3. številka. msiejnttJM" liv fc. ,bt u At _ Ljubljana, v soboto 4. jamivarja 1896, XXIX. leto. Uhaja vsak dan ivf*rr, itimfli nedelja in pravnike, ter velja po pošti projonmrj za a vst ro - o g er s k e dežele zn vse leto lf> gld , za pol leta H (»Id., ra četrt lota 4 gld, /a jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brca pošiljanja oa dom za vse leto l.'i gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jcden nicacc 1 gld. 10 kr. Z* posiljauje ua dom računa se po K) kr. na niesec, po 90 kr. za četrt let*. — Za tuje deželK toliko Već, kolikor poAtnina zaafia. Za oznanila plačuje te od fttiristopne petit-vrste po ♦» kr., če se oinamlo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj »e izvoli fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo j« na Kongresnem trgu ft. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika Sv. Treh Kraljev izida prihodnji list v torek dne 7. januvarja 1806. m. Na starega leta dan smo na tem mestu ia-beležili pozitivne uspehe, katere je lansko leto dosegel narod slovenski. Toda te pridobitve niso naj-snačilnejši momenti v lanskem letn. Pri vsi važnosti, katero jim priznavamo, moramo reči, da se nam adi veliko večje važnosti politični proces, kateri se je zvršil v našem narodnem življenju in vled katerega se je morda za vedno raztrgala ves, ki je spajala posvetno inteligencijo in slovensko duhovščino. Isvzemši malo a značilno epizodo iz 1. 1873 je bila slovenska duhovščina z narodno inteligencijo vedno solidarna, a le navidezno. To spozna vsakdo, kdor le površno pregleda zgodovino našega naroda. Slovenska renesanca se je začela z Linhartom, Cojzom in Vodnikom. V zgodovinsko za nas sijajni protestantski dobi se je slovenski jezik rabil zgolj kot sredstvo za verske namene, prav tako. kakor v preklaverni dobi protireformacije in notri do Pohlinovih časov. Takrat res da narod slovenski ni imel druge inteligence, nego katoliško duhovščino, in res je tudi, da je ta duhovščina rabila kolikor toliko slovenski jezik, a le ker dragega ni mogla rabiti, narodno-slovenskih kulturnik in političnih stremljenj pa ni imela nič, nego že pospeševala raznarodovanje kolikor je bilo v njenih močeh, zlasti v Šolali. Francoska revolucija je obnovila idejo n a c i -jonalizma in tok časa jo je zanesel tudi na Slo. vensko. Linhart, Oojz in Vodnik so bili nje prvi slovenski zastopniki. Njim se je pridružil velik del duhovščine in majhen del posvetne inteligence. Posvetna inteligenca zategadelj ne, ker je bila tujega rodu, slovenska duhovščina pa deloma zategadelj, ker je bila slovenske krvi, največ pa zategadelj, kor je zmatrala narodnostno idejo za mogočen pripomoček, vzdrže- vati duhovniško prevlado, katero so ideje francoske revolucije hudo oškodovale. In ta drogi motiv opažamo na vsaki strani naše zgodovine v tekočem stoletju. Kadar je bila večina duhovščine rodoljubna in ne samo klerikalna, jej je šlo bolj za narodno stvar, ko za klerikalizem, kadar pa je bila večina bolj klerikalna in težila za gospodstvom, Be je ustavljala narodovemu stremljenju. Vodnik je bil prvi, ki je imel kolikor toliko določen splošnonaroden program, kateri je imel pred očmi političen ideal — .Ilirijo oživljeno". Po svojem mišljenju je bil jozeBnec, racijonalist, na narodno delovanje ga ni silila verska gorečnost, razvnel se je zanje, ker je botel slovenskema narodu zagotoviti fizično eksistenco, samosvoj kulturen razvoj in politisko neodvisnost, njegov osebni program, prvi slovenski program, je bil torej očitno nacijonalno-liberalen. Ta Vodnikov program je ostal kolikor toliko v veljavi, tudi ko je prvega političnega buditelja našega naroda že davno krila črna zemlja, skoro do leta 1848. Narodna ideja je bila takrat omejena na elovensko inteligenco, posvetno in duhovsko. masa naroda je bila indiferentna A že v tisti dobi se je pojavljalo nasprotstvo mej posvetno in duhovsko inteligenco, izviralo je prav iz tega, k-r je jeden del duhovščine se oklepal nacijonalne ideje zgolj iz stanovsko-egoističnih razlogov sicer pa načeloma oviral vsa prizadevanja glede kulturnega ali narodno-politiškega razvoja. Kolikor bolj se je posvetna inteligenca množila in skušala popolniti narodni program Vodnikov, toliko bolj se je temu upirala duhovščina. Jožefinizem je gineval in pojavila se je netolerantnost. Duhovščina je bila Številnejša od posvetne inteligence, ta se je