Stav. Iži
Izhaja razen nedelj fn prašnikov vsak dan
pepclcisn.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1.,
Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača,
Inserati: Enostolpna petit-Vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
V LlubEiant,Vče*&e?!ek2, ftrniJa 1919.
t.'3i© 11!.
K<)	.
V •.
vV
		
HB		
H . J		
M		
Glasilo jugosl&v. socialno - demokratične stranke.
Posamezna Stev. stane •— 40 vinarjev. ——
Naročnina: Po pošti ali 7. dostavljanjem na tlom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K, Za Nemoijo celo leto 77 K. za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list bo poštnine proste.
TJpravniltvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6'L, Učiteljska tiskarna.
TeietensHa št. 312,
»Rdeči dnevi" y parlamentu.
»Slov. Narod« od petka piše o klavrnih »rdečih dnevih« v belgraj-»Kem narodnem predstavništvu, češ, SP so socialisti žalostno pogoreli, glejmo si stvar.
Z ozirom na strašne konfiskacije X oelgradu in zlasti z ozirom na neverjetno konfiskacijsko prakso nad '■stom srbskega delavstva »Rad-?1 c k e N o v i n e« Je socialno-demo-Kratični klub vložil svoječasno interpelacijo o konfiskaciji »Radnickih J^ovin« ter v nlej vprašal ministra policije: kal pomeni ta način ubijanja svobodne besede. Te dni Je pri-*Ia ta interpelacija na dnevni red. »rbski socialni demokrat s. Vaso Kneževič je utemeljil to interpelacijo ter podvrgel ostri, a objektiv-kritiki konfiskacijsko prakso bel-pajske vlade. Minister Pribičevič le najprvo izjavil, da je interpelacija Pomotoma naslovljena nanj, ker fnzura v Belgradu in Srbiji se ne Vrel po njegovih organih, amkak po organih vojnega ministra. J/endar Pa — je dejal — bo razložil: zakaj *e tako konfiscira. Minister Pribiče-Je izvajal, da Je on "roti taki cenzuri, ali smo Se v vojnem stanju itd. Govoril Je nato zelo lepo s. V. Ko-Jač. ki Je udaril sploh po cenzuri in Jerjal njeno odpravo. V debati so govori]] Se trije srbski poslanci in celo Vefredakter Pribičevičevega lista »Demokratje«, posl. dr. Jovanovič, M se Je v glavnem glede cenzure MrlnSal * izvajanji ». Vasa Kneze,
c 81 K0,V0rnikl so obsojali cen-toro. Seve: ker so skoro vse stranke y .a	,. stranke, so odglasovale
Kot rezultat razprave — »prehod na dnevni red« in odbile predlog, da se K tako cenzuro preneha.
Ves popoldne In večer pa )e bil Pod utisom krepkih izvajanj socialistov proti — cenzuri.
V	daljni seji Je prišla v razpravo Interpelacija s. V. Korada In tov. Hede prepovedi prvo-majske slavnosti. Sodrug Vitomir Korač Je v krasnem govoru razložil stališče soci-•Inih demokratov proti tej prepovedi. Sodrug Vilim Bukšeg (Hrvat), Anton Kristan (Slovenec) In DuSan Tusanovič (Srb) so še dodali, kar Je bilo treba. Ministrski predsednik Protlč In minister Pribičevič sta se »agovarjala, kakor sta pač mogla. Dokazala nista z ničem, da Je bilo Opravičeno njuno ravnanje — dopri-ftesla nista ni enega dokaza za »prepoved« kot to, da smo še vedno »v Vojnem stanju«. Ves parlament Je pod vtisom lepih in stvarnih iz-, J socialnih demokratov. »Nalit 5° tako Prinesel vse govore. & 8e bodo čitatelji lahko pre-kako le bilo.
Eno je gotovo: oba ta dneva sta bila rdeča dneva, ki sta pokazala jasno, da je edino socialna demokracija ona, ki stremi za svobodo besede, združevanja, zborovanja in svobodo življenja sploh. Stranke vlade so seve morale — dasi mnoge težko! — glasovati z vlado, ki je zahtevala za dnevni red: navadni prehod.
Za tema dvema sejama je prišla vlada z zahtevo za */,„ proračuna, to je z zahtevo, da se ji pred dovolitvijo celotnega proračuna, dovoli eno miljardo kron za troške v mesecih juniju, juliju in avgustu. Socialno demokratični klub Je o tej zahtevi razpravljal in poveril sodruga A n t. Kristana, da razloži v daljšem govoru klubovo stališče napram vladi in njeni zahtevi. Finančni minister je v seji svojo zahtevo predložil in jasno priciziral: zakaj se gre. Dejal je: dovolitev tega zneska, to Je: ene milijarde — Je stvar zaupanja in nezaupanja vladi. Sodrug Anton Kristan je v lepem, stvarnem govoru pritrdil finančnemu ministru, da Je njegovo naziranje pravo, da se vre tu le za zaupanje in nezaupanj e, ker ena milijarda brez detajlnih obračunov in proračunov je le zaupna dajatev. Vsled tega je dokazoval in dokazal, da vlada ne zasluži niti 8 svojo politiko, niti s svojim gospodrskim delom oziroma nedelom zaupanja, vsled česar socialni demokratje ne morejo glasovati za predlogo finančnega ministra. Govor sodruga Antona Kristana prinesemo te dni po stenografičnem protokolu in naši čitatelji se bodo mogli prepričati, kako stvarno in zmerno Je govoril naš sodrug. »Slovenski Narod« poroča neresnično. Mi povemo lahko, da Je cela vrsta poslancev demokr. kluba odobravala govor sodruga Kristana, povemo lahko še več, da so posamezni slov. demokratski poslanci (»Narodovi«!) zelo odobravali govor sodruga Kristana. Tudi »Slovenec« ima napačno poročilo; trdi celo, da so lastni sodrugi soc. demokratje bili celo — proti govoru sodruga Kristana! Na to ne rečemo nič drugega kot: ubogi čitatelji »Slovenca«, ki se puste tako obveščati.
Eno bodi pribito: govor sodruga Kristana je cela zbornica z velikim zanimanjem poslušala in v e č i n a v srcu odobravala. Bil Je to enkrat tak govor, kakoršne^a je bilo treba izreči. Gospod ministrski predsednik Stojan Protič se Je boril z besedami, da bi velikanski utis Kristanovega govora omilil. Sprva se je lotil »dovtipa« ter hotel biti »witzig«. Sodrug Kristan mu le ^ zaklical, da se ne dre za šale, ker tu ni uredništvo kakega »Witzblatta«, ampak parlament, je začel peti patriotsko ter govoril o tem. kako le v Rusiii,
na Ogrskem in Avstriji. Sodrug Kri* stan mu je zaklical, da o tem on sploh ni govoril, naj ne polemizira proti temu, kar ni bilo izrečenega, ampak z onim, kar je povedal. Pro-tič je nato tarnal, da ni parlamenta-rično tako nastopati proti vladi, ki zahteva le 3/ia... bilo bi pač dovolj samo reči: smo proti in bašta...
Bodi pribito: govor sodruga Antona Kristana je zadel v živo vse straiike, ki so zastopane v vladi, ker
Jih je tudi fino ironiziral vsled njih' glasovanja...
Tretji rdeči dan je bil še sijaj-nejSi dokument o delu naše male grupe kot prejšnja dva. Naši sodrugi so lahko ponosni na svoje parlamentarno zastopstvo, ker vrši neustrašeno svojo dolžnost, dasi se zaveda, da je osamljeno.
Rdeči dnevi teli 'dni v parlamentu Belgrada so znameniti dnevi naše politične borbe.
Prepoved majske proslave v narodnem]
predstavništvu.
Govor sodruga Antona Kristana v debati o prepovedi praznovanja 1. maja v narodnem predstavništvu dne 27. maja.
Gospodje! Ne bom govoril dolgo. Opozoriti hočem samo na nekoliko momentov, ki se mi zde pri tej debati važni. Zame obstoja fakt, da je centralna vlada, ko je neposredno pred 1. majem sklenila, da se majska slavnost prepove, napravila precej veliko neumnost. To neumnost sc morebiti distirale razmere, mogoče strah pred nekim bavbavora, pred tisto psihozo, ki se je takrat pojavila, češ, da bo 1. maja morebiti kak prevrat v naši Jugoslaviji.
Po mojem mnenju so vse izredne odredbe pogrešene. Mi na Slovenskem smo že takoj po prevratu smatrali državljanske svobode tako, kakor jih je dejansko smatrati. Stali smo na stališču, da nima nobena cenzura, nobeno omejevanje svobodne besede, da nimajo vse stroge odredbe vlade nobenega zmlsla; vse to ima kvečjemu ta uspeli, da postaja odpor, ki se zbuja že naravno proti vsakemu pritisku, vedno jačji in jačji. Mi dobro vemo, da učinkuje v listih b e 1 a s t r a n huje nego najbolj revolucionaren članek, kajti če. človek vidi, da se njegov list briše, si misli: bogve kaj je bilo notri povedano. Jaz vem iz avstrijske prakse to-le: Če je bil človek na shodu dobro razpoložen ter se je izražal precej ostro, in nam je vladni zastopnik zaradi tega shod razpustil, so se ljudje rajšli veliko bolj revolucionarni, kakor po še tako ostrem govoru.
Zame je torej Jasno, da je bila ta zabranitev proslave 1. maja velika neumnost, ki bi se bila lahko preprečila, če bi se bilo ravnalo vsaj tako, kakor smo ravnali v tem primeru pri nas v Sloveniji. Danes se je mnogo razpravljalo o boljševizmu. Kdo pa dela boljševizem? Boljševizem ustvarja nedelo naših državnih oblasti. Ce bi pri nas državne oblasti res delale, zakar so vendar tu, če bi vlada dala ljudstvu dela, bi bil boljševizem nemogoč. V tistih krajih, kjer se le skrbelo, da se je industrija povzdignila, da Je delavec zaslužil in prišel do svojega kruha.
ni bilo In ni boljševizma. Kjer se ni s cenzuro preprečevala svobodna beseda, kakor se je to dogajalo In se dogaja v Srbiji, Bosni in Hercegovini, tam ni bilo Jn ni boljševizma. Pri nas na Slovenskem boljševizma ni bilo in ga še ni. Pri nas smo lahko pisali, kar smo hoteli. Obrazložili smo problem boljševizma in razlagali njegovo taktiko in strukturo. Naše delavstvo Je to razumelo. Uspeh se je dosegel baš s tem, ker se je naše delavstvo lahko poučilo iz naših listov o bistvu in taktiki boljševizma.
Gospodje, eno stoji: Če vidim »Radničke Novine« (medklici Va-lenjana Pribičeviča) — če se tako dela, kakor delajo cenzorji v Belgradu, mora to pobuniti vsakega človeka, naj bo Peter ali Pavel. Gotovo je, da potem ne moremo biti prijatelji take državne oblasti, ki ima vendar drugo nalogo kakor dušiti svobodo besede.
