu o Veliki noči, kjer bo zvedel o vsem tem natančno, kak-or tudi o marsičem drugem. Pri Sv. Marku se pa-6 vidi in ljudje javno govorijo, da jih dohtarski koncipijenti in liberalni študenti ne bodo osrečili. Tiora.] 6e zopet pridete, pripeljite seboj ja dosti pisarjev in še vež mitzikanlov, tedaj bodo mogoče ljudje šli na shod, Če ne zavoljo vas, pa vsaj zaradi muzike. StojnČani so tudi spoznali, da ji.li' Narodna stnanka ne bo osrečila, zato se niso udeležili shoda:. Sfhoda Kmečke zveze ua cvetno nlfcdeljo pa so se udeležili ravrto najbolj iunenitni možje in so tudi pristopili ter plačali udnino. Torej, da bo enkrat mir, pustite Sv. Marka l»ri mini, ne hodite razburjat ljudi, saj vidlte, da iii nič uspe'h'a. Sicer pa če pridele, na svidenje! p V^elika Nedelja. Pretečeno nedeljo, dne 10. maja sta nas počastila s svojim obiskom generala Narodne stranke Kukovec in Spindler. Napovedan je bil javen ljudski shod, toda tako, da ni bilo razvideti iz plakatov, od koga je napovedani. Akoravno je bil za-fietek napovedan ob 3. uri, so otvorili shod že le ob 4. popoldne, ker ni bilo zborovaleev. Predsednik je bil trgovec Veselič. Koncipijeiit Kukovec zafine govoriti o spremembi yolilnega reda za deželni zbor. Zlasti se je hudoval nad tistimi virilisti, poslanci, katerih nikdo ne voli. Serveda, ker sta poleg gg. knezoškofa lavantinski in graški. Ker govor ne-bi bil popoln, če se ne-bi spomnil goai^ocl dr. KoroSča in ,,Slov. Gospodarja", zato je tudi mahnil po njih. Tudi drugi govornik, g. Spindlter iz Celja, je kvasil o takft reeeh, kakoršne beremo dan na dan v Narodnem Listu. Kar sta dobrega govorila, to že ilak vemo dolgo iz ,,Slov. Gospofdarja", drugo pa si lahko zase obdržita. Zlasti takih reci sta.se varovala, o katerih sta vtdela, da imata poleg nemirno vtest. Na vprašanje, kaj je s srbsko pogodbo, sta se izgovarjala, da sta na to poaabila v tako obsežnem dnievnem redu. Seveda sta se prala in umivala, pa kaj, ko se opravičiti nista mogla. Govorili-so še o razmerah na Koroškem, o nastavljanju nemških sodnikov po Slovenskem in drugo, kar nam je že itak vse znano. Da pa sta si seboj d,omov nesla škl&p, da ne prideta več fe Veliki Nedelji, so jim priskrbeli naši vrli možje. in fantje, ki so pokazali, da se od dohtarjev ne dajo več komandirati. Povedali so jim marsikaten), katere nista pričakovala celjska gospocia. Ko je imela Kmečka zveza tukaj shod, je poroeal ,,Slov.^ Narod', da je bila večina žensk in otrok. Cudno se nam zdi, da bi tri ženske, ki so bile v zborovalni sobi, tvorile večino med 500 zborovalci. Zdaj pa bo prišel ,,Narodni List" in se bo hvalil, kaka lepa udeležba je bila na shodu Narodne stranke. Da poročam resnico, moram reči in mora tudi vsak priznati, da ni bilo več ljudi, kakor vsako na\adno nedeljo po vecemicaJi. Ratsuiji tistih narodovcev, ki so prišli iz Ivanjkovec, Petovar, Munda in SimoniC, niso imeli ni6 svojib pristašev. Paft pa je bilo okoli 80—100 žensk in dekiet, kakih 40 mož pristaSev Kmečke zveze in precej mladenieev. Da so tudi tukaj pokazali svojo liberalno oliko, je tako naravno. Z raznimi nelepimi izrazi so se poslovili od nas, ko so jih še domači fantje prej poučili, da se ne dajo izzivati. To si naj zapoirrjnijo tudi celjski študentje, da naj priredijo shod rajše nekje na Japonskem, tukiaj smo -jih siti. Morebiti se §e vidimo pred volitvaini. p Sv. Barbara v Halozah. Dne 26. aprila t. 1. je vabila Narodna straaka odboraike naSib peterih občin k zaupnemu posvetovanju v šolo, da sklepajo o voli^ah v icerkveni konkurenčni odbor, ker, so .prejšnje volitve bile razveljavljenef. Dosedaj je imela v odboru večino Stajeroeva stranka, ki hoče; celo klopi v, cerkvi sama razprodajati. To pot ste jim šle na lim samo dve. občini: Sv. Barbara in Sv. Elizabeta. V Gradiščah je dobil župan • Žurpn nezaupnico, v Gruškovcih je Skec obupal, Slatina je že itak na strani Kmečke zvet2e., Vidi se toreS, da se bo tudi v krajnem šolskem svetu in na občinskih stolcih ,v kratkem za nas na bolje obrnilo, naj še tako psujejo v Leškošekovi in Pajerjevi gostilni 5ez larovške klerikalce. Vse, bo le pospešilo poraz, kter ljudstvo, v jedru dobro, se je že naveličalo.' vedne protieerkvene gonje, pri kateri se je, gfeneralu celo strl motoj-. To je slabo znamenje, da je gospod poljubil kamenje, vračajoe se iz Ztavrča. Vse se krlia: ,,Naprej", posušilnica, pletarna, konserve, ker hočete pri; teh društvih uganjati liberalno politiko. Ce ne gre, pa ne gre! Zmaga je naša! p Sv. Miklavž pri Ormožu. Sh'od, ki ga je priredila S. K. Z. v nedeljo, Idne 10, maja pri Sv« Miklavžu, je bil mnogoštevilno obiskian*. Prišli so skoraj vsi za\;edni kmetje in delavci iz doinače župnije, kakior tudi iz Svetinj, Bolfenka in drugod. Samo vrlih mož je gotovo bilo do 300. V velikem številu pa so udeležili shoda tudi mladoniči in ženske. G. Janežič je pozdravil navzoee, ter predlagal za pred^ednika shoda g. Peitlerja, podpredsednika gosp. Meška, zapisnikarja Jož. Suta, in reditelja gg. Kosec in Rozman, kar se enoglasno sprejme. (J. Pajtler poz^ravlja vse navzoče ter da besedo g. drž. poslancu Pišeku, ki je med drugim povdarjal, da so hoqejo med seboj čisto po domače pogov;oriti o K. Z., delovanju poslancev v držav..ii/em zboru, odsekih itd. G. poslanoc govori obširno o teh predmetih in polaga na srce g. županom, da razpravljajo pri obcinskih sejah o vprašanjih o dveletni vojaški službi, o starostnem zavarovanju, sklenejo ter |K)šl.iejo glede njih peltioije, opremljene z mnogobrojnimi podpisi, poslancem.Glede delavstva omenja, da vse hiti v mesta, ima gotov zaslužek in podporo ua stara