morala ukloniti in ko je Dagarin, pravi tip klerikalca v slo venski koži in predhodnik dr. Missie, sežgal Prešernovo literarno zapuščino, je ž njo vred sežgal v imeni klerikalizma tudi Vodnikov program. Takrat je prvič v nas popolnoma zavladal klerikalizam. Vihar, kateri je prineslo leto 184S., je za nekaj Časa zopet oživil narodno liberalni prog rum Vodnikov. Kar so takrat poslanci slovenskega naroda v parlamentu zastopali, je bilo vse v smislu njih nacijonalno-liberalnega programa, vpe je meri'o na zagotovitev narodne eksistence in politične neodvisnosti ter na pridobitev sredstev za svobodni kulturni napredek. Klerikalizem kot tak ni imel beeede. Reakcija je ta program uničila in nastala je zopet doba narodne stagnacije. Dtiliovš.ina ie gospodovala in se malo menila za narodni program dokler ni ustava odprla Slovencem dunajskega parlamenta. Od takrat pa do lanskega leta je bila posvetna inteligenca navidezno solidarna s duhovščino, v resnici pa je mej duhovniki in posvetnjaki vladalo vedno, če tudi časih jedva vidno nosprotstvo. ker so duhovniki vedno delali na pridobitev absolutnega gospodstva, posvetnjaki pa so se temu ustavljali. Slovenska literatura je priča da s« posvetno r a z u m n i A t v o od I. 1 84 b ni nikdar popolnoma uklonilo klerikalizmu, delalo mu je samo koncesije od slučaja do slučaja, ter svoje kulturne in politiške težnje solidarnemu postopanju zavoljo podrejalo nacijon&lct ideji. Slovensko razumništvo se je vedno bolj množilo in zato vedno odločneje slilo na Nvilfjo narodnega programa. Zahtevalo je, naj se slovenska nt ranka odreče kulturnemu napredku nasprotujočemu klerikalizmu, naj se približa svobodomiHelnemu toku zapadne civilizacije in končno je I. 1873 po zmagi liberalizma in podržavljanji šole v naši državi tudi v nas prišlo do razpora. Skrb za narodni obstanek je posvetno inteligenco napotila, da se je novic nekako podredila duhovniški prevladi. Prišlo je do kompromisa, pri katerem je pa tako posvetna inteligenca kakor duhovščina nekoliko o <1 nehala od svojih načel in zahtev. T o j e b i 1 a najlepša doba v zgodovini našega naroda. Duhovniki in posvetnjaki ho eložno delali na pridobitev kulturnih naprav ter na razširjenje političnih pravic našega naroda. Duhovščina je, če tudi nerada in mrmraje, priznavala svobodo v znanosti Iti literaturi, posvetna inteligenca pa je podpirala ali vsaj ne ovirala čisto klerikalnih teženj. Prirodopisni in tehniški razgled.*) Pifio J. Vsaka doba naše povestnice ima svoje vrline in sijajne dogodke, ki so ji vtisnili značilni pečat ter ji dali ime v zgodovini človeštva. Kot taki slavni pojavi so do najnovejde dobe veljali skoraj izključno le bojni dogodki. Po silnih vojskah in po osodah onih, ki so z bratovo krvjo polnili to cvetočo zemljo, dele historiki epohe tiase zemlje. Na kulturne zmage, na oni temelj, ki je zraagonosnemu vojskovodju pripravljal pot do krvavega venca, na imena onih mož, ki so kot duševni veleumi vladali svet in s svojimi deli preustrojali kulturno in politisko lice naše zemlje, se je opiral morebiti le strokovnjak v svoji skromni sobici — širšemu svetu, osobito pa učeči se mladini, je ostal njihov pomen skrivnostna knjiga s s< dninn pečati 1 Le ozrimo se nazaj na tiste zlate čase, ko smo Še sami posedali po šolskih klopeh. Kako podrobno so nam tedaj risali „slavne* *) Pod tem naslovom bodemo v podlistka objavljali »s itrokovnjaBkega peresa jeden do dvakrat na mesec naj-valnejle iznajdbe in napredke na prirodopisnem, tehniškem ■»n industrij alnnra polji. Uredništvo. čine tega ali onega srednjeveškega četovodje, ki je s svojimi najetenci pustošil svet ter nosil strah in grozo mej sovrstnike svoje — a kedo nam je na primer le količkaj dostojno slikal delovanje onih čudovitih mož, ki so stali ob zibelki preporodne ali i reneeanške dobe? Kdo je nam — če vzamemo le i jeden zgled iz tistih časov — primerno ocenjeval delovanje največjega veleuma, kar jih je kdaj no sila naša zemlja, delovanje Michelangelovo? S svojo čarobno kupulo nad cerkvijo sv. Petra v Rimu se je postavil mej prve stavbin*ke mojstre vseh časov in dob; s svojimi kipi si je pridobil mesto prvaka mej najslavnejšimi podoharji vseh narodov; s svojimi slikami je glede duhovitosti in silne fantazije nadkriljeval celo Rafaela in čestokrat vplival na njegova dela ; s svojimi Boneti pa zavzema častno mesto mej klasiki laške