Pri naši buržoaziji in sploh pri vseh posedujočih slojih Je strah pred boljševizmom tako velik, da so ljudje pripravljeni opraviči" H vsako dejanje vlade, ki je po njihovem mnenju naperjeno proti boljševizmu. Ze beseda »boljševik« Je za te ljudi nekaj groznega. Doživel sem v tem oziru zanimiv slučaj. Ko smo se zadnjič peljali v Zemun, oz. Belgrad je v Vin-kovcih naš jugoslovanski vojak skočil skozi okno v naš voz, da pregleda če ni v vozu kal sumljivega, tedaj je zavpil eden od gospodov tovarišev od demokratskega kluba v velikem strahu: »Boljševiki so tu! In kdo gospoda moja, so bili naši vojaki, vojaki države SKS. To nam dokazuje, koga se smatra pri nas vse za boljševika. Strah pred tem bav-bavom, pred boljševizmom ie bolezen, ki je postala, naravnost epidemična. Vlada bi morala celo situacijo premotriti natančneje, na bi bila našla stvar tako, kakršna je.
Pri nas na Slovenskem se je pra -znovala proslava 1. maja kar najim-pozantneje. Celo tr franke. ' • ga
doslej niso praznovale, namreč Jugoslovanska Demokratična Stranka in Slovenska Ljudska Stranka — celo te so se praznovanja udeležile. Praznovanje se je izvršilo kljub prepovedi centralne vlcde. dasi imata tl stranki tri gospode v ministrstvu. Majska proslava se je izvršila pri nas brez vsakih izgredov iti rabuk. Hudo pa bi bilo, če bi ljudem prepovedali proslavo. Nekaj dni po tej majski proslavi pa se ie uvedel prt nas preki sod, a ne vsled boljše* 'vizma, ampak vsled drugih dejanj, Id So jih provzročili ne morebiti boljše* Viki ali socialisti, ampak ljudje, o katerih bomo še govorili. To so bile meščanske stranke s svojim imperializmom, s svojim nepreračunljivim postopanjem. (Medklici poslanca dr. Kukovca.) Gospod doktor, tudi VI imate precej krivde na tem. Najvefi krivde na boljševizmu imajo oni, Isf se ga najbolj boje.
Gospodje, Jaz sem mnenja, da j? nujno potrebno, da vlada začne drugačen kurs, da se postavi na stališče, da smo mi vsi, mislim, da ni nobene stranke, ki je zastopana v narodnem predstavništvu, ki bi bila proti tenmt za to, da se naša država SHS, kar najprej konsolidira, da smo vsi zato. da v tej državi nastopijo redne razmere, da bo nastala moderna, napredna, svobodomiselna država, ki bo s svojim kulturnim napredkom prednjačila pred ostalimi evropskimi državami. Izključeno pa je, da bi mogel dobiti »boljševizem« tal v našf Jugoslaviji, ki ima preddispozicije za mogočen procvit, kjer so dani vsi pogoji, da bomo lahko živeli v naj* večjem blagostanju na podlagi lastnih zakonov in postav, sklenjenih v, duhu resnične demokracije. Mislim, da je popolnoma nepotrebno, če nastopa vlada proti delavskemu gibanju, če nastopa proti tistemu razredu, ki na! bo pijonir kulture in naj omogoči naši mladi Industriji naj-lepši procvit, proti razredu, ki je bil pijonir modernega kulturnega napredka v vseh državah. Sedanja taktika proti delavskemu stanu je popolnoma napačna, je protidržavna ln vodi v pogubo cele države.
Gospodje, vi se ne zavedate, da stojimo na prhkih tleh. Naša situacija ni taka, kakršna bi morala biti, Od nas ,ki tvorimo delavski razred, bo zaviselo, kako se bo razvijala ta država. (Medklici pri poslancih Jugoslovanske Demokratične Stranke.) Gospodje, le nikar se ne norčujte iz stvari, ki so silno resne in o katerih bomo morali razmišljati resneje, nego delamo to danes. V tem, da se vse te stvari jemljejo tako po lahko, vi* dimo zločin na našem narodu. Če po* gledamo danes na prazne klopi V zbornici, vidimo, kako se zavedajo gospodje naših nalog v bližnji bo-dočnostl.
'Tur
LISTEK.
Avgust Strindberg:
Bedakova Izpoved.
Preložil Fran Albrecht Prvi del.
I.
Bilo Je trinajstega maja 1875. v Stokholmu.
Se se vidim v Kraljevi biblioteki, ki zavze jua celo krilo gradu, in sicer v veliki dvorani Koje bukovnate podnice so tekom časa začr-nele kakor morska pena na dobro zakajenem Krebenu. Ogromni prostor, z rokoko-laštami, z Venci, verigami in grbi okrašen, obdan v višini prvega nadstropja z galerijo s toskanskimi stebri se odpira zevajoč kakor i repad pod uiojimi nogami; s svojimi stotisoč zvezki na Iikuje ogromni lobanji, v kateri so v predalih razvrščene misli minoiih generacij.
Oba glavna dela te dvorane, po stenah s ”i metre visokimi policami obložene, se lo č*ta s hodnikom, ki preseka prostor v vsej nit Rovi dolžini. Pomladansko solnce siplle svoje zlate žarke skozi dvanajstero oken in osvetljuje renesančne zvezke v belem in zlatem Pergamentu, črne, s srebrom okovane s..fi>a jiaste vezave iz sedemnajstega stoletja, knl!gr* ,z osemnajstega stoletja, v telečje usnje ve Zane. z rdečo obrezo, zvezke v zelenem usnju,
ki so bili priljubljeni v dobi cesarstva in cenene vezave današnjih dni. V prijazni soseščini se družijo tukaj teologi z apostoli magije, filozofje s prirodoznanci, pesniki v sporazuma z zgodovinarji. Geološko skladišče nerešljive globine, v katerem so, kakor v konglomeratu, naložene plasti druga za drueo, zaznamujoč ' raznovrstne etape človeške budalosti ali človeškega genija.
Dobro se še spomnim. Stopil sem na galerijo in urejal zbirko starih knjifr ki jih Je bil znan ljubitelj knjig pravkar podaril bibliotek;. Bil je pameten in si je zagotovil nesmrtnost na ta način, da je vsakemu zvezku dodal svoj Ex libris z geslom: »Speravit infestis«. Ker sem bil praznoveren kot pristen ateist, je ta rek, ki sem ga tekom enega tedna, kakor hitro sem odprl kako knjigo, vedno snet videl i>rect očmi, napravil name globok vtis. Še v svoli nesreči si je ta pogumni mož ohranil upanje. In to Je bila sreča zanj... Jaz pa sem izgubil sleherno upanje! Svoje drame v petih dejanjih ali šestih slikah, s tremi izpremembami pri odprtem odru nisem mogel uprizoriti Kar se je tikalo mojega povišanja za knjižničarja, bi moral, ako bi hotel dobiti to mesto, poslati v grob sedem tekmecev pred sabo, ki so bili vsi popolnoma zdravi in od kojih so štirje prejemali obresti svojega kapitala. Kdor pa dobiva mesečno dvajset kron plače, komur leži v miznici v podstrešni izbi drama v petih dejanjih, se v starosti šestindvajsetih let vse
prerad uda modernemu pesimizmu, tej obnovitvi skepticizma, ki je udobno zatočišče vsem. ki nimajo uspeha. V njem najdejo odškodnino z& izpadle obede in nadomeste s posameznimi občudovanja vrednimi miselnimi zaključki svoj svršnik, ki so ga zastavili še pred koncem zime. y
Član učene boheme, ki Je sledila starejši umetniški bohemi, sotrudnik resnih časnikov ,n UKlednih časopisov, ki so slabo plačevali, udeleženec društva, ki se Je osnovalo v svrho prevajanja Hartmannove »Filozofije nelzvest-neK„a*' Pristaš skrivne zveze za svobodno in placujočo ljubezen, s cenenim naslovom kraljevega tajnika, avtor dveh enodeiank, uprizorjenih v Kraljevem gledališču, sem sl le z največjo težavo toliko prislužil, da sem bedno životaril. Navzel sem se predsodkov do življenja, ali ne da bi se ga odrekel; nasprotno, še trudil sem se na vse kriplje, da bi ga po daljšal in ohranil sebe in svoje pleme. Treba je priznati, da Je pesimizem, ki ga množica pojmuje, dobesedno in istoveti s hipohondrijo. v istini neko življensko naziranje. ki le precei vedro in celo tolažilno. Ker le vsevkup snmr nekak relativen nič, čemu bi tolikanj onegavil; s tem, zlasti ker Je resnica sama samo hipna? Ali niso pravkar odkrili, da se današnja resnica izpremeni v JutršnJo budalost? Čemu na; torej izrablja človek svojo moč in svojo mla dost, da bi odkril novo budalost? Edina točka, ki se Je izkazala za resnično, Je ta, da Je pred
nami smrt. Dajte tedaj, da živimo! — Za kčga? Za kaj?... Ah!...
Ko so koncem zadnjega stoletja vso staro šaro nanovo vpeljali, ko je Bernadotte, razočarani Jakobinec, zasedel švedski prestol, je rod iz leta 1860., ki mu pripadam, videl, kako so se s parlamentarno reformo, ki so jo uvedli s tolikim vikom, porušile njegove nade. Obe zbornici, ki ste bili nadomestili čvetero stanov, ste obstajali povečini iz kmetov. Ti so iz-premenili državni zbor v občinski svet. v katerem se je vsakdo kar po domače pečal s svojimi malimi zadevami, ne da bi se kdai brigal za življenska vprašanja in napredek. Tako se nam Je politika torej videla kot nekako izenačenje med komunalnimi in zasebnimi interesi. Poslednji ostanki neke vere v to, kar so takrat nazivali ideal, so se raztopili v kvasu grenkobe. K tej se je pridružila še verska reakcija, ki se je pojavila po smrti Karla XV ko je krallica Sofija Nassanska zasedla prestol. Bilo Je torej dovelj drugih povodov, ki so opravičili prosvetljeni pesimizem, ne znabiti osebnih...
Prah knjig, ki sem jih premaknil, me hoče udušiti; odprem okno, ki gleda na Levji trg, da se navžijem zraka in vidim kos pokraiine pred sabo.
Dehteč val, nasičen z vonjem španskega bezga in kipečega soka topolov, mi plane v lice. Omrežje pokrivalo kozji parkeljci m livia trta s svojim zelenjem; akacije in platane, ki
fCK vmnr
  immiir i m Innu«—!»«■■	■	■	 .imJ,
>• v, ;i?-'T	■	"'	’
Stev: 124.
Naša stranka v Sloveniji slcejS* sodeluje pri slovenski vladi, .čeprav, se z marsičem ne strinjamo; a mi sodelujemo še, ker vidimo, da Je to sedaj še naša dolžnost. Toda vlada ne sme biti reakcijonarna, ne sme kršiti svobode besede, se sme odbijati delavca, da bi ljubil državo, za katero sc je bojeval.
Gospod minister Pribičevič Je povedal marsikaj, proti čemur bi se lahko obrnil v svojem govoru; toda vsi vaste, da človek ne more Imeti posebnega veselja, govoriti kaj več, ko vidi, da vlada v mnogih izmed vas to-le prepričanje: ,Vas socialnih demokratov je tako malo, kaj pa sploh morete! Pustiti vam sicer moramo, da se Izgovorite, drugače pa bo »po naše«.