leta. Zavarovanje, v katerega se naj ^štejejo tudi viničarji, poljski delavci in posestniki, bo tedaj mnogo pomagalo našerau kmetijstvu, lcer bodo potem delavci, ziavedaje se oskrbe za stara leta, raje delali na domafii grudi. Ko se je pred letom ustanovila Slov. kmefika zveza, je bilo pričakovati, da bo tudi naša inteligenca z veseljem pozdjiavila ta korak in stopila v vrsto bojevnikov za ljudJske pravice. Toda ona nas prezira. Kadar so kake volitve, smo ji dobri, drugače pa "nas še ne pogledajo. Zato pa se mi bolje zavedajmo s\io,iega stanu in pometimo z istimi, ki nam delajo le škodo. Vinogradnjke opozarja gospod poslanec, da je cena g*Alice na pritisk poslancev malo padla; cdina pornoč bi bila, da s6 ustanovi pri l^as tudi tovarna za ;galico, kjer bi si jo lahko potem ii,aši kmetje nakupili, kar bi jim prišlo mnogo ceneje, kot jo sedaj narocati iz Gradca in drugod. Ko je gospod poslanec še od^ovoril na raziia vprašanja, je končal svoj govor z besedami: Pomagaj si sam in Bog' ti bo pomagal. Vsi z,a eriega in vsak za vse. (Dolgotrajni ,,Živio".) Za gosp. poslancem je nastopil drug govornik, gospdi Breneič iz Spuhlje, ki je razvil v kratkih besedah program K. Z. Naš namen je, združiti vse katoliško misleče kmetijskjo prebivailstvo, naj si bo potem kmet, delavec ali viničar, v eno možno verigo, na katero bo potem morala vlada račun.ati, zakaj v združenju je moč in zmaga. Naj toraj vsak cenjenih -zborovalcev pristopi danes kot clan h K. Z. Konfino je pozival gospod govornik vse navzoče, da naj izvajajo geslo: ,,Sv.oji k svojim".' — Zdi se mi, da je leto 1908 vlilo novo moč v življenje slovenskega naroda, tako je pričel tretji govornik g. MeSko. Naškmetski, dosettaj tako zaničevani stan ae je jel združe^ti. Upati je bilo, da bo vse izobraženstvo z veseljem pozdravljalo ta korak v ljudskem napredku. Toda ljudje, ki jim je narodno delo in skrb za kmetski stan deveta briga, hočejo vse lepe naše nacrte uničiti. Dan za dnem dobi naše ljudstvo, katero mirno iprenaša vse, kakor božji volek, udarce od stra,ni gospioske. To mora izginiti. Zavedajmo se, da smo prvi stan v državi: mi smo, od katerih živijo, zato pa bodo morali ravnati z nami, kot z ljudmi, ne pa kot z živino. Zato p^. vam še enkrat kličem, dragi rojaki, stopite pod prapor krščarrstva, vstopite v K. Z. — Veseli živio-klici so zadoneli, k'o je stopil nft odejp, g. Bratušek, bivši kaplaii pri Sv. Miklavžu, ter začel razkrivati umazanosti Narodne stranke. Povsod, kamor pridejo, tudi pri nas so že bili trikrat, vpijejo, rai smo pošteni kristjani, av njihovem ,.Narod.. Listu" pa beremo dan. za dne,-jiom najnesraroneiše napade na katoliške duhovne in sv. vero. Nato je z mnogimi citati iz ,.Nar. Lista*' dokazal, da Narodna stranka ni samo brezverska, ampak tudi protiliudska stranka. Zato pa profi z .,NaroKtnira Ustom" m rrjegovo stranko. Narodna stranka ni naša in mi ne njeni. Stričnik slavnega Stanka Vraz^, g. Frano Vraz, je z navduAujočimi besed.ami bodril svoje sobrato za boj za tri svetinje, <ki «o nam jih pnbonh naSi pradedi in ki jih naj mi neomadežovane izro«5i- mo naSim potomcem, in te so.:. sv. vera, slovenski •.iezik in lejoa naSa domovin-a. PojdimD v boj za te iiaša svetinje, da bodemo mogli zaklicati spesnikom: Pepelni dan ni dan več tvoj — . Tvoj je vstajenja dan! — Nato so so enoglasno sprejele sledeče resolncije: 1. Zbraci zborovalci odlocno zabtevamo, da, ostanejo srbske meje zaprte in. prosimo gg. poslann:ee, da zahtevalo isto in zabranijo vse. posiave, ki bibiJe v Skodo kmetu. 2. Zabtevamo, da se šolske-poftitnice pi-e-stavijo na prejšnji 6as,-to je od.l.sep- tembra do 1. novembra, ker edinole v tem času otrok ktaietu kaj koristi. 3. Izrekamo dvornemu svetniku <ir. Ploju nezaupnico, ker je zapustil svoje krščanske volilce in se priklopil liberalcem. 4. Obsojamo grde uapade liberalnlh listov na poslance Kmečke zveze. Konečno je stopil še g. Stuhee na govorniški stol, ler pozival navzoče, da si naj globoko v srce vtisnejo naukv, ki so jiih slišali danes in naj ostanejo zvesti S. K. Z. Nato je zaikljm-il predsednik shod, ki je trajal skoraj tri ure in se zabvalil posebno g. državnemvi poslancu Pišeku, nakar so navzoči zaklicali trikratni Živio! Ta shod bo ostal nam Miklavženeanom dolgo v spominu. p Sv. Križ tik Slatine. Dne 12. niaja se je zbral v čitalnici pododbor S. K. Z. ter enoglasno protestiral protr odprtju srbske meje; dotifena peticija se Je podpisala in poslala našemu vrlerau poslancu dr. Korošcu. Tudi se je z velikim ogorčenjem protestiralo proti raznim kartelom, tem nesramnim pijavkam ubogjega ljudstva, proti žitni borzi in proti ogerskemu narejenemu vinu. Istotako so sfe postavili kandidatje za občinske volitve občine okolica Slatina, ki se vrše prihodnji pondeljek dne 18. maja. Takrat vsi krščanski volilci na volišče! Naj nobeden domB ne ostane! Ali boste/ volili tistega, ki je veliko kriv razdelitve stare slatinske občine? N;e! 'Ali tistega, ki hofte na občinske stroškft- most črez Sotio, samo zase in svojo žlahto? Rtokrat ne! Ali tistega, ki je najvee kriv. da se je državna podpora tako nepravilno razdelila? Tisockrat ne! Ali tistega, ki vas pri vsaki priliki in nepriliki goni k dr. Korošcu? Stotisočkrat ,ne! Ali tistega, čfegar railostivi ženi boste morali roko poljubitt, ako boste imeli pri občfrii kaj opraviti ? Milijonkrat ne! ! Le pridite vsi volit! V Tokacevem je 11. jnaja zmagala z lepo večino S. K. Z., v okolici Slatina pa mora zmaga biti popolna! p Pol. narod. gospodtrsko drrištvo pri Sv. Lovrencn v Slov. por. imajaven abtm zbor dne 24. raaja v npdeljo ob 3. nri v stari fcoli. Na doevnem redu so važne reei. K oliilni vdeležbi nljud/io vabi odbor. Ljutomerski okraj. I Ljutomer. Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo dne, 17. raaja popoldne ob 3. uri javen društven shod pri g. Vaupotieu v Ljutomeru. Na dnevnem redu so razna važna gospodarska m politična vprašanja. Govorili bodo gg. državna poslanca Roškar, dr. Benkovič, Mieško i, dr. Kmetje, delavci, somišljeniki, udeležite se sboda v obilnem številu. i Sv. JnriJ ob Sf-.ivim-i. V nedel.;o diie 10. maja, smo imeli pri nas slovesno prvo sv. obhajil}. Crez 80 otrok je v nadzorstvu svojih vernih uciteljev in ueiteljic prišlo z največjim \eseljem in radostjo v procesiji iz, šole v cerkev, kjer je vse želje teh Ijubezni koprnečih *' srčic utišal Jezus v sv. obhajilu. — Istega dne po veeernicah pa smo spremili k zadn.jemu počitku dve osebi, ki sta obe'izvabili iz oči neštetega ljudstva, ki se je pogreba udeležilo, obilo solz ter najsrčnejše gjinjenje. To sta bili Marija Fras iz Dragotineo, zai katero je poleg zapuščenih otrok bridko jokal zlasti njen bral, profesor.iz Varaždina, ter Otilija Fetrenc iz Krabonoša, ralada deklica, stara še komaj 19 let, ki pa je skoro pet M; že živela v nefdopovedljivih roukah svoje hu'de bolezni. Marija, kraljica majniška in usmi* Jjena pomoonica,-lurška. pa je konečno trpeči. delclici na ofirtno eudežni način skrajšala trpljenje ter izprosila srefino smrt, po ¦ kateri je pobožna ¦ mučenica tako zelo hrepenela. Ginljivo ,fe bilo dejstvo, da je njena sestrica' predpoldni? prejela prvo sveto obhajilo, popoldne pa v isti obleki, spremila svojo sestro kgrobu, ki je ¦ bil slovesno opleten ter % rožicami kar; posut. Počivaj v miru, nedolžna duša! 1 Umrl je pri Sv. Diuhu na Stari gori dne 1- maja t. 1. upokojen učitelj g. Franc Giolob \ starosti 86 let. N. v m. p.! 1 Bučečovci na Murskempolju. Izjavljam vsena tistim, kateri so me iraenovali 'pristaša Narodne stranke, da ne maram ve«? iraeti z isto nikake zveze, ker r_em sprevidel in se prepričal, da od Narodne stranke nima kmet nikake koristi. Bučečovci, dne 5. maja 1908. Franc Žlitek, kmet in predstojnik. l Terbegovei. Našia obcina je sedaj uboga, po trtni uši Uiničenili vinogradih; kjer je pred leti lepo rastel trs, je sedaj vse uničeno: m-oramo regulati in smo že tudi večino zregulaii. Novo zasajenje pa stane mnogo demarja. Ali kje {-ja.vzeti? Davek raste k davku. Naš sedajni prftfistojnik si beli glavo, kako bi zmanjšali občinske doklade, ali kje vzeti denar, ki bi ga potreboval za stare dolge ? Stari umirovljeni predstojnik, kakor se sam iinenuje, je gospodaril blizu 7 let prav po recetptu svojega šefa ali prenoka, seveda tako zvito, Icakor taki znajo: slednjift pa se \iendar dobri občami vse^a tega naveli(%ajo in pri prvi občinski volitvi mu izpodmaknejo žnpanski stolec. Ker je delal ovire, je bilo treba drugokrat nastopiti in sicer s tem večjo silo. tako da je telebnil. da se je sličalio dve milji dalefi. Nazad¦oje si je ta brust pridjal ime umirovljeni predstojnik. Pa dragi bralci, ne mislite si, da mu obftina sedaj pokojnino (penzijo) deli, ka;j že! Kje pa. so zasluge? Poglejmn računske knjige! Oh groza, v kako žalostnem stanju so bil#! Ni bilo <iru,ge pomo6i, kakor da so se izroftle dežernemu računarju in tam •so na.re?setali 89 K 28 v (in blizu, loliko strošlkov) jarimanjkliaja v enem letu. Klar je spa-dalo v občin- sko ,,'kaso", to je rade volje plafcal; fkar se tiče stroškov za ipregledovanje, je moledoval pri obeini, da bi mu pomagala plačati, kar se pa seveda ni zgodilo (mogoče v starosti). l^ako znajo gospodariti šlajercijanci in lilJeralci! 1 Iz GrahonoJ-. Zapustil nas je vrl, zavedea mladenič, Davorin Hražovec. Bil je ud bralnega društva in služil Asem našim lantom v vzgled. Zdaj pa si je naročil ptujskega ,,Stajerca", ki ga, strastno prebira. Ni ga've-5 v -5italni,co in vedno hodi sam okoli. Žal nam je sicer blagega mladeniča. Zato pa ti kličemo, vrni se v našo sredino, kjer te bomo z veseljem sprejeli in zapusti slabo pot,'ki so jo nastopil. — Gnabonoški fantje. Slovenjgraski okraj. s Staritrg tik Slovenjgradca. Shod kmečk e z v e z e. Zares prekrasen, dan je bil 10. maj z^a nas kmete slovenjegraškega okraja. Shod pri Petrieu se je prav knasno obnesel. Vsi smo nestrpno čakali popoldanskega vlaka, s katerim so prišli zadnji pristaši iz zgornje Mislinske doliiie. Po njihovem ])rihodu stqpi burno pozdravljen g. državni in deželni poslanec in predsednik Kmečke zveze g. Roškiar n,a oder. Pozdravi vse navzoče v imenu Kmeeke zveze in takoj nai.ircj pove, da ni prišel nobeiiega žalit, ne osebe in ne slanu, arapak samo pridobivat za Kmečko zvezo, da bi se v njej v prijateljski zvezi združili vsi kmetje in delovali ž ryimi tudi vsi drugi staaovi. Vrsi Sloveivoi, brez rajzlike stanu, srojO vzrastli iz kmečkih rodbin. Delajmo torej tudi vsi za knieta. (Živijo! Burno odobravanje.) Predsedstvo si pridrži sam, za podprcdsednikia pa preidlaga odbornika Kmeeke zvezo za slovernegraški okraj, gospoda Schondorferia. Za zapisnikarja so doloCili gosp. Pavla Žagarja. G. Schondorier pozdravi gg. poslanc-e in otfda besedo g. državnemu poslancu Ivaiui Roškarju. Ta je v svojem pet Četrt ure tiajajočem govoru i-azjasnil pazljivim poslušalcem pomen zborovanja. Povdarjal je pomen in potrebo idruštev, posobno gospodiarskih. Vsi stanovi, ki so se združili, so si izlnoljšali svo.j stan. Tako so si uradniki v kratkem easu izboljšali svoje dohodke skoraj za 25 odstotkov. To je uspeh združitve. Avstrijska kmečka jjosestva imajo skupaj 6 milijarid dolga, od katerih se mora plačevati nr leto okoli 300 