literature. . . In ta mož, ki je s svojim orjaškim duhom posegel tako globoko v vse stroke ""človeškega delovanja in nehanja, ki je stoletjem zarisal nova pota, ta mož je ostal tedanji učeči se mladini skoraj nepoznana osoba! — A pustimo tožbe. Naš čas je jel popravljati, kar so zamudili predniki. Danes eprevidevajo učitelji zgodovine, da bojna slava ni več prva slava; pomen kulturne zgodovine pronicuje vedno širše kroge in skoraj ni dvomiti, da se bodo zanamci učili povestnice človeštva s po vnem drnzega stališča, kiikor tedanji in pretekli rod. Tedaj bode zgodovina še le v pravem pomenu postala »učiteljica človeštva" in pravo zrcalo človeške osode na zemlji. Da pa se pripravlja in vrši tak prevrat, zahvaliti se imamo jedino le tako zvanim eksakt-n i m vedam sedanjega stoletja. Intenzivno spoznanje primde in njenih sil, ženijalnu uporaba vseh sredstev, ki jih podaje zemlja svojim stanovalcem, so dospeli do strmoglave višine. Prirodopisna veda v širšem pomenu besede je samo odločilni fiktor v zgodovini človeštva; ona daje smnr delovanju in nehanju, sreči in bedi neštetih množic. Največji veleumi ji posvete svoje življenje in prodirajo vedno globlje v spoznanje neizčrpnih virov, ki nam jih podajajo prirodne sile. Nebrojni tehniki uporabljajo plodove teh raziskavanj ter gradijo pred strmečim svetom naprave na polji prometa, prosvete in industrije, ki so v teku zadnjih desetletij tako korenito predrugačile življenje posameznika in človeške družbe ter s tako revolucionarno silo posegle v vse odnošaje zemlianov, da je nemogočo le nekoliko dostojno narisati ta velikanski prevrat. Jednemu posamičnemu človeku sploh ni mogočo več slediti vsem novim iznnjdhnm, ki B9 skoraj dan za dnem Ta dobrodejna jedinost pa je počasi gi ne vala, duhovščina in posvetna inteligenca sta se čedalje bolj oddaljevali od pogojev kompromisa in že tedaj se je videlo, da pride tekom let do novega razpora. Kriza pa je nastala že prej, nego je bilo pričakovati po logičnem razvoja razmer. Provzročil jo je škof Missia. Ko je stopil na kranjska tla, je obnovil parolo o absolutnem gospodstvu duhovščine v vseh javnih in političnih rečeh. S kruto roko je raztrgal kompromis, kateri je malone celo stoletje vezal duhovščino in posvetno inteligenco. Kot tujec ki s- je v šoli jezuitizma navzel kozmopolitskoga duha in »e t^kom let popolnoma odtujil svojemu narodu, ni mogel pojmiti, da zamoro pošteno slovensko srcu svoja načela, če ne popolnoma pa vsaj deloma, podrediti nacijonalni ideji. Kristus ni sklepal kompromisov — tako je konklnliral škof Missia in uničil Stoletni kompromis, organizoval duhovščino po jezuitskih načelih in jo pognal v boj, ne zoper narodove nasprotnike, ne za pridobitev kulturnih naprav, ne za razsirJHiip' narodovih pravic ali za zagotovitev narodne eksistence, nego v boj zoper rodne brate, za gospodstvo mejnarodnega klerikalizma. Škofova volja je bila povod da se je doslej kot nairijonaliiA stranka jedina slovenska stranka razbila in da sta se na Kranjskem organizovali dve politični stranki: narodno - svobodomiselna ali, točneje reSeoo, narodno-neklerikalna in klerikalna. Na programu narodne, stranke stoji na prve tn mesta naoijonal.ne ideja, kakor si jo je mislil Vodnik, kakor jo jo kot voditelj po kompromisu sjedinjene duhovščine in posvetne inteligence raz-ti m-val I5lei\v>is, »ločim stoji v klerikalnem programu u.i prvem mestu absolutno gospodetvp škofovo in duhovščine, ves druge točke pa merijo le na ohranitev i rr j gOepO 'Si \ s, Mej tema dvetna političnima strankama se je lani bil prvič ljut boj. Klerikalen stranka je zrua-g.ila. Duhovščina, ki vodi maso naroda že stoletja, sastavila j«- za SVOJO zmago vse sile in porabila v.^a mogoča sradsl va. Inteligenos je sijajno zmagala v mestih. A zato Ae nt misliti, da jo narod razdejan na dva tabora, Masa naroda našega še nima saoio tojne sodbi o borbi, varovali je svojim duhovnikom in ' ta za njimi, ne veua z t kaj se gre: Rasieljena in razcepljeni jfl samo slovenska inteligenca, v nerodnem taboril je vsa posvetna inteligenca, duhovičina ps je sdrttieus v stanovski klerika -i stranki. Ta prvi pojav organizacije slovenskega naroda po političnih načelih je /a nsi narod nejsnsmenitejia dogodba v lanskem Mu. Jedni sodijo, da je ta Organizacija kvarna. Po naših mislih je jedino parne'ia v narodih , katerih telesna eksistenca je zag tovljena, kvarna