Ne, gospodje! Nam ne gre za to, da se izgovorimo, ampak za to, da naša država ozdravi. Mi govorimo iz ljubezni do naše države. (Medklic poslanca dr. Pestotnika: »Na shodih ^ pa pozdravljali Ljenina!«) Mi ga bi lahko pozdravljali, ker Je LJenin — povedano bodi resnici na Hubo — takrat edini inož na Ruskem, ki Je iz ruskega nereda napravil vsaj nekaj, (Medklici.)
O Rusiji sicer ne Bom govoril. Vsi vemo, da so bile preddispozicije v Rusiji čisto drugačne, nego so prt nas v Jugoslaviji. Ruski boljševizem vrši svojo zgodovinsko nalogo; izvršil jo bo tudi v kulturnem in gospo« darskem oziru. Kako na bo drugje, ie vprašanje bodočih dni. Koder l>odo za boljševizem dani eksistenčni pogoji, kjer ga bo zahteval zgodovinski razvoj, kakor Je bilo to na Ruskem ,tam se ga ne bo obranila nobena država, tudi Jugoslavija ne — Seveda, kakor sem rekel, če ga bo zahteval zgodovinski razvoj; kajti, gospodje, zgodovinskega razvoja ne zabranijo ne bajoneti, ne žandarji. Krogla ne ubije ide), one gredo pobe-idonosno svojo pot naprej. Gospodje tvariši iz Srbije, vsa vaša zgodovina
vam priča, kako sfs prišli 'do boljšlfi časov, glavno samo s krvavimi in nekrvav&ni revolucijami. Vi ste re-voltirali proti vsem, ki so Vas tlačili. In kakor je mogoča revolucija potla-čevanega naroda proti tlačitelju narodu, tako je mogoča revolucija po-tlačevanega razreda proti tlačitelju razredu. (Medklic poslanca dr. Pestotnika: »Toda boj se mora vršiti legalno!«) Kaj je legalno? Če se je obrnila Srbija s puško v roki proB zatiralcem — ali je bilo to legalno?!
Danes ne bora več govoril o tem; danes hočem samo vlado opozoriti na to, da tako, kakor doslej, ne gre dalje, da pot, po katerih hodi vlada zadnje mesece, ni prava. Vlada naj preneha z vsemi izjemnimi koraki in odredbami; poda naj se na pot dela! Tam Ji bomo sledili vsi z največjim veseljem, da spravimo državo iz nevarnega položaja ,v katerem se nahaja sedaj. Državljani moralo države ljubiti; kdaj Jo pa bodo ljubili? Takrat, ko jim bo nudila to. kar zahtevajo; nikdar pa ne, če se ne bodo smeli v državi svobodno gibati, če jim bo država prepovedovala to, kar jim je najdražje. Skozi 30 let praznuje delavstvo 1. majnik, od leta 1888 dalje. Praznovalo ga je tudi v Avstriji pod Stiirgkhovo vlado, v dobi najhujše reakcije. Sedaj pa pride vlada naSe lastne države, naše Jugoslavije, po kateri smo hrepeneli, pa nam prepove proslavo 1. malnika v revolucionarnem letu 1919. (Medklic nekega poslanca: »Sedaj Je vojna!«) V Avstriji Je bila tudi vojna, pa se Je vendar dovolilo praznovanje 1. majnika brez škode za državo In na vojni položaj.
Vlado hočem opozoriti na to, 'da na) skrči take izjemne odredbe na minimum in da naj se raje poda z vso energijo na pot dela, ki ga nujno potrebujemo, da ozdravijo škode, k! jih Je povzročila vojna. (Odobravanje pri socialnih demokratih.)
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
Narodno predstavništvo.
LDU. Belgrad, 31. Včerajšnjo se-
lo	narodnega predstavništva otvori predsednik dr. Draža Pavlovič ob 16. uri 40 min. Zapisnik zadnje seje »e odobri brez izpremembe. — Poslanec Bašič (nacionalec Ribarčeve skupine) stavi vprašanje na ministra za notranje stvari radi rekviriranja stanovanj za državne urade, ker ostajajo ljudje na ta način brez stanovanj in prosi zaradi tega pojasnila.
—	Minister Svetozar Pribičevič potrjuje, da je izšia odredba na podlagi sklepa ministrskega sveta, da se morejo za državne oblasti rekviri-rati prostori, ker se morajo najti mesta za državne urade, ki drugače ne morejo delati. — Poslanec Tomo Popovič (radikalec) stavi vprašanje na ministra za prosveto in verstvo radi nedostatne pomoči vdovam In sirotam padlih učiteljev in duhovnikov. — Minister za prosveto Ljuba Davidovič odgovarja, da skrbi za sirote in vdove učiteljev in da Je pozval finančenga ministra, nal bi tudi te obitelji dobivale en dinar dnevno za deco. — Minister za verstvo dr. Alanpovič odgovarja, da je ministrski svet odobril, da naj dobivajo vse vdove in sirote podporo. Dobili }o bodo tudi ostali, ki Je dosle) še niso prejeli. Dajala se bo tudi obiteljim junaško padlih duhovnikov, ker je naša dolžnost, skrbeti za njihove 'svojce. — Poslanec Popovič pravi.
da sta oba ministra delovna, opozarja pa, da so obitelji učiteljev in duhovnikov prišle na beraško palico. — Poslanec Ivan Kovačič (Narodni klub) vpraša finančnega ministra, zakaj je vlada pobirala davek na vino, ker Je bil zakon o davku na vino odobren v budimpeštanskem parlamentu, medtem ko ga )e Narodno Vječe v Zagrebu razveljavilo. Predlagal je svoječasno v Narodnem Vječu, naj se ta davek zamenja s pobiranjem užitnine. — Finančni minister dr. Ninčič odgovarja, da mu vprašanje ni bilo dostavljeno in prosi zato poslanca, naj počaka na odgovor dotlej, da se mu vprašanje dostavi. — Poslanec Kosta Timoti-jevič (demokratska zaiednica) vpraša finančnega ministra zaradi podpor, ki so se neredno pošiljale invalidom, kateri so za okupacije ostali v deželi.
Nato preide zbornica na dnevni red: Nadaljevanje razprave o dvanajstini. — Poslanec Segvič (Narodni klub) pravi, da mora vsaka parlamentarna vlada v moderni državi uživati zaupanje parlamenta. Ako vlada zahteva od parlamenta, da naj Ji z glasovanjem o dvanaisti-nah izreče zaupanje, potem mora vlada to zaupanje zaslužiti in mora pokazati, kaj je storila v zunanji in notranji politiki. Minuli so že trije meseci, odkar zaseda parlament. Vlada pa še ni dala pregleda o svojem delu. Ministre je treba opozarjati z interpelacijami in vprašanii. ako se
hoče, Ha se kal Izve. KRo 6! vla3a obstajala Iz vseh skupin v parlamentu, potem bi se to še moglo potrpeti. Ker pa ni tako, mora vlada položiti račun pred parlamentom. Pravi, da nekateri ministri še niso odprli ust v parlamentu In nekateri še sploh niso referirali o svojem delu. Narodni klub je sklenil, da z ozirom na zunanji položaj votira in-demniteto, napram vladi pa nima zaupanja. Poudarja, da je ta parlament zasilen in da nima sankcije naroda. Ako bo pa nadalje obstajal, in delal tako, kot doslej, bo šel isto pot, kakor na Nemškem ift Madžarskem. Italijani so neprijatelji, ki hočejo razvijati mržnjo med enim In drugim delom naroda in zato je še treba voditi narod in narodno politiko v smeri edinstvenosti s popolnim amalgamiranjem našega naroda. Primerja izvlečke iz proračuna za Dalmacijo, Hrvatsko In Slavonijo. Govoreč o agrarni reformi, pravi, da agrarni odbor do sedal še nima nobenega načrta in da agrarna reforma ne sme biti sredstvo za strankarsko agitacijo. (Dolgotrajni medklici.) Skrajno potrebno pa ie, da se prične delo. Napake niso v obliki vladavine, nego v notranji politiki.
— Poslanec Miljutin Stanojevič (demokratska zajednica) pravi, da živi Srbija že pet let od dvanajstin. V govoru poslanca Kristana Je bilo več koristnih podatkov In obžaluje, da mu ministri niso posvetili večje pozornosti. Finančni minister je rekel, da Je proračun velik radi draginje, ali razlog za draginjo so slabe prometne zveze. Ako uprava sedaj ne more dobiti nekaterih vrst blaga, naj pusti, da jih ljudstvo samo nabavi. O ministru za prehrano pravi, da sam ne ve, kaj bi bilo treba storiti. Pomanjkanje živeža le izzvalo ukinje-nje svobodne trgovine. Ne misli osebno ministra za prehrano, temveč one ljudi, ki so okoli njega. Ako se hoče, da bo živež cenejši, je treba uvesti svobodno trgovino. Na koncu govori o valutnih vprašanjih.
— Poslanec Milan Marjanovič (demokrat) pravi, da zahtevajo interesi naše mlade države, da se glasuje za dvanajstine. Finančni minister si je dovolil mnogo svobode In zato bo tudi on pripomnil nekoliko opazk. Govori o starih in novih davkih in ostro kritizira delo uprave drž. monopolov, ki nikakor ne zadovoljuje najsilnejših potreb ljudstva. Pomanjkanje soli Je v državi tako veliko, da Je ljudstvo samo začelo vtihotapljati sol. Z ozirom na začasni proračun vprašuje, zakaj ne varčuje z denarjem in zahteva, naj se demobilizacija vrši na širši podlagi. — Nato predlaga predsednik, naj se zaključi lista govornikov. — Poslanec Anton Sušnik (Jugoslovanski klub) izvaja, da naš narod še ni popolnoma svoboden, ker so kraji, ki so še okupirani. Zaradi tega tudi ni prav, ako zahtevajo socialisti demobilizacijo. Poslanec Kristan je radi tega odklo nil tudi votiranje dvanajstin. Koketiral je v svojem govoru z nemškimi socialisti. Socialisti Nemške Avstrije pa pošiljajo svoje bataljone na Koroško. Jugoslovanski klub bo glasoval za dvanajstine z ozirom na politični položaj, ker ima zaupanje v koalicijsko vlado in hoče izraziti svoje zaupanje tudi slavni srbski vojski, ki je ponovno osvobodila več delov Koroške. — Predsednik zaključi sejo oo dvanajstih in odredi prihodnjo na danes ob devetih z dnevnim redom: Nadaljevanje debate proračunskih dvanajstih.
Agitirajte za naše časopisje I
: Jugoslovanska mela,
Eanterne« z 'dne 301. maja plse pod tem naslovom; »Jugoslo vani so opozorili glede mirovne pogodbe, da prideluje italijansko - avstrijska meja 45% slovenskega naroda Italiji In da bo glavno slovensko mesto Ljubljana, oddaljeno 20 km od meje. Potem pripada Italiji tudi Idrija z živim srebrom. Turska železnica, medtem, ko ima Italija že v posesti železnico skozi Pontebo, ki veže Trst z Avstrijo. Kar se tiče plebiscita v Celovcu, ni mogoče raz umeti, kako je prišlo do tega, saj je znana notranja germanizacija te dežele.	P. P.