miiijonov obresti. Potreba je torej, da se posestvo razbremeni od dolgov. Zato je potreba gospodarske združitve. To pa je cilj Kniečke zveze. Seveda so tej zvezi nasprotni takozvani inteligentni krogi, kakor uradniki, učitelji, in odvetniki. A njihovi predsodki so krivi, zato pa jih vabimo, naj se uvrste v naše 6ete, poprejšno ie pozabljeno. V skupnem delu je moč, ki bi se posebno rabila na gospodarskem polju. Kar se gospodarskih stvari tiče, kaže g. govornik lepe uspehe višeavstrijskih, gornje- in srednje-štajerskih kmečkih zvez. Svoj denar pri zavarovalnmab naložijo v svoiih zavodih, .lako da ostane denar doma. Omenja tudi, kako se tudi •" naših krajih, kjer so že ustanovljene hranilnice in posojilnice, veliko stori v korist kme|a, ker nimajo več dragih uradnikov, ampak delajo sami. Rešiti se moramo nepotrebnili uradnikov v zavodih, katere lahko vodijo -kmtetje sami, in pa tudi gledati, da dobimo svoj kapital. Nadalie je navajal sredstva za omejitev zadolženja kmeftkih posestev. Ko je končal svoj govor, so kmetje g. govornika proslavljali z živio--klici. Nadalje sta govorila g. Alojzij Terglav, deželni poslarnec, in g. dr. Ant. Korošec, drža\iii iposlan.ec. O teb govorih poročamo prMiodnjie. s Na Remšnlku je umrl tamošnji nadučitelj gospod Josip Smole, v starosti 54 let. ZapugCa žaIujo6o vdovo in Se nepTeskrbljenega sina. N. p. v m.! s Skale. V nedelja dne 17. t. m. po gleda liški igri ob 545. uri popoldne se vrši občni zbor kmetijske zadruge. Dnevni red obsega razne važue to^ke. mčd temi zanimivo predavanje potovalnega uCitelja Vlad. Pušenjaka. Ker se bodo razpravljala razna za galeško dolino važna gospodarska vprašanja, se vabijo kmetje iz šaleške doline k mnogobrojni udeležbi. ,Ve<5 med oznanili! Konjižki okraj. k Honjlee. V nedeljo popoldne je v slovenski šoli priredila tukajšnja podružnica c. kr. kimetijskfe družbe javno predavanje. Poslušalcev je bilo izmed kmečkQga stanu kakih 20, potetni kneževi uradniki in gozdarji, gojenci viničarskega tečaja in par tržanov, ki pa vsh razun morebiti dveh dobro razumejo in govorijo slovenski. Gozdarski svetnik Hess je govoril za kmete o gozdarstvu. Povedal je dobro, a;žal le nemško, tako da ga ravno tisti niso ¦imeli, za katere je govoril. nami oč kraetje. Dobro je bilo, da je potem gospod potovalni nčitelj Goričan še enkrat po slovensko na kratko in razumljivo ponovil predavanje, kar bi bilo itak popolnoma zadostovalo.i G. načelnik Seidler se je pa v/svojem porofiilu skrbno varoval, da bi mu ne ušla kaka slovenska beseda. No ja, da( je le -nemšlki značaj podružnice rešen! Živio! k Konjice. Kmecka hranilnica in posojilnica je imela, preteklo nedeljo prvi uradni dan, ki je pokazal, da ji je. zagotovljeno ne samo zaupanje med konjiškimi prebivalci, ampak tudi lep uspebj Pri- stopilo je namreč takoj osemnajst zadružnikov ter je bilo ta dan skupnega denarnega prometa 13.374 K 49 v. Gotovo je, da bo kmečka posojiluica v.par letih prekosila svoje nemške in slovensko sovrstnico v.prometu, dobiček se bo pa razdeljevai v gospodarske nameiie. Udje prvega nafialstva so: Antou Toman (Prežigaleo), iiačelnik; Jan. Rudolf. podnačelnik; Ign. Potnik, Ant. Stebernak, Jurij Klančnik, Jan. Bezget, Viktor Preglej, odborniki. To so možje, ki zaslužijO' popolno zaupanje. Kmetje. to je sedaj naša hranilnica in posojilnica, oklenitno se je, vlagajmo 'prihranjeni denar, ki ae bo obrestoval s 4%%-obrestmi, in 6e potrebujemo posoiila, ga dobimo po ceni z jako malimi1, stroški, kajti nacelstvo uraduje brezplačno. Uradni dan je vsak četrtek od 9. —12. ure dopoldne. ali 6e, je ta dan praznik, en dan poprej. Pojasnila glede posojil pa se dajejo vsaki dan v zaoasni pisarni v kaplaniji. k Denarni zavodi v konjiškem okraju. Mladenifi, ki rad prfebira ,,Slovenskega Gospodarja", potoži svojemu prijatelju: Moj oče pa; gredo vsako nedeljoV k ,,osmi maši" v Konjice,. potem pa v šparkaso po ,,Štajerca." — Okrajna branilnica v Konjicah iiria poslopje blizu cerkve. zgrajeno veftinoma s krneekim denarjem. V tej palaoi kme,6kih žuljev se sedaj zastruplja naše ljudstvo z brezbožnim berilom, s časnikom, ki ga je ^prepovedal .ljubljanski škof v letošujem postnem, pastirskem listu. In vendar so še nekateri tako nespametni, da hranlujejo tam svoj denar. Za naše kmete konjiška posojilniea ni našla prostora v načelstvu. Vemo, zakaj ne. Kmefiko Ijudstvo je verno, posojilnica pa liberalna pod varstvom liberalne Zadružne zveze v Celju. Zraven svojega uradništva mora\podpirati veri in .kmečkim koristim nasprotna lista ,,Doraovino" in ,,Narodni List." S tem večjim veseljem pozdravljamo novo kmečko hranilnico in posojilnieo, ki je zafiela poslovati dne 10. t. m. Vodijo jo pristaši Kmečke zveze. Stevilo naših denarnih zavodov se je zopet pomnožilo /v korist našemu kmetu. Kmetje, vzdignite denar iz zavodov, ki sramotijo va§e versko in narodno prepričanje ter se oklenite z zaupanjem slovenskih knieekih posojilnic, ki so pod varnira okriljem Zadružne zveze v Ljubljani. Naj velja tudi tukaj naše geslo: Svoji k svojim! Nasprotniki naše vere in narodnosti pa naj zvedo, da se ravnamo tudi glede denarnib zavodov po besedah Slomšekovih: ,,Vrli Slovenci! Prava vera bodi vam luc, uiaterni jezik bodi vam ključ do zvelifianske narodne oniike." k V Ločab pri Konjioah je umrl v torek župnik Anton Lednik. Pogreb je bil danes ob* 11. uri. N. p. v m.! . k LJubnica. Umrl je dne (i. t. m. ,po kratki bolezni Se ne fiisto 60 let star Matevž Pungartnik, sedaj prevžitkar v Ljubnici. Bil je skoro 30 let občinski zastopnik. N. p. v m.! k Prihova. Narodno-liberalna stranka je najbrž/ na posredovanje našega g. nadučitelja pri nas si prjidobila enega zaupnika, ki bo pa za to pri pribodnjih občinskih volitvah, zletel iz občinskega odbora. — Gd6. učiteljici ročnih del pa za enkrat  svetujemo, da se zdrži polifike in naj pnsti mirne  Ijudi pri miru ter uči otroke lepo ročnib del, za  kar jo plačujemo. Drngega za> sedaj ne reCemo ni Česar.  