pa v narodih, k*t»*n se morajo le /anjo boriti in katerih vse politično dedovanje meri v prvi vrsti jedino na pridobi ev kulturnih in poi'ii'nh naprav v svrho zigotovitve narodne eksistence. Ali ker je kranjska klerikalna stranka poti mla nacijonalno idejo na zadnje mesto v svojem programu, ker jo je podredila vsem drugim svojim i ejam in jo upošteva le v toliko, v kolikor zamore koristiti nje specifično klerikalnim težnjam dočnn pod r j a narodna stranka nacijonalni ideji še vedno vse druge svoje ideje, kar pričuje najbolje program, vre na prirodopisnein, tehniškem in industrijalnem polji. Dovolj je, če se mu posreči, udomačiti se le v jed ni stroki ter veaj v glavnih potezah razumeti njen obseg in njen pomen. Na druge prikazni pa zamore tudi strokovnjak le tam pa tam vreči nagel pogled, ter kronistu jednako s kratkimi potezami z dnlježiti značilnejše pojave. Muditi se ne more n kjer, če neče takoj ziostati in zgubiti sled v tem krasnem tekmovanji prirodopisnih ved. Nap edki v izpoznavauji prirode pa ne zanimajo samo strogega strokovnjaka; ves olikani svet pazno in b s'ro sledi delovanji na tem polji — in kaj bi ne, eaj smo vsi otroci prirode, vsi živimo v njej, vsem je prirojena radovednost, pogledati globlje in globlje v tajno delavnico matere natore ... g V nastopnih vistah bsdemo skušali, opozarjati svoj s čitatelje v kratkih, značilnih potezah na one važneje pojave moderno prirodopisne vede, ki obračajo naša pozornost občinstva in imajo v sebi pogoj za širše zanimanje. Pri tem se hodemo ozirali na prirodop's v ožjem pomenu besede, kakor tudi na tehniške in industrijalnn iznajdbo. Naštevali jih bodemo brez tesnejša mpjsebojn« zveze, in ne-razvričejie, kak.ir jih ravno podajajo božeči čas in hitro so vrsteči dogođljajl umu . . , .i.ijo prlb,) vsprejet na shodu zaupnih mož I. 1894., zato ee moramo računati z nastalim racporotn in skrbeti, da se masa naroda loči od stanovske stranke, za katero hodi iz nerazsodnosti ter pridruži stranki, zastopajoči načela Vodnika in Bleivveisa. Narodna stranka pa mora paziti, da bodo zanjo vsak hip veljale besede, katere je veliki Gladstone izrekel pred 30 leti pri drugem čitanju reform- bili v londonskem parlamentu: Velike moralne sile naše dčbe bo z nami. Naša zastava se more za tre-notek nagniti, ali ona nas zopet povede ne k hitri in viharni, ali h gotovi in popolni zmagi.__ Deželni zbor kranjski. (II. seja dne 3. januvarija 1896.) (Dalja.) Posl. Hribar je rekel, da je posl. Kersnik le splošno govoril o klerikalni agitaciji pri deželno-zborskih volitvah a važno je, da ostanejo nekateri slučaji zabeleženi v stenografi .'nem zapisniku. Posl. k In u je rekel, če se smatramo za katolike, naj bi se bili udeležili kat. shoda. Mi nismo imeli potrebe javno izpričati svojega katoličanstva, ker je bolji katoličan, kdor sam doma vrši svoje verske dolžnosti, kakor tisti, kdor se javno na prsa trka. Na katoliškem shodu je neki duhovnik vstal in branil Ciril-Metodovo družbo pred napadi. (Kalan: Ni res.^ Ka kor tistemu duhovniku še dandanes niste odpustili, tako bi tudi nam ne, ko bi bili prišli in bi jo bih branili K lun je izrekel gorostasno načelo, da je škof voditelj tudi v političnih rečeh, postavljen od sv. Duha, iu kdor se mu ne pokorava, greAi zoper vero. Če je škof postavljen od sv. Duha — kako, da je Hi* I' Fiapp prepovedal agitacijo, M is ia jo ukazal, Sohonborn pa dovolil voliti Mladočehe? Kat ere g t teh škofov je navdajal sv. Duh? Dež. glavar, ki je v prvi seji govoril o miru ; naj bi bil svojo avtoriteto v kat pol. društvu porabil in to pred nekaj meseci prt d volitvami. Tam naj bi bil priporočal mir. Sele zdaj, ko so klerikalci v mestih podlegli, ste prišli na misel, da bi bilo dobro v miru delovati. Glavarjeve beseda so bile glede nas cenena fraza. To poti j »i je glavarjev apel na veleposestnike. Glavar tudi no misli, na mir mej nami in klerikalci. Nekak omen je bilo, da so nam ti že v prvi seji vzeli sedeže (Kalan: To so važne stvari.) Morda boste tudi vi še kdaj kako nevažno stvar izrekli, /dim, da bi se udomačilo večje mej seboj no spoštovanje mej nami, kakor je sedaj. Strastne volilne priprave in strastni govori so razburili mnenja. S kakimi kapucinadami se je delalo za volitve ! Oberkapucin je bil Žitnik in dva druga gospoda, ki sta se potegovala za službice, sta potovala ž njim. Ti ljudje so ;. 11 j.