Plebiscit za Celovec.
LDU. St. Germain, 30. (ČTU.) Svet četvorice je sklenil, da naj o pripadnosti celovške kotline odloči ljudsko glasovanje, ki naj se. Izvrši šest mesecev po sklepu miru.
Po svetu.
Nemški protlpredlogl.
LDU. Lyon, 30. (Brezžično.) Od Četrtka popoldne se nahaja celotno besedilo nemških protipredlogov v rokah generalnega tajnika mirovne konference. Dokument, ki obsega skupno 143 strani — 88 so Jih izročili že v sredo zvečer, ostalih 55 pa v četrtek popoldne — Je Jitografiran na nevezanih listih, ki so popisani samo na eni strani, ter Je sestavljen nemški. Tolmači, ki so pride-ljenl mirovni konferenci, so pričeli takoj s prevajanjem. To delo Je bilo dovršeno dopoldne prihodnjega dne. Svet četvorice je v petek popoldne nadaljeval razpravo o nemških pro-tipredlogih. Clan nemške delegacije v Versaillesu, baron Lersner, jih Je izročil v petek zjutraj polkovnika Henryju, ki se je z aktom nemudoma odpeljal v Pariz. — Grof Brockdorff-Rantzau neprestano pošilja note o raznih točkah mirovnih preliminar-jev. Tudi v četrtek zvečer Je poslal na Ouai d’Orsay dve noti: Prva Je nekak protiodgovor na odgovor zaveznikov z dne 20. maja in se nanaša na postopanje z vojnimi »Jetniki. Druga ima naslov: »Pripombe k poročilu, ki so ga izdelali zavezniki glede odgovornosti in vzrokov vojne«. Druga nota je zelo obsežna, ima namreč 11 p rilo?. V petek sta prišli iz Versaillesa zopet dve noti. Prva razpravlja o postopanju z nemško lastnino, ki se nahaja na ozemlja aliiranih in asociiranih držav, druga pa vsebuje nekaj pripomb glede turškega državnega dolga In nemških interesov v San Paolo.
O krivdi nemške vlade na svetovni vojni.
Lyon, 30. (Brezžično.) Iz J3azla poročajo: Nemški stotnik von Beer-felde, ki je, kakor znano, razširjal
pismo Lichnowskega, Je imel v torek v Berlinu predavanje o vzrokih poloma Nemčije. Predavanje bi imelo biti Že v nedeljo, toda pristaši vojaških krogov so ga preprečili s tem, da so enostavno razgnali zbrano občinstvo. — Pred več tisoči poslušalcev je razmotrival govornik vzroke vojne ter obdolžli vlado Viljemovo, da je prevarila nemški narod na naj-nesramnejši način. Prečital je več odstavkov iz nemške Bele knjige ter izjavil, da sestoji knjiga iz ponarejenih dokumentov. Dejal je nadalje, da se je pričela ruska mobilizacija dan potem, ko so nemške patrole prekoračile mejo na Vzhodnem Pruskem in da je Nemčija nalašč s preudarkom onemogočila, da bi v zmi-slu angleškega predloga odločilo raz-
sodišče. Končno je izjavil, da je nemška laž dosegla svoj višek v trditvi, da je Francija napovedala vojno, kct so bile vse vesti o agresivnem nastopanju Francije gola izmišljotina. i
Krakov pred lakoto.
LDU. Moravska Ostrova, 30« (ČRU.) Vsled pomanjkanja živil, zlasti kruha in krompiria grozi mestu Krakovu lakota. V Kielcah in Lublinu so bile zaradi draeinje velik® demonstracije. Na 7. junija t. 1. 15 sklicano veliko belorusko zborovanje v Vilno.
Iz Slovenije.
-> Obmejni branik!«
V Mariboru izhaja ta list! Mi bi nič ne rekli proti njemu, ako bi nas on pustil na miru! Pravi pač v 4* številki, da Narodna obrana, katertf. glasilo je ta list, ni nikakoršno poli« tično strankarsko društvo, da *za-more torej najmanj kršiti kakršnokoli disciplino v tej ali oni stranki* In res. O drugih strankah ta IistiS prav nič ne piše, pač pa se zaletava v nas jugoslov. socialiste. To nami sicer dela čast, a par besed v odgovor neumnostim, ki jih »Obmejni branik« besediči o »hinavski medna« rodnosti naših in nemških sociali; stov«. Tu pravi, da bi mednarodnost* ki Jo podpiramo mi, imela za Slovence te-le zle posledice: 1. da bi ostali vsi še pri nas naseljeni Nemci tukal in bi še vnaprej odjedali kruh Slo* vencem itd. 2. prišlo bi še nebro! Nemcev ,ki bi -zasedli vsa boliša mesta. Gostilniški in trg. koncesije bi dobili sami Nemci. 3. vsa merodama mesta bi zasedli Nemci. 4. Nemci bi vpeljali same nemške šole Itd. 5. Slovenci bi morali opravljati najtežja telesno delo in bi najmauje zaslužili itd. Tako naprej gre to blebetanje! Odgovorimo po vrsti: 1. ali bodel Nemci pri nas ostali ali ne, ne vemo, ker stojimo na stališču, da jih ne bo treba s silo izganjati, ker bo v Jugoslaviji lahko vsak živel, ki bo kal delal. Torej se nam ni treba bati, da nam bodo kruh odjedali. Nemških kapitalistov predvsem bi se bilo res dobro iznebiti in če bodo slovenski postali premogočnl, tudi teh ne bof treba! 2. ne uvidimo, da bi morali Nemci zasesti vsa boljša mesta, kem mislimo, da kulturno nismo tako da-«' leč za Nemci? Gostilniških in trgov« skih koncesij pa ne smatramo za naj« boljša mesta. Za 3. velja isto kako« za 2. največ 4. da bi Nemci ustanovili same nemške šole? Ali so v Mariboru sami Nemci? Ali se torej ml Slovenci ne bi znali uveljaviti? In t« bi torej nas zadela glavna krivda?, 5. Nato Je skoro smešno odgovarjati I. Navadno je hlapec tisti, kdor hoče biti. Mi smo sploh zoper kapitalistično hlapčevstvo, torej bomo skrbeli, da ne bomo! Upamo, da nam bodete pomagali! Sicer pa Je še v tistem listu bolj spodaj pisano, da poma< gamo marsikateremu Izmed našiK ljudi do dobre službe, ako slovenski govorimo z Nemci, če smo že primorani, da tudi od Nemcev kaj rabimo'
—	No, evo: tu se da že najti dobra služba! Bomo torej govorili z Nemci slovenski! . . .
Hrastnik. r
V tukajšni kemični tovarni se nahaja neki kemiker Killer, ki Je znart kot pravi tip izkoriščevalca. Kal sof ti trpini pretrpeli pred in med vojno, se ne da popisati. Kdor se Se čutil zares Slovenca, tega ni mogel videti« Kdor je pošiljal svoie otroke v slo« vensko šolo, ta mu ie bil na ootu. Se-dai so delavci mislili, da sp bo po-
jim Je opasna nrav nordijskega majnika dobro znana, se še niso razcvele. To Je pomlad, četudi se grmičevju in drevju pod mladim zele pjem še vidi njih goli skelet. In onstran obzidja, na katerem stoje vaze iz delfftskega porcelana, popisane z znakom Karla XV., mole v zrak jarbole parnikov, ki leže vsidrani na obali, okinčani s prapori na čast majniškemu prazniku. V ozadju se reže med obema bregovoma zelena črta zaliva; na bregovih se stopnjevano dvigajo drugo za drugim debla dreves, na eni strani listnatih, na drugi igličastih Vse ladje, usidrane v brodišču, so razobesile svoje nacionalne zastave, ki večalimanj simbolizirajo raznotere narode. Anglija z rdečo barvo krvave govedine; Španija rmeno in rdeče progasta kakor žaluzije njenih mavrij-skih balkonov; Zedinjene države s svojim progastim posteljnim cvilihoin; vesela trikolora Francije poleg mrkega prapora Nemčije, ki sc zdi, da neprestano žaluje; ženski steznik Danske; preoblečena trobojnica Rusije. Vse so tu. bok ob boku, z razprostrtimi krili pod morsko sinjim stiknom nordijskega neba. In ropot voz. piščalk, zvonov, vran oživlja to sliko: duh po strojnem olju, po usnju, po osoljenih slanikih, po kolonialnem blagu se meša z vonjem španskega bezga. Vzhodnik, ki prihaja z odprtega morja in se tam sunkoma ustavlja ob plavajočih ledenih grudah iztočnega morja, osvežuje zrak. Komaj sem jim pokazal hrbet, sem pozabil na svoje knjige. Pomolil sem glavo
skozi okno in se z vsemi peterimi čutili predal sveži kopeli, ko je ob zvokih marša iz »Fausta« stopala straža mimo mojega okna. Muzika, zastave, modro nebo, cvetlice, vse me Je v toliki meri omamilo, da nisem opazil svojega uradnega sluge, ki je prin^el pošto. Po-trepal me je po rami, dal mi pismo in izginil.
Hm!... Pismo neke dame.
Urno sem raztrgal ovoj, sluteč žensko na klonjenost... kajti to Je čisto gotovo bilo. Resnično l
»Bodite danes, točno ob petih, pred št. 65 na Vladni ulici. Videli me boste tam. Znak; po katerem me spoznate: notni zvezek.«
Pred kratkim me je neko pretkano žen-ščč zvodilo za nos in takrat sem se zaklel, da ne opustim nobene ugodne prilike; zato si nisem delal nobenih težkoč. Le eno mi ni ugajalo: ta zapovedujoči, odločni ton, ki je žali’ čut mojega rnožkega dostojanstva. Kako se je mogla ta neznanka predrzniti, da me napade tako iznenada? Kaj si neki domišljajo takšne-le dame, ki imajo o naši kreposti tako slabo mnenje? Ne prosi te dovoljenja, če te hoče zavojevati, ti kar kratkomalo zapove 1
Zalibog sem bil za popoldan že povabljen na izlet na deželo. Tudi sem bil bore malo pri volji, da bi dvoril ženski ob jasnem dnevu na eni glavnih ulic.
Ob dveh sem se podal v laboratorij našega kemika, kjer so se zbirali naši tovariši. Ze so se drenjali v predsobi; doktorji in kandi-
datje modroslovja in medicine so bili, ki so vsi hoteli vedeti program slavnosti. Jaz sem si medtem stvar premislil. Opravičil sem se. da ne morem ž njimi na deželo. Prosili so me. naj Jim navedem vzroke, vsled česar hočem zamuditi večerne orgije. Privlekel sem pismo in ga dal zoologu, ki je veljal v ljubezenskih zadevah za velikega učenjaka, da ga prečita; prečital je in samo kimal z glavo ter v presledkih izrzil to-le sodbo:
—	Nič dobrega!... Takšna-le se ti omoži, proda nikoli!... Družina, moj dragi!... Ravna pot... Ampak kakor hočeš! Le idi! Če te veseli in Če dama ne bo odgovarjala tvojemu horoskopu, nas lahko najdeš pozneje. V parku bomo.