v V Cadramu bila je za okoško obcino dae 6. t. rn. občinska volitev; tain, kjer je «6 let zapovedoval visoki in učeni župan Alojz Leskovar p. d. Simonjak, kmiit na Straži, tik nekdanje stare rimske ceste, ki pa ni mož stane, verske in nairt)d;iie korenine, saj je pri občinski volitvi 8. februaiiia 1906, domačega sv-ojega župnika in častnega občana, kn.šk. konzistorijalnega svetovalca sirovo n&padel zato, ker se je volitvo udeležil in ga je nftil, da se naj on altarja drži in se v politične stviari ne vtika, in jo bil aa to jimaštvo v ptujski kroti kot poštenjak od nog do glave pdhvaljen, ker ve, kaj s& diibjovniki) spodobi povedati. Kerse je ta'dan obnašal kakor kak vseinogočen turški paša, ga ne eden \ olilcev ni upal zavrniti, pae pa jih je več sklienilo, ua ne bodo več v njegov.o bišo stopili Ta mož je tudi pi-i vsaki deželno- ali drža\no-zborski volitvi priporoc«! kaiididate ..Stajerca" in n.e Slovenske kmeCke stranke. Ob nedeljali popravlja za cerkvijo ali na koru m svojim prijateljem velikim Nemcem. Aiitonom Obrul pridige in druge cerkvepe odredbe, slabo akrbi za obf-inske ceste, bolj pa za lastno pja(o; poniaga kot volilec oplotniškim posilinemcem k zmagi pri obtčinskMi volitvah, je junaSki agitator na.ših nasprotni'kov in je bil prepriftan, da ga nihče raz župaitiskega stola ne more vreči. Saj ga ni moža v celi občini, kateri bi taikfo ufcen bil kakor on. Trdil je zadnji čas, da ii(e mara več biti župan, a je vendar od hiše do hiše hodil in svoje pnivržence nagovarjal. da naj pridejo k volitvi. In res, prišel je dan in ura \t)litve 6. t. m., in še toliko občinskib mož ni priSlo, da bi bil ta, toliko priljubljen župan, bil zamogel iz njih volitveno komisijo sestaviti, in bil je tprisilj-en onega gospoda, kojega je pred 3 leti k altarju gonil. nafelnikom komisijp odbrati; menda v prepridanju, da se bo ravnajo po pregovoru: Roka roko uniije. in se bodo glasovi naiij in na rijegovo stran!:') oddali. A svet jft nehvaležen in ž njim lndi možje to komisije, ki se za županove žeije niso •zmenili in so odlocno njegove nasprotnike volili ter so tisti v 3. in 2. razredu bili vsi izvoljeni; le v 1. razredu sta 2 privrženca županpva zraagala, župan sam je priSel k -sreCkanju, a tudi snečka mu ni bila ugodjia in propadel je čisto, da še v odbor ni prišel. Zdaj se bo pač vMelo, se bo li s tem Stajercijancpm tudi svet podrl ali n,e. Celjski okraj. c Slivnlca pri Celju. V soboto, dne 9. t. m. ob %l& uri pfedpoldne smo eutili tukaj dva močna potresna sunka. Skode ni napiiavilo nobene. — V petek smo pokopali nad 80 let staro mater in vdovo Ano Kurnik. c V Lurdu pri Grižah bode v poudeljek, dne 18. majnika ob 9. uri dopoldne pridiga in peta sv. maša za dekleta t-eljske Marijine družbe. Vabijo se na to lurško slavnost tudi deklefca iz drugih Marijinih družb. V Lurdu bo o pol 8. uri zjutraj tiha sv. maša in se bo pnej in pozneje spovedovalo in obhajalo. c St. Pavel pri Pneboldu. V petek, dne 1. maja je po odborovi seji, zvrnivši se iz županskega stolca, preminul tukajšni g. župan J. Cajner. Izrazil se je, da je prostovoljno odstopil, bolj gotovo pa menda vsled bojazni, da n,e bi mu bilo treba kdaj pozneje prisiljeno odstopiti. Saj čas je že bil. Sedaj mu je oidvzeta prilika, na liberalnih sbodih kot žentpavelskeoiu županu delati n&cast svoji občini z iieumestnimi govori. Naj sedaj v miru odipoeiva. Na njegov.o mesto so postavili moža narodajaka, do sedaj odločnegia prijatelja katoliški stvari v osebi g. Fr. Cilinšeka. Upamo, da tudi v bodoče svojega značaja ne bo sprerqenil, da boiie ostal zvest svojiminačelom. c Iz Mozirja. Po točki 6(2. obcinskega reda •morajo se važne občinske zadeve, kakor proračuh in racuni javno razglasiti. Pri nas pa le slučajno zvemo od kakega odbornika take važne reči. Računi bili so na ogled, kakor srao slišali, od 9. »aprila skazi 14 dni. Ce ai liotel si ogledati raeune, ni bilo tajnika ne v pisarni ne donia, pja tudi nikakega razglasa na obcinski tabli, in se še do da»nes ni javno l-azglasilo. Zaradi nek?gia novega in iiepotrebnega kanala vložila se je pritožba od vefi posestnil.ov že pretečeno jesen na deželni odbor, ker je isiega delal župflfi brez vsake seje in vedeii/ja oidbora. Ne vemo, ali je prišla pritožba na svoje mesto, ali je romala v obeinsko peč, ker o rešitvi ni nikakjega sledu. Pečnico prodaJ je narodnon.apredni odbor pod vodstvora štajerčijancev kar pod roko, brez vsakega javnega razglasa, gotovo so se bali, da bi bil kupec kak klerikalec. Ni ču*da, da se pri takem delovanju niso zastopili kmetje in, tržani. G. župan, ali ne znate brati obfiinskega refda, da tako postopate? Treba bo potrkati na višjo oblast, je-li občinski red veljajven tudi za mozirsko občino ali ne. Občan. c Iz St. Petra v Sav. dolini. Naša hranilnica in posojilnica, katero sta ,,Narodni List" in ,,Domovina" že med mrtve prištela, deluje jako dobro. V sedmih mesecih obstanka ima skupnega prometa 84.315 K 5 vin. Meseca aprila je imela prometa 10.287 K 5 vin. OčiŠčena nasprotnikov se posojilnica1 prav dobro razvija in si pridobiva zaupanje vseh občanov. Vam občanom ,pa kličemo*. Okler.ite se naše z res dobrim namenom ustanovljene zadruge! c Iz Lok pri Mozirju. V »Domovini" štev. 50 napada nekdo 6. p. Anzelma radi