- k. 111 ljudstvo zoper nas in glavno orožje je bila bolnica, ootem pa gledališče. Z nami ste glasovali za bolnico in potem ste s tem agitirali zoper nas. To je tako grda, brezvestna agitacija, kakeršne nismo še doživeli v naši deželi. (Klici: Res je !) 0 gledališča je kmetu lahko govoriti. Govoriti, da je stalo čez 200 000 gld. in da je vee to plačal kmet, to je najostuduejša perli lija. Žitnik je nekje trdil, da je veljalo gledališče l/t milijona in vzkliknil : To si ti plačal kmet s tvojimi žulji. Ni pove se pa kmetom, za kaj se imajo meščanom zahvaliti, kako velikanske dobrote so mestjani že storili kmetu. Narodna stranka je poskusila narod poučiti in sklicala shod v Starem trgu. Tacega nastopa klerikalcev, škandaloznega, surovega nastopa še ni bilo. Vaši agitatorji so nahujskali ljudstvo in ko sem jaz hotel povedati, kaj se je delalo v dež. zboru, odgovorilo se je: Nečemo poslušati, mi smo za vero. Torej se je ljudem reklo, da smo mi zoper vero. Po shodu me je neka ženska pozdravila s „Hvaljen bodi Jezus Kristus", ko sem odgovoril: „Na večno Amen I" je ženica vsa začudena vzkliknila: .Oho!" Na cesti pri Grahovem so nam ljudje grozili, v neki drugi voz pa so metali kamenje. To je sad misijonskega delovanja. Kdor je mislil, da ima izpostavljenje sv. Rešnjega Telesa kuk višji pomen, zdaj tega več ne misli. Bs nikdar se ni sv. U T. na tako podel način profaniralo, ko sedaj, in to na škofov ukaz. Agitatorjev imate dovolj, ki bi radi boljše fare imeli. Streberjev je mej Vami, in ti imajo na dan 24 prostih ur. Ti so porabili vsako sredstvo. Neki duhovnik na Notranjskem je rekel: Možje, tistega otrok, ki bo volil liberalca, ne dobi pri spovedi odveze. Zato imamo priče (Kalan: Ni res.) To se da s pričami dokazati. (Kalan: Ime povejte) Će bo zahtevala poklicana oblast, jej povem imena. Dež. predsednik naj me pokliče in vse mu dokažem. Neki kaplan na Dolenjskem je rekel: Ko bo prišla zadnja nrs, boste potrebovali nas, ne škrijcev. Tako postopanje je Skandalozno. — Ko bi priisl Gospod še jedenkrat na svet, bi vzel bič in Vas vse segnal iz tem pel ja. (Ramo odobravanje. Glavar D e t e I s svari galerijo. Dr. Tavčar: Mi pa kličemo le jedenkrat: Dobro!) Glavar graja, kadar se nem ploska, kadar as ploska klerikalcem, se ne gane Drag slučaj. Dobil sem to-le pismo priprostoga volilca: „ Predragi gospod poslane! Obžalujem, ker bode po izreku Gospodou duhonnikou krajnskiga in loškiga volilniga okraja, usse tista katteri niso Žaštarja volili hudič usev, sa taks s poštene volilna je tako govorjenje prenapeto, kazni uredno, duhovniki so iz Prižniz ludem naznanili in iz von postaulenem sv. Nežnem teleBam, tudi otli persilit, de bi bil Žustar is voljen, tudi so jem grozili de jeh na Smertno uro nabodejo otli previdit, in še več druziga žuganja pa Gospodje vo-lilci se taciga žugajna nisso ustraiili, so Gospoda Globočnika volili koker je vam znano, gospod po-slanz, na to vi delejte, de Loških in K rajnskih vo-lilcoa nabode hudič uzev, ker eo spoštenaki ,■ Odgovoril sem moža, da nimam moči na hudiča, pa tisti, ki ga kličejo, je tudi nimajo, sicer bi ga bili že davno poslali name, da bi me vzel. Taka agitacije je nevarna tudi s socijalne strani. Socijalisti begajo ljudi, a njih agitacija ni tako nevarna, kakor klerikalna. Govorilo se je o škofu. Kdor ne spoštuje svoje matoma govorice in pri oddajanji služb se ne ozira na evoje rojake, tisti je slab rodoljub. Ali dela škof tako? Ali dela? (Klan in Kalan: da!) Ne! On ima same nemške služabnike in govori vedno nemški (Klan: Ne, veduo slovensko.) Dobro; če je res, vzamem to na znanje. Afera z mi-nistom Schoubornom ni pojasnjena. Faktične besede ministrove so določno znane. Kdo ne govori resnica: Ali škof ali Schoaborn ? Dokler ni bilo Missie, niso škofje tako postopali. Missia je naslednik škofa Hrena, ki je dal sežgati slovenske knjige. Kar ne izhaja v .Katoliški tiskarni" se vse prepoveduje, to bi škof rad vse sežgal, ko bi mogel. „Kat tiskarna* pa tiska priporočila nemoralnih spisov, ti pa se ne prepovedo. Govornik konča s Schillerjevimi besedami: Za ukanjem pride jokanje! Posl. Žitnik pravi, da so poslanci poklicani sem, da delujejo. Kar smo danes čuli, Brno že brali v vaših časnikih. (Dr. Tavčar: Saj jih ne smeta brati.) Sprožili ste to stvar, da bi bilo kaj prepira, posebno jezen je tisti gospod, ki ni bil izvoljen tam, kjer prvikrat. Nam se reče: Vaš