Ob predpisani url sem pred označeno hišo zastražil trotoar in čakal, da se pojavi lepa
neznanka.
To zvezek not, to Je bil poziv k ženitvi, prav kot kako oznanilo na četrti strani časnika; pomisleki so se me lotevali, ko sem že stal pred damo.
Moj prvi vtis — ki zame mnogo velja —-je bil povsem nedoločen. Starost negotova, tako sredi devetindvajsetih In štiridesetih; način, kako se Je oblačila, zelo čuden. Umetnica ali takšna študirana gos? Družinska hči ali svobodno dekle? Emancipiranka ali kokota?...
Predstavila se ml je kot zaročenka nekega mojega starega prijatelja, opernega pevca. On
želi, da jo vzamem v svojo zaščito. 1 o poslednje Je bilo laž, kot sem pozneje dognal.
Bila je kot ptička, neprestano ie gostolela,
V	pol ure sem že vse vedel o nji: kar ie čutila; in kar je mislila. To me je zanimalo v manjši meri in vprašal sem jo, s čim bi ji mogel služiti. Ko je odgovorila, sem vzkliknil:
— Jaz da bi bil zaščitnik mladega dekleta? Vi torej ne veste, da sem jaz sam živi vragi
— Ah, vi domnevate, da ste to, ampak iaz vas poznam v tem oziru, ie odvrnila. Nesrečni ste, to je vse, in treba vas je iztrgati vašim mračnim mislim.
— Vi me poznate v tem oziru 1 Ei, ej! Mislite? V resnici poznate samo mnenje, ki ie zdaj zastarelo in ki ga ima vaš ženin gleda moje osebe.	...........
Prav nič ni bilo storiti. »Moja lepa prijateljica« Je bila obveščena o vsem in je urnela
—	celo iz daljave — čitati v moškem srcu. Bila je ena tistih žilavih natur, ki bi hotele nadvladati duhove na ta način, da se ulaskajo y naj-skrivnejše gube duše. Imela je zelo razširjeno korespondenco, bombardirala je vse znane Hudi s pismi, delila nasvete, sipala opomine mladim ljudem, hotela na vsak način voditi usodo mož. Nora v moč, voditeljica podvzetla za reševanje duš (imeniten zavod!), zaščitmea celega sveta, je razkrila v sebi poslanstvo, da me reši.,»
(Dalje prib>)
i&vrm
r
;?rxrKirx
Sirnn £
a prevarali so se. Kar ge fil naučil, to ne mora pozabiti. Delavstvo je ogorčeno nad tem počenjanjem. On že spada zdavnaj tja, kamor so že drugi njegovi pajdaši iz-ginili. Mi mu samo svetujemo, da naj rajši sam zapusti tovarno, ker drugače mil bomo nekaj na uho posedali. Gospod Killer odločite se, ali postanete takšen, kakor se spodobi, jan pa hajd na svoj »grunt!« Več uelavcev kemične tovarne.
Kočevje.
y Delavci iz Kočevja poročajo': imamo predsednika \Volfinga. Ko pno delavci zahtevali, da se pošlje en mož dne 8. in 9. junija 1.1. k konferenci v Ljubljano, je Wolfing rekel, da ga že on pošlje, češ, kaj bi pa drugi tam delal, ko še takšne hiše ni videl in tudi pisati ne zna. No, tako »labo pa ni misliti o nas! Tako zabiti wo nismo, mislimo vsaj. Tudi nam »e Ljubljana zadosti znana ali za tisto grozovito hišo še ne znamo, v ^tero se ne bi upali. Ali se gre v hišo tudi pri durih notri, gosp. i^olfing? Prosili bi, da se od nas kaj ,akegayeč ne misli!
Delavci premogokopa ^	v Kočevju.
Dnevne vesti.
Revolver ali »Tuo-nsiaviia ;.
c* Z veseljem smo brali, kako Jugoslavija« z dne 27. t. m. kliče na delo rdečkarji agitiralo proti nje]. —* f eseli nas, če ta revolver že občuti fiake posledice, — In ko kliče np Fe*P» Pravi, da ima ta list nazore in Gacela. Pomislite: nazore in načela! Meje nisi mislil na to. zdaj se pa pPrašaš naenkrat, kakšni se ti pa fn ♦ 1! H.3201"* *n načela? — Tuhtaš “l^Hhtaš, pa misliš, da še nisi doslej našel, kar bi bilo podobno kakim pzorom ali načelom. — Ej, prazne »esede — so velika reč J Iz tega, da »a revolverski list — za to fe revolver — nima nazorov, sledi, da ga ne »sceš več, ker par tisoč »Jugoslavija geč, ti tudi ne pomaga do nazorov! V* ti nazori, na pesku zidani 1
Vojaški godbi v Ljubljani.
. Pretečeno soboto smo čitali v »Slovencu« o nujni potrebi vojaške Rodbe v Ljubljani. Nabava godal in muzikali! bi stalo najmanj stotisoč kron, vzdrževanje cirka 44 mož pa
°,	J-°	”a}nianJ	»ol	milijona
Kron letno. Mi nimamo nič proti te-nw. ee bi imeli v Ljubljani dobro Vojaško godbo, ki bi nastopala pri različnih prilikah, pač r>a imamo rešile pomisleke proti takim ogromnim Izdatkom, sosebno pa proti vporabi Vojaške godbe v civilne namene, ker to resno ogroža socialno vprašanje civilnih godbenikov. Kolikor jiam je znano, se je celo prejšnja vojaška uprava resno bavila z vprašanjem, kako znižati stroške, katere So povzročale vojaške godbe. Ustanovile so se pri raznih prilikah tako ?vane »fanfare«, katere so se sestavile iz aktivnega moštva ter so se Jako dobro obnesle, kajti vojaštvo £abi godbo za vzpodbudo moštva Pri korakanju in defiliranju, vpora-f a izven vojaške potrebe je bila pa {tak zelo omejena. — V snom in u nam »e še borba civilnih godbenkov prot: vporabi vojaške godbe pri civilnih Prireditvah ali celo v glediščih, tega gojimo resne pomisleke ni^n' potrebi vojaške godbe, mislimo* da bi bil° }ako vndhr! ? ^stajioviti dobro civilno 'vnm-ff.!*. -er^ se da,a vsestransko ric » i ln, ^oje ustanovitev je za-Vojaška uprava bo gotovo ^upoštevala potrebo gojitve godbe na i»ianfare«, katera vsem vojaškim Potrebam najbolj zadošča. Civilna Sodba bi nudila številnim družinam Socialni obstanek, ter se bodo gotovo pašli merodajni faktorji, kateri bodo ustanovitev vsestransko podpirali, .»olovenčev« dopisnik omenja tudi U/i -)0 ustanovitve takozvanih t^usikjungenschulen«. katere so za Pase razmere še manj potrebne, ker nam »Glasbena Matica« gotovo Vzgojila dober civilni godbeni nara-r-aj, sosebno ker ie ravnokar ustanovila tudi oddelek za gojitev orke-Walne godbe.
Razpustitev poverjeništva za promet.
t. Po naredbi ministrstva saobra-g a kraljestva SHS v Belgradu, št. »4? od 7. maja 1919. se razpusti Z t- m. dosedanje poverjeništvo fa promet ministrstva saobračaja. Z |sto naredbo se podreja ravnatelj , tvo drž. železnic v Ljubljani nepo-frr h 0 mi»«strstvu saobračaia v Bel-»I? \za nadzorstvo nad privatnimi rtuTznlcami v Sloveniji, osobito nad ant že*ezn'co’ in za nadzorstvo
t ^mobilnega prometa pa se usta-jYlia V Ljubljani začasni Komisa-Ministarstva §a»
oBraSaJa. 0*a Komisa cflaf začne delovat! s 1. Junijem 1.1. ter bo izvrševal v imenu ministrstva saobračaja glede privatnih železnic vse posb ministrstva. Za komisarja Je zajedno imenoval minister saobračaja svojega dosedanjega začasnega poverjenika g. Petra Romavh-a. — (Z razglasom te naredbe je preklicana tudi objava o ustanovitvi višjega ravnateljstva za promet v Ljubljani, Uradni list XXVII, str. 58.)
Drobno.
— Učitelje - begunce s Koroškega poziva višji šolski svet v Ljubljani, naj se pripravijo na potovanje na svoja službena mesta, da na poziv takoj lahko odidejo. Višji šolski svet.
— Repertoarja narodnega gledališča naše uredništvo že dolgo časa ne dobiva. Ker ga drugi listi dobivajo, moramo to smatrati za pomoto, ki gotovo ne more biti pomota. Objektivnosti mislimo, da v kulturnih zavodih ne bomo pogrešali, kar bi drugače mogli samo z obžalovanjem beležiti,
— Gledališki svr1, člani gledališkega sveta se vabijo na sejo, ki bo v pondeljek dne 2. junija ob 17. v pisarni Matice Slovenske.
— Ruski kružok v Ljubljani. Na mnogobrojna vprašanja kedai prične poslovati Ruski kružok odgovarjam, da nameravamo naše društvo postaviti na širšo podlago kot Jo Je imelo do sedaj in smo tozadevno v dogovorih z deželno vlado. Kružok bo v najkrajšem času otvorjen, — Za start odbor Terezina Mihajlovna dr. Jenko.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske v času od 18. do 24. maja 1919. Novorojencev je bilo 15, mrtvorojenci 3; umrlo je 21 oseb, in sicer 13 domačinov in 8 tujcev; za jetiko je umrlo 7 oseb (med njimi 3 tujci), za nezgodo l oseba, za različnimi boleznimi 12, za pljučnico 1 oseba. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli; za ošpicami 1 oseba, ta malarijo 6 bivših vojakov in 2 vojaka, skupaj 8 oseb.
— »Zveza poštnih organizacij v Ljubljani« ima v petek dne 6. junija 1.1. ob tričetrt na 20. uro v pismonoši dvorani glavne pošte važno sejo širšega odbora, li kateri se vabijo vsi odborniki, ter se isti naprošajo, priti točno in nolnoštevilno.