gledališke predstave, katero smo loška "dekleta priredila v prid in olepšavo naše Marijine kapelice. Očita se mu, da je on pošiljal vabila in sicer1 po celem svetu. Pa to ni res. Viabila smo dale natisniti me same proti njegovi volji ter smo jih brez vednosti p. Anzelma okrog po&iljala, pa tudi ne po oelem; svetu, ampak le nekaterim našim prijateljem in znancem.: Tudi ni resnica glede pijače, da se je pilo in pelo za denar, ki se je dobil pri predstavi. P. Anzelm je šel le na veliko prošnjo g. župana in g. lrmana v gostilno na kozarec vina, kar se je pošteno plaealo, pa ne z onim denarjem od predstave. Da uspeb igre ni bil dober, je krivo le to, ker je isti celi dan izpod neba padala snežena meSanca. Iz tega se lahko sprevidi, da ni bilo popolnoma ustreženo našemu namenu, da bi mogle s pridobljenim denarjem olepšati kapelico, vendar nekaj malega smo pa le storile in Mariji darovale. Onega neprepri-Sanega filoveka pa prosimo, 6e ga skrbi in mSsli, da nam je denarja od predstave zrmanjkalo, naj pa on pomaga, toda z denar.jem, ne pa s svojim lažnjivoobrekovalnim, peresom. P. Anzelma pa prosimo, naj se ne ža-li radi' oneg^ napada v ,,Domovini", saj oslovsko riganje ne pride do neba. Loška dekleta. c Dranilje. ,,Narodni List" bi moral pozrvati razmere in ljudi svoje vrste v Dramljah ter res navdušen biti za gospodarstvo in narodnost, pa bi ne bil tega pisal, kar je prinesel drugi teden po Veliki noCi odtod. Pomagjajmo mu k razsvitljenju! Za komisijon je župan imenoval dva moža Narovine stranke in dva Stajerčijanea, nobenega pa od slovenske katoliške stranke. Ravno tista dva sta izvoljena v občinski odbor. Kako se vjema to z vašim načelom: ,jiarodnost je naSe najvišje nafielo" ? V komisijon in odbor so v-oljeni trije, katere imajo naši ljudje zaradi preteklih homatij z občino globoko v želodcu. Eden izmed teh in njegov sosed strežeta pijancem s Snopsom in vinom, ?e med božjo službo, da naglo lezejo v siromaStvo. Ste na skrb pri gospodarstvu _pri drugih pozabili? V odbor je voljen tisti mož, ki je pred kratkim neprifiakovano v Slov. Gtospodarju na/znanil, da je Ipretrgal vsako zvezo z Narodno stranko. Na vsem ni nič res. Mož ni zapustil svojih dosedianjih prijateljev ne za tremitek in od njih se je dal voliti v konkurenčni in obeinski odbor, v koiikurenčnem celo za načelnika. Možje so inenda n,a glavo padli, ko so to storili. Vsak pot miraogrede vidijo, kako puSfia ta mož kot lracelnik kraj. šol. sveta staro šolo razpadati, in veuiciiar mu zaupajo uačelništvo še imenitnejšega odbora. Stari načelnik konkurenčnega odbora pa, ki je za župno cerkev tisočake daroval, ni bil vreden railosti priti v kateri odbor; ravno tako ne cela vrsta drugih starih odbtornikov, ki so se pri državno- in deželno-zborski volitvi postavili na katoliško stran (h Kmečki zvezi. Cisto dober se jim je pa ndcl Stajercija»i>e.o iz druge župnije. So li še dobri kristjani, ki katoliške može zametujejo? Kdo je pa razun župana najbolj kriv takega za gospodarstvo, naroiliiiost in, Vero škodljivega vspeba pri volitvah? Ne eden ali dva, arnpak cele trume zdihujejo: Da bi le ne bilo nikoli k nara tega, nesrečnega komija! Vse bi bilo boljše. Komij Jarnovi6 je prišel v Dramlje z malo culico. Sedaj pa je mogočen gospod. Njemu bi moralo biti pokorno vse. Župan, odbor, ucitelji; pol fare kmetov in kočarjev mu je že. Te spravlja z Nar. Listom v sužnost eeljskiii ndvokatov. Pomagat mu bodi iz Št. Jurja učitelj Kvjeder, ki je pri zborovanju na Ponkvi trikrat glasno izrekel, da je za ločitev zakon.a. Morebiti je pa Jarnovič tako zmožen, da je vreden pokorščine vs^Ji? Govori naj samo zgodovina zadnje ol>6inske volitve, na katero je ,,Narodni List" toliko ponosen. Jarnovič ni prav sklical odbora za volitev komisije. V imenike je zapisal pet starih mrličev in brez števila drugih pogreškov; niti žnpaiia ni vpisal v pravi razred. V določenem Casu 4 tednov ni tri dni ni6 pustil pogledati v imenike. Agitatorji so trosili neresnice o novih stavbah, ako zmaga duhovska^ stranka. Med volitvijo so z vinom in šnopsom tla umivali, ta,ko je teklo od miz. — Možje! Združimo se na podlagi katoliške vere, da bo še kedaj v Dramljah zopet veselejše! Kaj imamo itobregd. "d tega, ^e bi hq davali doma in y.*o casnikih? Skrb za gospodarstvo in narodnost, pa vera nas naj združi! c Ponikva. ,,Domovina", s katero se strinja ,',N. L.", piše: ,,Da so sedanji odborniki res brez\ierci, ne imeli bi tako pitanega župnika, kateremu ne najdeš v desetih iarah para". V odgovor: Da sem tak, kakoršen sem, se nimani zafhvaliti Narodni stranki, ampak Bogu. Vi me niste zredili in me tudi ne bodete. Plačo, ki jo dobivam iz davkarije, so jo imeli moji predniki in jo bodo imeli moji nasledniki. Da racunim strankam pri porakah, krstih in pogrebifli (previsoko, mi dosedaj vest šfc ni očitala in ljudje tudi ne. Ne beracim ne. Urne maše imam zastonj. Da imam svoj zajuterk, kbsilo in večerjo, kakor drugi ljudje, «e bo preveč. Lalhko bi mi ooitali pitanost, če ne bi mogel zaradi nje vef* opravljati svoje službe. A lahko mirno rečem, da sem vestno spplnjeval svojo dolžnost v spovednici, na prižnici in v vs|ph duhovskihfopravilih. Postregel sem vsakemu, kolikor je bilo mogoče. Zaradi moje pitanosti tudi v uelih 14 leti'h, kar sem tukaj, ni nobeden umrl brez sv. zakramentov. Ce je ta pitanost komu v nadlego, je gotovo nijeni in je nikomur n.e želim. Ko bi pa videl, da bi morali drugi zaradi nje trpeti, bom odslopil, in lahko dobite kakiega ,,kumernegft". Hvala pristašem Narodne stranke za krasen poklon po 14 letnem delovanju. Alojzij KreK, župnik. c Ponlkva. Gospod