gadji zarod je kriv, da smo se ločili. Denimo, da smo za polovico krivi, bodite tako pošteni in povejte, da ste prepira vi za drugo polovico krivi. (Hribar: Kdo je uničil Gregorčiča?) Leta 1873. ni bilo Missie na Kranjskem in v tistih letih tiči vir sedanjim pre-pirom. Neki gospod je hotel, naj se premeni ime „Slov Naroda". To je dokaz, da se lista sramujete. V mladih letih sem bral ta list. (Tavčar: Ali ste bili takrat liberalec?) A bil je drugačen. Kes, da se pri agitaciji časih prestopijo meje dostojnosti. Če ste v pravem pomenu besede liberalci, zakaj nam odrekate pravico delati, zakaj trdite, da delamo samo za gospodstvo duhovske stranke. Nam je za gmotni in kulturni napredek našega naroda. Vedno in pri vsaki priliki sem rekel kmetom: Volite po Bvojem prepričanju. (Dr. Tavčar: Aha!) Schonborn je sam povedal, da ga tista poslanca nista umela, ki sta povedala, da je škof tako govoril, kakor se mu očita. Družba ev. Cirila in Metoda se na katoliškem shodu ni napadala, le nje poslovanje se je grajalo. Hribar je namignil, da želim priti v dež. odbor (Hribar: Tega nisem rekel. Tavčar: Pusti ga, pusti!) in me imenoval političnega kapucina. (Klic: Saj ste!) Ne bom se opravičeval, a to povem, da pri agitaciji nikdar nisem rabil besede .liberalec" ali „brezverec", ker nikomur ne očitam privatnega živijenja. Vi ste žaljeni, če se Vara reče liberalec, jaz pa protestiram proti besedi »klerikalec", ker je to psovka. Hribar je rekel, da sem brezvestno „farbal* ljudi glede stroškov za bolnico, gledališče. V „Slovencu" imate moje govore. Povsod sem povedal, za koliko smo glasovali in vedno povdarjal kulturni pomen gleda* lišča. Kar ste več porabili sem grajal. Tako tudi glede bolnice. Kar sem očital, sem očital deželnemu odboru, ne vaši stranki. Kdo pa je v Idriji nai shod razgnal? Kar je vam dovoljeno, mora biti tudi nam. Pravi se, da hujskamo. Ako se v teh žalostnih čiiHih obrestujejo dolgovi po 20%, je dolžnost ■V Dalje v prilogi, "^tk Priloga „Slovenskemn Narodu'4 št. 3, dne 4. januvarja 1896. jmagati in oprostiti kmeta pijavk, naj pripadajo asi ali naši stranki. Socijalni položaj trka na vrata to je pot za združenje. Posl. dr. Tavčar se odpove besedi. Posl. Kalan je najprej povedal, da je debata prognostikon v kakem okviru se bodo vršile razprave. Narod bomo s tem le ponižali pred nasprotniki in veseli so prepirov le ti. Neki gospod z nemške strani je že rekel, da je nedelikatno in za narod sramotno, da ee take čenčo spravljajo na dan. Kersnik je imel najmanj uzroka nam kaj očitati, ker v njegovem okraju je bila najživalinejša agita-Kar nam očitate, ste delali sami. (Dr. Tavčar: Sv. Rešnjega Telesa nismo izpostavili.) Rekli ste, da bodete hujši ko Bog, sicer pa ste delali nečast sv. R. T. Rabili ste silo, zvijačo, nezakonitost. Grozilo se je odpovedati dolgove; nekemu revežu se je grozilo, da se mu bo bajta v vodo vrgla. Nekega Gombača so odpustili iz službe. V Ljubljani so se izdale neveljavne glasovnice, da bi se dosegla sijajnejša zmaga. Vi ste bili naši učitelji. Če smo kaj storili, smo le vas posnemali Družba sv. Cirila in Metoda se na katoliškem shodu ni napadala. Kersnik in Hribar sta se spodtikala nad glavarjevimi besedami. Mi nikjer ne snubimo, se lojalno pogovorimo, ker nismo nikjer osebno angaževani. Ge nas bo slovensko-nemška koalicija ovirala v delovanju, bomo to povedali volilcem in se s tem opravičili. Govornik ponavlja, kar je povedal Žitnik o bolnici in namigne, da bode njegova stranka nasprotovala gledališču, „ker je plačujejo tisti, ki še za sol nimajo*. Dirindaj na shodu v Starem trgu je nastal, ker se gospodje niso hoteli ukloniti predsedniku. Pa povedali bi bili tudi, da ste klicali žandarje na pomoč Sooijalizeni je res nevaren, a s takimi sredstvi kakor vi delate, ne opravite proti njemu nič. Treba dela, pozitivnega dela. Vzprejel se je konec debate. Posl. Ažman pravi, da klerikalci stoje na narodnih tleh, narodni pa ne več na krščanskih. Ker neki gospodje niso hoteli nič darovati za katoliški sklad, je govorniku dokaz, da so bili BI to, da bi mladina na srednjih šolah izgubila vero! Liberalec na deželi se pozna po tem, da ne hodi v cerkev. Ml sv. Kežnjega Telesa nismo postavljali v blato, vi pa v časnike. Tisti, ki so se cerkvi zneverili, so zgubili vsi glave. (Klic: Za božjo voljo!) Ce je neki duhovnik rekel, da ga v zadnji uri ne bo k liberalcu, je