— Iz poštnih krogov. »Zveza poštnih organizacij v Ljubljani« je sklenila sporazumno z zagrebškimi kolegi, da bodi strokovno stanovski list »Pošta«, dosedaj glasilo hr-vatske poštne organizacije v Zagrebu, obenem tudi naše glasilo istih tendenc, ker ustanavljanje in izdajanje separatnega lista v Ljubljani iz raznih vzrokov ne kaže in bi bilo napačno. Besedilo lista bo, kar se izrečno naših zadev tiče, slovensko. Kot prva taka številka izide »Pošta* že mogoče 15. junija. Naša dolžnost ie, da list podpiramo. Apeliramo na vse tovariše in tovarišice, da pri tem sodelujejo s strokov -no-stanovskiml dopisi. Obravnava se lahko vsestranske težnje, razpravlja o stanovski izobrazbi, napakah pri poštni upravi, kritikule to in ono, ter tako odločno in glasno, da nas bodo morali slišati v Belgradu. Pripomnimo pa že danes, ostanimo stvarni, resni in dosledni, brez osebnih napadov, ter energični in neizprosni proti vsem krivicam. Vsi dopisi iz Slovenije naj se pošiljajo na »Zvezo poštnih organizacij v Ljubljani« tajniku Franc Saleheriu, poštnemu asistentu, Ljubljana. Direktno v Zagreb poslane dopise bo uredništvo »Pošte« vrnilo »Zvezi« v Ljubljano v odobrenje. Na drugi strani pa nam Je list podpirati tudi gmotno in to s tem, da je naročnik istega vsak poštni uslužbenec v Slgve-niji. Upamo in pričakuiemo, da enostavno vse poštne organizacije zadevo tako urede, da plača vsak član s članarino mesečno tudi list: članarina naj se torej takoj primerno zviša. List bo stal približno 50 vin. številka in bo izhajal dvakrat na mesec. Prosimo vse poštne organizacije tem potom, da »Zvezi pošt nih organizacij v Ljubljani« zanesljivo do 10. junija 1919 javijo število naročnikov in njih imenik z naved bo kraja, kjer so isti nastavljeni. Na delo! — Odbor »Zveze poštnih organizacij v Ljubljani«.
— Zaplemba tobaka. Matiju Le-nuzzi iz Broda ob Kolpi je policija dne 28.' t. m. zaplenila več sto zavitkov tobaka za pipo vrednosti okoli 400 K, ter ga oddala finančnemu ravnateljstvu. — Lampe Miha in Menart Franc iz Logatca, sta hotela vtihotapiti večjo množino tobaka v po laški vojski zasedeno ozemlie. Tobak se je zaplenil. Opozaria se občinstvo, da se bo strogo postopalo proti takim verižnikom posebno pa trafikam tinjam, ki prodajajo tobak v večji množini po višjih cenah.
— Ponesrečena tatvina. Te dni Je bU Iyanu Dobnikarju, posestniku na
•Švici ukraden po doslej neznanem storilcu iz hleva vol, katerega je tat gonil zgodaj zjutraj proti Ljubljani. Približajoči se policijski patrulji, ki }c nameravala tata prijeti, ker se je zdela ta nočna vožnja živine sumljiva, Je tat pobegnil in zginil v. temo. Ukraden vol se je zopet izročil lastniku. Posestniki in lastniki živine se pa opozarjajo, naj hleve vedno previdno zaklepajo in nadzor ju jejo.
— Tatvina kolesa. Kolo je bib ukradeno Francetu Zgonc, gostilničarju na Tržaški cesti 11, ki nosi znamko Puch Graz, ima navzgor obrnjeno balanco z črnimi držaji, plošča rudeča z napisom PuchraJ Graz, sprednji plašč Je dobro ohranjen in ima rudeč rob isto tako zadnji plašč, ki je 30—35 cm na dolgo zakrpan z belo usnjato krpo. Sedlo jc že slabo in zvezano z žico. Kolo ima prosti tek. — Ce bi bilo komu občinstva kaj znanega o kolesu, naj blagovoli vsebino pismeno ali ustmeno javiti polic, ravnateljstvu v Ljubljani, soba št. 16,
— Ukradeno ie bilo posestnici Debelak Mariji, stanujoči na Sv. Petra cesti št. 60, iz hleva dve konjski opravi vredni 200 K, ter iz zaklenjene skrinje 1 svilena ruta, 1 pelerina, 2 konjski odeji ter 9 Jajc; skupna vrednost 290 K.
—- Tatvina na državnem kolodvoru. V noči od 27. na 28. aprila 1.1., so neznani storilci udrli v aproviza-cijsko skladišče kurilnice drž. železnice ter odnesli 29 m temnosivega sukna, 35 m hlačevine, 15 površnikov, 14 možkih spodnjih hlač z rdečo - modrimi črtami, 20 kg masti, 3 kg olja in 4 kg ainerikanske slanine. Skupna škoda znaša 3279 kron. Zasledovanja po storilcih so v teku.
— Napaden le bi! v noči od 28. na 29. t. m. iz dela domov vračajoči Vodnik Viktor, strojnik v pokoju, ko je z Dunajske ceste hotel zaviti v hraniinično ulico. Napadalcev Je bilo pet. Eden istih, velike postave, Je nastavil z eno roko Vodniku samo kres, in ko ga je hote! z drugo roko zagrabiti, je Godnik skočil hitro na stran ter se pri temu spodtaknil ob kamen fn padel v cestni Jarek. Kol na to pa Je Ču! Vodnik od enega napadalcev klic: »streljaj, nakar je počil strel. Kroglja iz samokresa Je oprasnila Vodnika na levi roki pod komolcem in ga lahko ranila. Vodniku se je nato vendar posrečilo v temi zbežati, pustivši plašč in klobuk.
— Požar v kemični tovarni na Selu. Včeraj popoldne je na neznan način začelo goreti v kemični tovarni. Pogorelo Je precejšnji del strehe. Požarne brambe so ogeni kmalu pogasile.___________
Okrožna konferenca v Mariboru.
Okrožna konferenca v Mariboru dne 25. maja 1919 Je uspela nad vse pričakovanje. Zastopanih je bilo 22 organizacij s 54 delegati. Zborovanje otvori sodr. F a v a i. ki v jedrnatem govoru pojasni navzočim delegatom pomen današnje konference. Nato se izvolijo v predsedstvo zbora ss. Lorger Iz Maribora, Ba-
li	u n iz Spilja in B r a c I č iz Pragerskega. Za zapisnikarja sodr. P e-lan iz Maribora.
Sodr. Lorger poziva v imenu predsedstva ,naj se navzoči delegati udeležujejo debat, da pridemo v vsakem oziru do popolne jasnosti. Nato poda besedo k prvi točki dnevnega reda »politični položaj« sodr. Favaj u, ki je poročal najprvo o zunanjem političnem položaju, zlasti glede določitve naših mej. Opozarjal je na intrige Italijanov in na nemško-italijansko skupno politiko, da pa Je odločitev mej pričakovati v najkrajšem času. . ,	....
Nato Je orisal notranjepolitičen položaj, sedanii demokratski režim v Belgradu, spor med radikalci in demokrati in na vlogo, ki jo igrajo druge stranke. Omenil je tudi smer • politike naše stranke njeno stališče glede centralizma oziroma avtonomije; dalje o konstituanti, ki naj bi se sklicala 6 mesecev po sklepu miru, o volitvah in "npravah zanje. Pojasnil je tudi naše stališče glede plebiscita v pokrajinah Proti Italiji in Koroški in da sta se baš te dni odpeljala skupno z delegati drugih strank tudi dva	nase	stranke v Pa -
riz, kjer bodo s kolčno odločitvijo morda v naš prid še kaj dosegli.
V	drugi točki »socialna zakonodaja« Je poročal s. Grčar. Opijal je pretekle in polpretekle dobe, pokazal uredbo feudalne in liberalne dr žave in zakonske odredbe ter institucije teh dob, ki so, oziroma b! imele biti socialne, to Je v prid vsem državljanom. Opozarjal je na krivice, ki jih Je tedanja zakonodaja* delala posameznikom, _ posebno delavskemu razredu. Opisal Je borbo, ki Jo .vodi proletarijat proti Uri vicam
in kazal kako Je korakoma zmagoval v tej borbi, iztrgal meščanstvu institucijo eno za drugo ter prišel do bolniškega in nezgodnega zavarovanja itd. Nadalje Je pokazal novo dobo, ki je na vidiku, dobo svobode in zmago proletarijata in kako si bo ljudstvo samo uredilo svojo državo ter katere socialne zadeve mora zakonodaja najprvo spraviti v življenje. N. pr. izpopolnitev obstoječih socialnih institucij, kakor bolniško in nezgodno zavarovanje, nadalje zavarovanje za starost, onemoglost ?n brezposelnost ter razširjenje istih na vse kroge delavstva. Zahteval ]e izjednačenje ženskih pravic z moškimi, varstvo mater-dojenčkov in mladine sploh. Varstvo in vzgojo sirot. Omenjal socializacijo kapitala in proizvajalnih sredstev. Spominjal sc na zakonske odredbe naše narodne vlade, ki so bile izvršene po iniciativi soc. dem. zastopnikov v dobi, ko je ta vlada še imela legislativno moč in uveljavila še nekaj zahtev proletarijata, predvsem osemurni delavnik, državna posredovalnica za delo, določbe o podporah za brezposelne, izpopolnitev občinskih odborov z zastopniki organiziranega delavstva itd. Opozoril je tudi na dejstva, kako Je vse to prenehalo, čim se Je legislativna moč omejila na centralno vlado v Belgradu,
K tretji točki dnevnega reda »organizacija« le poročal sodr. Erbežnik, ki je izvajal sledeče: »Z današnjim dnem je postavljen v zgodovini štajerskega delavstva mejnik, ki je velepomemben za nadaljni razvoj naše stranke na severni meji naše nove domovine, kajti z današnjim dnem ustanavljamo okrožno organizacijo jugoslovanske soc. dem. stranke za mariborski okoliš, ki naj sega do Spilja, Ljutomera, Spod. Dravograda in Si. Bistrice. Do sedai Je bilo slov. soc. dem. delavstvo primorano biti organizirano v nemški organizaciji, kar bo sedaj odpravljeno. Vsak slovenski delavec naj bo član jugoslovanske soc. dem. stranke, da nas ne bodo "o nepotrebnem in po krivici naši nasprotniki pred vsem liberalci, polivali s celimi golidami gnojnice, kar se godi posebno v zadnjem času. Ti gospodje so kakor vam je znano kar pobesneli, odkar se je izvršila I. majnika rdeča mobilizacija in skušajo zanesti med slovensko delavstvo razdor, da bi potem v kalnem ribarili, kar jim bo* mo pa temeljito preprečili. Ojačitt moramo naše itak močne organizacije, tako da bomo Stali delavci strnjenih vrst vsi do zadnjega moža vedno pripravljeni braniti svoje pravice.
Nadalje Je orisal pomen strokovnih, političnih, gospodarskih In izobraževalnih organizacij, ki so sicer vsaka zase člstp samoupravne, toda nerazdružijive, kajti strokovno organizirano delavstvo mora ime*i tudi v zakonodajnih zbornicah svoje zastopnike za dosetro poi. pravic in mora bitf tudi politično organizirano. Ravno tako se mora delavstvo potom gospodarskih organizaeiJ osamosvojiti, da se s tem prepreči odiranje in izsesavanje od strani kramarjev, trgovcev in drugih oderuhov.