župnik! nič se ne žalosti(e. Mene so še hujše zdelali, čeprav sem suK. Morda bodo v kratkera trdili, da je tudi to njih tea^luga. Vsem ljudem pač ni mogoče ustreci, šc Bog ne. Ce je suša, gode mKnar, če je ideževno, -pa lončar. A tndi jaz odgovorim Narodni stranki. ,,N. L." piše: ,,Posebino si je brusil pete kaplan. Ašič. Zadnje dni je oblazil celo občino, nobena ženska volilka ni bila. pred n.iim varna. V šoli je pisal SBm volilne listke in jrh dal celo šolskim otrokom mfcd; učnimi urami pisati." Da bc padec Ponikve Narodno stranko hudo zadel, sem si raislil, da" ji bo pa tako možgane pretresel, da nič vež prav ne vidi in ne sliši. se nisem nadjpjal. V laži je narodni dopisnik zaj*ps mojster. Je-li mogoče, da bi jaz v nekkterih dneh oblazil celo ogromno obcino, in povrh še veliki teden! Kaj tak&ga more pisati le človek, kiateremu so se kolesci zlamali. Kedaj sem bil v Zagaju, Slatini, Ostrožnem, Dolgigori, Ponkvici, Spod.*njih-, Zgornjih selcah, Sv. Ožbaltu, Unišah, Dobovem, Luterjih, Srževici, Završib, kedaj agitiral po Pouikvi? Govorite! Bil sem le pri starem Ferležu v Hotunjah, pri Vovku, med potjo pa govoril z Buserjem. Da ni bila nobena ^enska volilka pred menoj varna, je debela laž. Dobil sem le dve pooblasfili, ki ste podpisani pred pričami v župnišču, na pptu k Vovku sem p-a bil priča, da sme mož za ženo voliti. Da sem ,pisal volilne listke v šoli in celo otrokom dul pisati, je grozoviia laž. Vsak, ki mi to dokaže, dobi 100 K, in vsak otrok, ki je pisal 100 K. Ce nimam sara denarja, naj vas ne plaši, preprifian sem, da mi ga vsak od tre^h bnatov, 5e treba, brzojavno ipošlje. Pisal sem enkrat v šoli, a nevolilne listke, arapak sekirjjce; in sicer tedaj, ko sem moral nadomestovati g. učitelja in sem bil dve uiri zaporedoma v 3. razredu. Tudi drugi g. učitelji niso podučevali, armpak pisali eapisnike o bolezni. Opoldne bila je pa Sola zaključena za 14 dni. Koliko je bilo otrok v šoli, vam lahko pove gospod nadu<5itelj. Z lažmi si nebodete nic pridobili, ampak zgubili §e tisto malo uple- da, ki ste ga dosedaj imeli. Značilno za vas pa je pismo, ki ste ga o meni pisali na škofijstro. V prepisu ga imani tuktaj in je vsakgmu na razpolago. Med drugim pravite: ,,Ce \:<a ne bo })restavljen, imajo pa (ako v Celju protestantovsko cerkev in bomo pristopili k drugi veri. Nas je okoli 30." Tako! ne več!? In vi bodoči protestanti bočete voditi katoliško občinio na Ponikvi, rojstnem kraju dike slovenskega iiaroda, škofai Slomšeka. ln to si drznete še pisati svojemu nadpastirju? Sramotili niste mene, ampaik sebe. Zdaj vas pjoznamo. Ura vaša je odbila. Grozite mi z napadi. Le vse na dan! Morda je še čas, da me spreobrnete, da bom tak, kakor ste vi. Prestave se ne bojim. Jaz sem vsak trenutek pripravljen. Prisegel sem jx)koršoino. Dokler pa ni odloka, ostauem vaš kaplan Maks Ašič. Ker ste naju blagovolili tako pocastiti. pošljeva vsak ,po 5 K K, S. Z. v Miariboru. c Dramlje. ,,Domovina" si privošči 8. maja po občinskih volitvah župnika vse bolj kakor .,Narodni List" in ,,Stajerc." ,,,Miroljubni" dopisnik! Namosto da spisujete kazenske pridige za ovojb dijbo\nike, storite rajše sledeče: l.preberite si ).,in 2. clen o'činske postave, kjer je duhovnikom ravno tako dovoljeno se za volitve brigati, kakor vsakemu drugeinu volilcu. 2. Ako naganjate duhovnike v cerkev iii na pokopališče, jih pustite vsaj tam pri miru, da vani povejo, kako se naj v iživljenji vsi ljudje ravuajo po'naukih svetega evangelija, 3. Ce naganjate duhovnike samo v cerkev, potem še porinite trgovce v štacune, ucitelje v šole, organista na kor, krčmarje v gostilne, sedanjega župana iiiivse kmjete na polje, obrtnike in rokodelce k svojemu poslu. 4. Narodni stranki naročite, da bo iz svojcga programa izpustila veri in cerkvi nevarno grožnjo: ,,Nikdar. ne borno pripustili, da bi se versko vprašanje vtikalo, v javno življenje." S tem naukom ne dovoli stranka, da bi po veri ravnali učitelji v šoli, volilci pri riaznih volitvah, ter odborniki, poslanci ia uradniki pri raznih svojih poslih. 5. Slovo dajte temu in enakim naukom, pa vam) bojo duhovniki prepustili vse posvetne posle in učili samo v cerkvi. c Št. Jur ob Taboru. D.ne 3. t. m. je imel Roblek shod pri Južmi. Druga točka dnevnega reda niti na vrsto i!i prišla, ker je bila za Narodno stranko že pri prvi točki zmaga tako sijajna, kakor na sv. Jožefa ona generala dr. Kukovca. Rancigaj je oftital Robleku, zakaj je za odprtje srbske meje glasoval, kar je pa hotel Roblek utajiti. Ranč-igaj ga je opozoril na zadnji govor v Grajski vasi, na laar Roblek ni več tajil. — Rancigaj je vprašal Robleka, kako jc mogel zastopnik kmetov giasovati s socialdemokrati, koji psujejo kmeta oderuha, nakar je Roblek odgovoril: Ce najdeta na gnoju cekin, ga tudi poberem. Bravo g. Roblek! Res, res, precej po gnoju duhajo, koji z gn.jilimi jajei celo &e svojega Ijnbljenca poškropijo. Vreilm so lepe primere, koji suvajo in s pivom polivajo nasft>rotnega govornika, in se obnašajo, kajkoi -diviaki. Pijani razbojniki so bili f-astna straža Roblekova. ,c Trbovlje. Naši liberalci s Kramarjevim juristom vred se še i ne morejo pomiriti radi mlisijona. To vsaj kažejo njihovi listi. O pohujšanju po mi< sijonskih pridigah more čenčati :e ^ovek, ki n; l-nšal nobene, ampak ga je kdo pošteno nafarbaJ. Nikar se ne delajte tako hinavsko svetih! Vašega pisarjenja o jezuitskih zločinib iz Slezij& vam itak nihče ne verjame. Skrbite raje, da ne bodo dajali pohujšievanja vaSi kompanjoni, Ko bo zopet misijon, pa se oglasite. , Misijonarji • bodo imeli prav radi vsak dan še eno pridigo samo