to menil tako, da ne bo prilike imel priti, ker bo dotičnik prej umrl. Nas ste napadali in odgovor na to je, da smo v tolikem številu tu. PohI dr. Tavčar: No bil bi se oglasil, da me ni pozval moj stari prijatelj Andrej Kalan. Natolcevanje njegovo, nesramno zavijanje, da sem jaz rekel, da bom hujši, ko Bog, me je izzvalo. K.izgovarjalo se je o agitacijah. Klunu in Žitniku bi ne bil odgovarjal. Klim je dobra duša. Spominjem se, da sva na Dunaji govorila in je on rekel: Kaplani so mi čez glavo zrasli, jaz sem se naveličal boja. Žitnik je protestiral, da je klerikalec in rekel, da je liberalec. On menda sam ne ve, kaj je. Debata je dala povod tistim novim močem, ki so prišle v zbor, da bi se bili oglasili. Govorili so le štirje duhovniki, a pričakovali smo, da čujemo nekdanje somišljenike Pfeiferja, Jelovška, Koščaka. Neduhovniki so molčali in s tem priznali, da je pravica na naši strani. Klun je vzel v roko trouibo in zatrobil slavo škofu in se drznil reči, da še ni bilo škofa, ki bi bil toliko za slovenščino storil, ko Missia. Ne omenim Pogačarja, katerega niste ljubili, a pozabili ste Wolfa in Slomšeka. S tako agitacijo, s kakoršno seje razburila dežela, se ni nikomur koristilo. Škof naj dela za mir in krščansko ljubezen, škof je šel v boj in razdražil duhove. (Burno : Res jel) Sv. Rešuje Telu je doslej stalo vzvišeno in mislimo, da ga ni bilo treba v volitve mešati. Če se bo pri takih prilikah sv. Rešnje Telo izpo stavljalo, bodo nastale posledice, o katerih sem govoril v Metliki. Agitacija se je zanetila v cerkev. Še nikdar ni pri nas uoben škof izpostavil sv. Res-njega Telesa. Ta ima velikansk pomen za tistega, ki vanj veruje; Povše se smeje, kar je jako sumno. (Veselost.) Tam, kjer ste zmagali, je sv. Rešnje Telo pomagalo, v dolenjskih mestih je bilo tudi izpostavljeno iu ni nič pomagalo. Ljudstvo si bo mislilo, da ali sv. Rešnje Telo ni imelo moči ali pa je bilo popolnoma zadovoljno z mojo izvolitvijo. Gospodje trde to in to, dokazov pa nimajo. Duhovniki so grozili, da ne bodo prišli z obhajilom v •mrtni uri. (Klun in Kalan: Kateri duhovniki?) Nečak kanonika Kluna, kaplan Kromer v Poljanah, je bil tisti. In tudi posl. Kajdiž je jednako agi t i ral . nZdaj me ne poznaš, na smrtno uro me boš pa klical". Klunov nečak je n ezrel kaplan in je naravnost govoril, vi (Kajdiž) ste pa skušan mož in ste isto misel prikrito povedali. Pri vsaki priliki se naglasa, kakor bi kmetski in meščanski stan živela v nasprotju in to je tudi storil glavar v svojem govoru. Kdor to vedno naglasa, postopa slabo. Kalan je rekel: gledališče naj plačajo tisti, ki je obiskujejo. Če bomo pri vsaki cesti tako vprašali, nas čakajo hudi boji. Ko so anglikanski prelati se borili za prevlado, je njih vojskovodja ujel 20letno deklico in jo utopil, ker ni hotela priseči na anglikansko prelsturo. Kjer je bila doklica utopljena, je postavljen spomenik, na katerem je zapisano : Tu je utopljena deklica, ker ni hotela verjeti v prelaturo, pa je umrla na čast Jezusa Kristusa. Tudi jaz ne prisežem na škofovo politiko, ne prisežem na prelaturo, a da se to naaprotst.vo pribije, zategadelj je bilo umestno, da se je sprožila današnja debata. Deželni glavar Detela: Meni se je podtikalo, da sem snubil veleposestniške poslance. Ali me imate res za tako naivnega, da bom v javni seji snoval zvezo. Kar sem rekel, potrjujem tudi sedaj. Kakor sem govoril jaz, tako so govorili tudi moji predniki. „Narod1' je to, kar sem v prvi seji rekel deželnemu predsedniku, predstavil tako, kakor da sem govoril veleposestnikom. Sloga je potrebna. (Dr. Tavčar: Škof pravi, da se z nami še pečati ne smete.) To nam nič mar. (Klic: Vam ni nič mar, kar škof pravi? Veselost.) Opustimo osebne napade, kar govorim, za to stojim kot mož beseda. (Dr. Tavčar: Kdo je glede dekliške šole sedel na besedo?) Debata se je s tem zaključila in na vrsto so prišli faktični popravki. Posl. Hribar je v faktičnem popravku konsta-toval, da vse, kar je Kalan govoril o shodu v Starem trgu, je do cela neresnično. Posl. Kersnik je v faktičnem popravku zavračal Kalsnove trditve glede domžalskega shoda. Predsednik je pograjal duhovnika, ki se je nedostojno obnašal, to je bilo vse. Posl. dr. Schaffer je zavrnil Kalana, ki je trdil, da se je reklo: Debata je netaktna, škandalozna in na sramoto Slovencem. Kar je Kalan rekel, je neresnično. Danes ni noben nemški poslanec ž njim govoril. Vprašal sem ga, koga je imel v mislih in na moje veliko začudenje je povedal, da sem jaz tisti. Kalan je prislnškaval, ko sem govoril s Povšetom. Jaz sem Povšetu rekel, da sem največ tega, kar se navaja, že bral v .Narodu" in „Slovencu". To je g Kalan zavil. Posl. M urnik je izražal željo, naj bi kmalu prišli do gospodarskega dela in priporočal, naj se volitve odobre. Pri specijalni debati so se potrdile vse volitve. Posl. Luckmann je poročal o računskem zaključku garancijskega zaklada dolenjekih železnic in o proračunu za 1. 