Na to je orisal namen nasprot-niških delavskih organizacij, tako n. pr. narodno socialno zvezo, ki se postavlja na strogo narodno stališče, ima pa v svojem lastnem programu točko, kjer pravi, da bo skušala v slučaju potrebe iskati tudi stika s tujerodnim delavstvom, če bo to v korist proletarijata. No mi smo to potrebo poznali že od vsega začetka in nam tega stika ni treba šele iskati, ker ga že imamo, kajti slovenski proletarijat bo dosegel svoje cilje le tedaj, če se bo bojeval mednaroc.no roko v roki s proletarijatom vsega sveta. Klerikalci s svojo organizacijo so se pa postavili na mednarodno stališče in sicer skušajo združit: tudi delavstvo drugih narodnosti. Priznavajo potrebo mednarodne organizacije pa samo za tiste, ki stoje na načelih katolicizma. Naš program kot naši zaupniki poznate in sodite, ali smo na pravi poti.
O tretji točki dnevnega reda »tisk« poroča sodr. Škof sledeče: 'Naše časopisje, brošure in kn.ige tvori duševno hrano proletariata. Le iz istega more ljudstvo črpati vsak dan dogodke, ki se tiskajo in slikalo v pravi luči brez vsakih zavijanj, kakor je tega navajeno meščansko časopisje. Poleg tega pa nam mora služiti naš tisk tudi kot orožie napram nasprotnikom. Nadalje poroča o pomenu našega tiska z ozirom na današnje politične razmere. Naše časopisje, dnevniki in tedniki nam morajo služiti v prvi vrsti kot orožje proti našim političnim nasprotnikom. Kar posnemamo danes iz našega m&-ŠčŽinskega časopisja se nam kaže vse
V	nepravi luči ln ne moremo skoraj nikdar jgjecenltl, v. koliko so rttoa
poročila resnična. Naše časopisje pa Je popolnoma neodvisno od zgoraj ia more zato brez vsakega upliva poročati o dogodkih popolnoma cL^I.uv-no. Poudarja še, da nam mora biti naše časopisje najsibo politično, strokovno, gospodarsko ali izobraževalno kot dušna hrana. Zlasti moramo skušati razširiti v vrstah proletarijata naše brošure in knjige. ,V ta svrho moramo s propagando vzbuditi zanimanje za vse panoge našega tiska. Dolžnost vseh sodrugov je, da o posebnih prilikah, ob važnih dogodkih prevzamejo nalogo, da potoni osebne prodaje ali kolportaže razširjajo časopisje in knjige soc. dem. stranke med široko maso. Zlas ti naj se v tem oziru vzbudi zanimanje za naš glavni dnevnik »Naprej« in' ,-uuik ljudski glas«. Pridobiva naj se za naš periodični tisk no-vih naročnikov, kjer so nam dani vsi pogoji za razširjanje istega in če se bo vsak sodrug zavedal svoje dolžnosti nam je uspeh zagotoviien.
Pri vseh točkah se je razvila živahna in stvarna debata, v katero so posegli poleg poročevalcev še ss. Nachtigal, Bahun, Bračič. Stržina, Polše, Lorger, Kranjc in drugi.
Nato predlaga sodrug Lorger, naj delegati z ozirom na polnoštevilno zastopane krajevne politične organizacije izvolijo zastopnika štajerskega delavstva za pokrajinski zbor na mesto odstopivšesra sodr. L. — ter, da svoj predlog v razmotrivanje, Sodr. Erbežnik predlaga za to mestoi kot najsposobnejšega in naizaneslji-vejšega človeka s. Favaja (burno odobravanje!), nakar Je bil predlog; soglasno sprejet. Sodr. Fava! se zahvali in zagotavlja navzoče, da bo, če bo pokrajinski zbor sploh kedai sklican, zastavil vse svoje moči v, prospeh upravičenih zahtev socialno demokratičnega proletarijata.
Pri šesti točki »volitve« so bili izvoljeni v okrožni odbor sledeči so* drugi: predsednik: s. Favaj, namestnik: s. Nachtigal, tajnik: s. Erbežnili namestnik: s. Pelan, blagajnik: s. Slomšek, namestnik: s. Kranjc, odborniki: za Maribor: ss. Lorger, Bonšek, Kopič in Polše, za Pobrežje! ss. Stržina in Bernik, za Špilje: s. Bahun, za Pragersko: s. Bračič, za Sl. Bistrico: s. Reich, za Ruše: s. Cerk, v nadzorstvo Da ss. Škof, Grčar, Domiter in Dobravec.
Pri slučajnostih se je oglasil kot prvi k besedi s. Nachtigal ter se za* vzemal za to, da naj se skuša delav* Stvu nuditi tudi potrebne zabave v moralno in gmotno korist, organiza» cije, zlasti s koncerti, gledališkimi predstavami, predavanji, veselicami itd. Sodr. Bahun omenja potrebo po lastnem lokalu. Sodr. Favaj opozarja na pomen knjižnic, kurzov in podobnih ustanovitev. Po daljši debati, ki se konča ob pol 5. pop. zaključi predsednik zborovanje ter poziva navzoče na delovanje za našo delavsko stranko, ki naj bi razvila v naši domovini v naikrajšem času prapor svobode, bratstva in enakosti.
Iz stranke.
Danes točno ob 20.-ti url seia Iz* vrševalnega odbora.Pristop dovoljen samo članom izvrševalnega odbora In strankine kontrole.
Pragersko. Vse člane krajevne politične organizacije vljudno opozarjamo, da plačujejo redno strankini davek ter ne otežkočuiejo z zaostajanjem delo po nepotrebnem.
—	Odbor ___________________
Kultura.
Pelikan. Komorna drama v treh dejanjih. Spisal Avgust Strindberg. Igrala se Je v četrtek zvečer. Ibsen In Strindberg sta si v ostrem nasprotju. Primerjajmo samo »Noro« in »Pelikana«. Medtem ko se Ibsen zavzema za ženo, ki jo slika v svojih delih kot nesrečno igračo moža, smatra Strindberg ženo za onega hudobnega demona, ki si s svojo spolnostjo zasužnji moža. ga izrablja In uniči. Zena pita sveje mladiče e po si ,, materinska ljubezen je zgolj laž. Boj za oblast nad možeml Strindbergov »Pelikan« nima nobenih zunanja dejani marveč dejanje tvorijo notranji duševni preobrati in boji. Fantazije, iluzije, psihiatrični problemi, to so Ihsenu in Strindbergu priljubljene stvari. Kot Osvjdd v »Strahovih«, ta ko so tudi tu Friderik, Gerda in mati pravzaprav ve* kot je resnično. Ali za umetnost na odru je merodajno to, da so osebe in dejanja verojetna. Da so tc igralci vstvarili, potem zadostuje. Mati ki jo je igrala ga. Buk-šekova s precejšnjo verojetnostio p<> sebno v prvih dveh dejanjih, Je on prizoru s hčerjo po razgovoru 8 sinom, že manj posnela umetniško resničnost tistega ironičnega pr znanja razkrinkanja, ki Jo Je Predlo do besed: »Ni. dolži da ne obdolžim
Stran 4,
NAP a E J,
Stev. 124, , -------------—4
ovojih staršev . « .« Razkroj cele 'njene notranjost! n! prišel do pravega, resničnega iziaza. Friderika Je igral g. Železnik prav dobro. Včasih je popuščal in ni dal namigljaja besedam, ki logično pridejo, ni nas pustil črniti notranjega obupa in vzroka, da 'so se mu misli razpletale v oni smeri, ki je' vedla k obupnemu koraku. Morda je pomen besed preslabo naglašal, ker jih je večkrat v eni sapi prehitro govoril. Tudi nismo zadosti občutili usodepolnosti onih besed materinih: *In to je neozdravljivo.« Pri »Pelikanu« so notranji du-
levflf zapletljajl začetek in konec vsega1 ta zato je treba zanj globokega študija celote po vsaki ulogi. Gdč. Šaričeva je bila kot Gerda zunanje podobna materi. Podala Jo je v, igri prav zadovoljivo. 'Axel, g. Bratina, je dal vse, kar je mogel. Dobro je kontriral z zdravejšim, eno-stavnm umevanjem življenja ostalini osebam. Dekla gdč, Rakarjeve ni prišla do prave veljave. V celoti je igra pokazala, da se tudi naša drama razvija. Na odru se je malo pretiho govorilo. Sceneriia je bila izbrana.
M. Ž.
Najnovejša poročila.
Narodno predstavništvo.
LDU. Beograd, 31. maja. Današnjo sejo narodnega predstavništva je ctvoril predsednik dr. Draža Pavlovič ob 9. uri 30 minut, nakar se je odobril zapisnik zadnje seje brez iz-premembe.	Zbornica preide na
dnevni red: Nadaljevanje debate o proračunskih dvanajstinah iza mesece junij, julij, in avgust. — Poslanec Ivan Peršič (Narodni klub) poudarja, da, govoreč prvikrat v narodnem predstavništvu, smatra za svojo dolžnost, da kot Starčevičanec, ki še pred devetimi leti ni priznaval Srbije, ki je pred letom dni pristal na 'delo za narodno ujedinjenje, izjavlja svoje zadovoljstvo nad popolnim narodnim ujedinjenjem ter izrazi svoj poklon spominu onih, ki so padli za naše osvobojenje. (Burno odobravanje.) Proračunske dvanajstine bi mogle, kakor so predložene, biti povod nesporazumu in nezadovoljstvom v naši mladi državi, in to posebno zaradi onih členov, ki so vzeli iz rednega proračuna in ki so bili predvideni za zakon. Govori proti forsiranju centralizma in zahteva, da se Zagrebu ne omejuje njegova kulturna in ekonomska sfera še bolj kakor se je prej. čudi se načinu, kako indemnitetna predloga na podlagi proračunskega načrta, ki še ni vsem dcbro poznan, stopa v veljavo. Naglasa, da so izdatki nesorazmerno razdeljeni z ozirom na posamezne pokrajine In poudarja, da Slovenija več rabi kakor ima dohodkov. (Medklici pri Slovencih: lTo je separatizem!) Stroški uprave v Hrvatski so postavljeni v proračun za ministra za zunanje stvari ter je tako hrvatski ban degradiran na organa ministrstva policije, medtem ko so upravni stroški ostalih dežel zaračunani pod stroški vrhovne državne uprave. Akoravno nima nobenega zaupanja v vlado, bo glasoval za načrt. — Finančni minister dr. Ninčič odgovarja na razne ugovore, ki so se izrekli tekom debate proti finančni politiki vlade. Vprašuje, kako se more zanieniti, da se dvanajstine predlagajo na podlagi novega proračuna, ako se ve, da starega proračuna ni. Neumesten je primer da imajo nekatere pokrajine več dohodkov, ker se ne more preprečiti, da bodo posamezne pokrajine pasivne. Pri sestavljanju proračuna so bile merodajne potrebe posameznih dežel. Od tega, kar se da kaki deželi, ima korist vsa narodna zajednica. Preide na očitanja proti upravi monopolov ter navaja težko-če pri nabavi raznih vrst blaga, ki se kljub vsemu trudu niso mogle nabaviti v toliki meri, da bi se popolnoma zadovoljilo potrebe konsumen-tov. Padanju dinarja napram frankom in drahmam ni kriva finančna politika in vlada, pač pa je temu vzrok stari zakon v trgovini, da blago pada v vrednosti, ako se stavijo zahteve na zunaj. Priporoča narod nemu predstavništvu, da odobri dvanajstine. — Poslanec Bukšek (socialist) očita ministrskemu predsedniku, da je hotel omejiti debato, rekoč poslancu Kristanu, da obstru-ira. Ministrski predsednik je prešel preko dejstev, ki jih je navedel poslanec Kristan, tako da se zdi, da se e hotU izogniti odgovoru. Poslancu Sušniku od Jugoslovanskega kluba, »ti je socialistom odrekal patriotizem zaradi tega, ker zahtevajo demobilizacijo in ne votirajo vladi in-demnitete, odgovarja, da je stranka ki tvori sedanji Jugoslovanski klub.