za tenkovestne liberalce, pri zaklenjenih vratih, in sicer tako nedolžno pridigo, da se gotovo nobeden iziried vas ne bo več pohujšal. iTako bo^ ustreženo vsenij nam navadnim grešnikora in vam angelcem. c Loka pri Zidanem mostu. Raznereči. Grajščino v Loki sta kupila tovarnar Hauptman iz Ljubljane in Derraelj iz BoŠtanja za 80.000 gld. — Občinski tajnik Merzel je šel od tod v Trbovlje. Ob njegovern času je ob6inska pisarna bila velika liberalna kovačnica. — Na sejmov dan dne 4. maja je nekdo vlomil v oerkveno škrinjico, pa ni veliko našel, ker sta cerkvena ključarja preišnii dan škrinjico izpraznila. Sumi se, da je tat blizu doma.i Na altarjuiso ležali 3 krajcarji, katere je nagbrS tat pustil od same jeze, da ni ve6 našel. c Gornjigrad. Slab dan je bil četrtek dne 23. aprila v liberalnem koledarSu, straSna jeza pri gotovih gospodih, ker so mjnogi' ugledni tržani vzdignili delože pri liberalni posojilnici. Zyedelo se je tudi, da si je morala ta posojilnica izposoditi denar pri re^iSki in mozi^ski, dai izpla?n.ie odpovedane hranilne vloge. Da, .da, ljudstvo se je začelo zavedati in je prišlo do spoznanja, da je edino pravilno naeelo: S svojim denarjem gospodarimo rajši sami, kakor pa naši politični nasprotniki! c Isobraževalno drnstvo v Celjn priredi v nodeljo, dne 17. maja popoldne ob '', 4. uri v Celjskcm Narodncm domu predstavo -Lnrska pastarica". Med odmori poje in svira celjski cerkveni zbOr. c Braloo ln pevako dniStTO na Zg. Ponikvl priredi dne 17. mainika popoldan v gostilni V. Vaš Teselico 8 petjem in Saljirima igrama -Krčmar pri zvitem roga" in -Pravica Be je lzkazala". Po veielici prosta zabava s Saljivo pošto. c K. s. isobraievalno drnitvo t Loki pri Zidaneanoitn inuv predavanje dno 17. maja po večernicab v društveni sobi. Vse člane in prijatelje drnštva vabi k obilni udeležbi odbor. c Dobrnska MarlJIna drnžba in dekliška zreza priredit« t nedeljo, dne 17. majnika po večernicah slavnost v proslavo Marijinega jubileja, b petjem, govorom, deklamacijami i. t. d. c Km.tijsfco bralno drnitvo na Ložnlci pri Žalcn, vabi na t«gelico, ki jo prired: doe 17. maja t. 1. v dvorani g. Fran Hodnik-a, točno oB.!l;V811 fcri zveier& eledeSia sporedom! .Testaihent". Narodiia igra 8 petjem v -štirih dejanjih. Po igri progta zabava. Vetopnina: se|eži }. vrste 1 K, II. vrste 80nv,,IiI. vrgte 60 t, stojisče 40 v. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. , , . Brežiski okraj. b V kozjanskem in sevniškem okraju se bodo vrSili poucni tefiaji za cepljenje- na zelenem in za poletna dela v vinogradih, in sicer: 17, ma$a pri rftarklu v Lamperčah, 24. maja pri Drolcu y Podvrhu, 7. junija v dež*3lnem,. .jvinogr-adu . v iKrajnem brdu, 14. iunija, pri Radeju na Dovskem, »21. junija pri Bračunu ,v Koprivnici, 28. junijai pri Kosu v Gorjaaah. Tečaje vodi dežielni vinarski nadzornik g. Malus. ..'•:. b Planina. Dine',17, t, m., t. i- v. nedeljo ob 3» uri popoldne zboruje Kmečka zveza v prostorih g. Trelrierja v bralni sobi, — Potreš smo Sutili tukaj 9. t. m. ob 10. uri predpoldne." Potres je trajal par sekund. Skode ni nobene., Državni zbor. Vlada je dala svoj predlog za zvišanje rekrutov pri domobraiistvu nem&keniu agrarcu grolu Kolaviatu, da ga vlozi nujinm potoni. Da pa se predlogu pripozna aujnost, treba je dvetretjinske ve6ine. Ia to je vlada za ta prejdlog zelo težko spravila skupaj. Nihee ni bil nasprotii toliko. iz stvarnib razlogov, ampak najbolj in skoro edhio iz političnih vzrokov. Stvarno se predlogu ni. dalo mnogo ugovarjati, ker je. dejaiisko bilo potreba zviSati šfevilo domobranskih vojakov. in ker je vlada obljubila zares veflike olajšave pri vojaštvu, če se sprejme KoIovratov predlog., Ampak iz ;politicnih razlogov so se obotavljali Celii in Slovenci, glasovati za predlog in s tem podpirati vlado. SCovenski klub je v štirih sejah temeljito razpravljal o pojliitičnem položaju, posebno kakor so ga ustvarili nemški sodniki na Korpškem s svojim nastopanjem proti Slovencem. Tudi štajerski poslanci so navajali vzroke za nezadovoljnost proti vladi. Nazadnje je skflenil klub z večino glasov, da glasuje iz stvarnih razlogov za predlog, vendar dovolil ija. političnih ozirov, da se štajerski in koroški poslanci odtegnejo glasovanju, Tako se je tudi zgodilo. Stajerski p oslanci S. K. Z. in koroški poslanec niso glasovali za vladni predlog. Ker so tudi Cehi nezadovoljni z vlado, se je tudi izmed njih mnogo odtegnilo glasovanju. Tiako je priSlo, da je bila vlada v vtediki nevarnosti. Saino 4 glasove je dobila nad dvetretjinsko ve5Lno. Izid glasovanja je bil predmet veliki razburjenosti mied poslanci. Zbornica je opazila, da se je mnogp Slovencev odtegriilo glasovanju, in poslanci tujib strank so prišli vprašat, kaj je razlog, Blovenski poslanci so poufiili druge poslance o svojem položaju. Najnovejše novice. Zaupni shodi S. K. Z. Poročilo o lepo uspelih ; zaupnih shodih moramo izpopolniti z vestjo, da so tudi v kozjanskemf okraju ti shodi bilt, dobro obiskani j ter so imeli prav lep uspeh. To velja posefbno v St. Petru. pod Sv. gorami, kijer je takoj 64 vrlib kmečkih mož pristopilo K. Z. Živeli! Le.tako naprej! Iz fiole. Stalnim nadučiteliera so imenovani: v Zidanem mostu nadučitelj v Selah Franc Meškp, v Runčah tamošnji stalni učitelj Ivan Vertot, in pri Sv. Bolfenku na Kogu tamošnji stalni učiteij Franc Cajnko. Stalnim ufiiteljem, oziroma učitejjioajn: • v 'Artičah tamošnji začasni učiteljAlojz Voglar, v Podovi tamošnja učiteijska suplentinja Pavlina Kozec in začasna učiteljica Elizabeta Jug, pri Sv. Miklavžu ,pri Ormožu tamošnji začasni uftitelj Franc Karbaš.