do konca leta 1916 delala sama tako, da danes ne more imeti one moralne sile, da bi dajala predpise o patriotizmu. O tem bi morala ravno zaradi svoje preteklosti molčati, posebno v enakih primerih, kakor so dogodki na Koroškem, ki so jih izzvali njeni ljudje. (Protesti pri poslancih Jugoslovanskega kluba.) — Ministrski predsednik Stojan Protič odgovarja predgovorniku, da ni daf nobenega stvarnega odgovora na cčitanja poslanca Kristana, ker sedaj ni proračunska debata in ker to do sedaj ni bilo v veljavi niti v Beogradu nit’ v drugih državah. Tak je običaj v vseh’ parlamentih, ko se govori o dvanajstinah, ter zaradi tega ne odgovarja na Kristanovo kritiko o vladnem delovanju. Izjavlja pa, da bo vsak minister takoj, ko bo došb do proračunske debate, odgovarjal na to, kar se bo izreklo proti njegovemu resortu. — Poslanec dr. Mehmed Spaho se omejuje v svejem govoru popolnoma na kri-riko delovanja bosenske vlade, ki ji očita, da se vmešava v stvari, ki spadajo v kompetenco osrednje vlade. Glasoval bo za dvanajstine. — Zakonski načrt se nato načeloma sprejme s 142 glasovi brez 'glasov socialistov. Sprejme se tudi predlog, da se preide v debato posameznosti načrta, nakar se določi drugo črtanja za petek. — Predsednik zaključi sejo ob 11. url 25 minut ter odredi prihodnjo sejo na ponedeljek ob 16.
Ofenziva na Koroškem.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 31. maja ob 22. uri poluradno: Naša ofenziva se uspešno nadaljuje. Tekom 30. t. m. so naše hrabre čete zavzele B o r o v 1 j e in S u h i vrh (ob severnem izhodu podrožkega predora). L a b u d je v naši posesti. Nemci ob svojem umiku rušijo in plenijo. Vse hiše v Spodnjem Dravogradu so oplenjene. Železniške naprave so uničene. — Naše junaške čete so uplenile do sedaj okoli 20 topov raznega kalibra, veliko število strojnic (samo ena kolona je uplenila 42 strojnic), mnogo pušk, municije in tovornih avtomobilov. Ujeli smo večje število sovražnikov. Naše izgube so razmeroma male. Čete, ki so osvobodile slovenski Korotan, prebivalstvo navdušeno sprejema. Povsod čuiejo naši vojaki o grozodejstvih, ki jih je uprizarjalo podivjane nemško vojaštvo v Borovljah in Labudn, v katerih krajih se je s prihodom naših čet povrnil mir in red.
Agrarna reforma.
LDU. Belgrad, 1. V okolici Novega Sada in Belgrada se bo razdelila zemlla vrtnarjem iz Goriške. Za izplačevanje zahteva ministrstvo za agrarno reformo 20 milijonov dinarjev, za stroške reguliranja, naseljevanja in kolonizacije zemlje pa pol milijona dinarjev.
Dovoz - petroleja.
LDU. Beograd, 31. maja. Na poti so velike količine petroleja iz Amerike za našo državo. Prva pošiljatev Je že došla na Reko. Hrvatska dobi za svoje potrebe 140.000 sodov, ki se bodo razdelili na posamezne občine.
Ureditev uradniških plač.
LDU, Beograd, 1. V petek je bilo v ministrstvu za konštituanto to
zenačenje zakonov posvetovanje zastopnik vseh ministrstev o zakonskem načrtu za ureditev in zena-čenje uradniških plač. Minister dr,
Kramer je otvoril posvetovanje ij* naglašal, da je to vprašanje eno najvažnejših v državi in da Je (reba kolikor mogoče pospešiti delo, da se to vprašanje uredi. Posvetovanje je trajalo od 15. do 19.	>v,
Premogokop Ruda pr! Sinil.
LDU. Split, 31. Splitska družba »Ruda« je z uspehom zače’a kopati v premogovniku v Rudi pri SJnju. Upajo, da bo ta premogovnik lahko zadoščal potrebi premoga splitske plinarne,
Bakreni rudnik v Hercegovini.
LDU. Split, 31. maja. Tukaj se ?e ustanovila družba za izkoriščanje bakrenega rudnika v Budišnji Ravni v Hercegovini, iz katerega so pred 20 leti Angleži izvažali baker.
Zgraditev modernih kaznilnic.
LDU. Belgrad, !. Minister za pravosodje je izdelal zakonski načrt o ureditvi kazenskih zakonov. Na podlagi tega načrta se bodo zgradile moderne kaznilnice, kakor-šne obstoje na Angleškem in Francoskem. V teh zavodih se bodo obsojenci navajali k delu in učili raznih obrtov. To bi bile nekake po-bolJŠevalnice. Nameravajo se ustanoviti 4 taki zavodi.
Skupščina zadružnih organizacij SHS.
LDU. Belgrad, 31. Naš zastopnik na mednarodnem zadružnem kongresu v Londonu g. Avramovič se Je vrnil v Belgrad. Skupščini vseh zadružnih organizacij kraljestva bo 14. Junija v Belgradu ter bo g. Avramovič ob tej priliki poročal o pomoči angleških gospodarjev našim poljedelcem.
Amortizacij?! posoli!.
LDU. Belgrad, 1. Uprava državnih monopolov namerava s posojilom iz državne gotovine v znesku 30 milijonov dinarjev graditi nova potrebna poslopja in nabaviti potrebne stroje. Posojilo se vrne državni blagajni in se bo amortiziralo v roku 10 let. Za pokritje tega dolga bodo služili preostanki monopolnih dohodkov.
Brockdorff ne podpiše.
LDU. Lyon, 1. (Brezžično.) Zavezniki so sporočili grofu Brocfc-dorff Rantzauu, da ne bodo sprejeli nadaljnjih njegovih spomenic, ker je nemški delegaciji dovoljeni rok že potekel. Francoski diplomatlčni krogi se strinjajo glede mnenja, da je sedanjo obliko nemške mirovne pogodbe smatrati kot dovršeno, neiz-premenljivo delo in da ne bodo dopuščali ustnega razpravljanja. Kakor poročajo vesti iz Nemčije, želi nemški narod mir in bo vplival na vlado, da podpiše pogodbo. Grof Brockdorff-Rantzau je izjavil v Berlin odhajajočim članom nemške delegacije: Povejte v Berlinu, da ne bom podpisal miru, ako sedanji pogoji ne bodo izdatno izpremenjeni.
Aprovizaciia.
Ainerikanska akciia za priboljšek prehrani revnih otrok do 6. leta. I. in
II. uradniška skupina dobi izkaznice za otroke do 6. leta v mestni aprovi-zaciji na Poljanski cesti št. 13, po sledečem redu in sicer: I. uradniška skupina dne 3. Junija od 8. do 12. ure in II. uradniška skupina dne 3. Junija od 3. do 5. ure popoldne. Stranke moralo prinesti s seboj izkaznico I. ali 11. uradniške skupine in poleg tega a) za otroke do 3. leta zeleno izkaznico za zdrob in b) za otroke od 3. do 6. leta dokazilo (krstni izpisek) da otrok ni manj kot tri in ne več kot 6 let star. — Revniotrocido6. leta iz Moste in Viča ne bodo dobili izkaznic pri mestni aprovi-zaclji, temveč na V i č u pri patronatu Vincencijeve d užbe in v Mostah, pri šolskem vodji gosp. Orehku.
Aprovizaciia lužne železnice oddaja svojim odjemalcem namizno oHe po 23 kron liter.	_____
Izdajatelj: Josip Petelan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Llubllani.
=3= Pravkar je izšel v žalogi
Učiteljske tiskarne
r. z. z o. z.
===== v Ljubljani =====
lil
spisal Julij Bučar,
navodilo, kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako urejevati zbirko; z morfobiološkim opisom metulja v vseh preobrazbah. S 15 slikami.
Cena K 5—. --------
To knjigo, ki je edina svoje vrste v slovenskem jeziku, priporočamo najtopleje vsem, ki si napravljajo zbirko metuljev. — Posebno pripravna je za srednješolce.
Bva ijili poiffla Is ij»
sprejme takoj Jernej Lesjak, krojač v Trbovljah,
Hrana v hiši, plača ugodna.
min •mm ■ mmmmammmmmmm mm .
Inženir dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbeni inženir.
Specijelno stavbeno podjetje za betonska železobetonske in vodne zgradbe
v Ljubljani, Ililšerjeva ulica it. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne Zag$ elektrarne, betonske in žel -obetonska jezov^ mostove, železobetonska tu v arniška poslopja skladišča, betonske vezervarje, žeiezobetonsM, oporno zidovje in vso druge betonske iO železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvršite v vsenačrtfi stavbene Inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tety niških zadevali.
Zahvala.
Za vse ljubeznive dokaze srčnega sočutja povodom nenadomestljive izgube naše hčerke oziroma'sestre itd.
LEOPOLD1NE
izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo gg. pevcem izobraževalnega društva „Svoboda“ v Trbovljah za ganljivi ža-lostinki, darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem udeležencem, ki so spremili ranjko k večnemu počitka. "	„
Rodbina Ameršek.
BI
Pohištvo
za delavska stanovanja iz mehkega lesa. Spalne sobe, jedilnice, sobe za gospode, vseh vrst lesa in oblik. Kuhinjsko oprave, železno pohištvo, tapetniške oprave zelo poceni v trgoviui pohištva
Karl Preis, Maribor, Stolni trg štev, 6. g
Nakup neprisiljen!	Ceniki zastonj!
13
Priporoča se
Kavarna Theresienhof
Maribor, Glavni trg.
Vsak dan od 16. do 22. ure
koncert priljub. damske kapele.
Hrastnik
ima
■ Konzumno društvo rudarjev ■
vec]o zalogo Čevljev z lesenimi podplati, sandale za otroke in odrasle, razne voj. podplate itd.
mi
Podpisana vljudno naznanjava, da sva prevzela znano gostilno
®®T Pavšek
na Martinovi cesti fet. 26 v prenovljenih prostorih.
P. n. občinstvo zagotavljava, da bode v vsakem oziru dobro in točno postreženo.
Za obilni obisk se priporočava udana
Martin in Josipina Dolničar.
rji	•	•	prevzamem blago
Za uvoz m izvoz
tero imam vedno v zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z I8, referencami. Import In ©XP©rt
FERDO SERT, Maribor, Koro§ka_r«sta 21.
HM				
ms				
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1.100.000.
0
o
brez odbitka rentnega davka. : Ustanovljena 1. 1881.