189(5. in predlagal, naj se računski sklep in proračun odobrita. Posl. Hribar je opomnil, da se je v zadnjem zasedanju sklenilo, zmatrati gradbo železnice iz Ljubljane na Vrhniko za nujno in predlagal, naj deželni zbor uvrsti v proračun znesek 20 000 gld. za to železnico. Posl. dr. Schaffer se je izrekel zoper Hribarjev predlog, Češ, da se ta svota tako še letos ne bo rabila. Posl. Klun ja govoril v istem zmislu, kakor posl. dr. Schaffer, pa rekel, da bi se ta svota mogla postaviti v proračun deželnega zaklada, tako da bo deželni odbor v stanu izplačati. Deželni odbor naj se torej pooblasti, da sme vzeti to svoto iz garancijskega zaklada kot predplačilo. Govornik predlaga v tem zmislu stilizirano resolucijo. Posl. Murnik je dokazal, da je deželni odbor že pooblaščen izplačati ta znesek, ko bi bilo potrebno. Ko je še govoril poročevalec posl. Luckmann, se je vzprejel predlog finančnega odseka. Potem se je seja zaključila. V I Juhljunl. 4. januvarja. Narodna jednakopravnost in nemški konservativci. Naš list je že nekajkrat pokazal, kaki prijatelji Slovencev so nemški konservativci in svaril, da naj jim preveč ne zaupamo. Ovirali so večkrat naše poslance na Dunaju, da niso mogli z vso odločnostjo se potegovati za narodno jednakopravnost Imeli so pa v svojem programu vendar točko o narodni jednakopravnosti, menda zaradi tega, da so varali Slovane. Sedaj je pa iz njih programa ta točka izginila. Konservativni „Vaterland" je v svojem obširnem vabilu za naročbo razvil ves program nemško-konservativne stranke, a točka o narodni jednakopravnosti je pa izostala. Prepričani smo, da se je to namenoma zgodilo na migljej tistih konservativnih krogov, ki vzdržujejo ta list. Nas to pač more le veseliti, da so se konservativci jedenkrat pokazali v pravi luči, da sedaj vemo, kakšno je njih prijateljstvo do Slovanov Vse tako imenovane katoliške stranke bodemo v kratknm videli v nam nasprotnem nemško-narodnem taboru. Slovenci se pač moramo vprašati, če je še umestno, da bi še nadalje mi nemškim konservativcem delali tlako Južnotirolsko vprašanje. Italijani že čisto obupavajo, da bi kedaj dosegli za južno Tirolsko poseben deželni zbor. Nekateri italijanski časopisi pišejo že v tem smislu in priporočajo, naj Italijani skušajo doseči ugodne reforme v mejah, kakor je označila vlada. Priporočajo, da bi se osnovale narodne kurijo. Nekateri radikalni italijanski listi so seveda proti vsaki prizanesljivosti, a prebivalstvu pa vender ni za skrajnosti. Vsekako je grof Ruleni s svojimi nejasnimi obljubami toliko dosegel, da je zasejal neslogo mej tirolskimi Italijani in tako jako otežil dosedanjo abstinenčno politiko. Mej Italijani na Tirolskem je zavladala neka zmedenost, nikdo ni na jasnem, kako naj se resi južnotirolsko vprašanje. Vlada pa baje skuša pridobiti duhovščino za to, da bi delala na to, naj se opusti abstinenčna politika, kar posebno priporočajo katoliški listi. Velik d*d duhovščine že sedaj ni bil za abstinenčno politiko, ker ne mara delati sitnosti tirolski nemški klerikalni stranki Južnoafriške stvari. Kvropski diplomaciji, zlasti angleški, bodo kmalu samo izvenevropske stvari belile glavo. Sedaj so dogodki v južni Afriki, ki obračajo nase pozornost diplomatov. V transvaalski republiki, katero so osnovali iz Kaplanda izselivši se nizozemski kmetje so zadnji čas se zasledili mnogi zlati rudniki. To je pa privabilo v to republiko mnogo novih priseljencev, zlasti Angležev. Po transvaalski ustavi pa novi priseljenci nimajo političnih pravic in morejo šele čez štirinajst let dobiti državljanstvo. Število novih priseljencev se je pa tako pomnožilo, da so že nevarni nizozemskemu življu. Začeli so namreč zahtevati jednake pravice z drugim prebivalstvom Rajska jih baje Anglija, ki bi rada pridobila to državo. Novi priseljenci so se I puntali. Angleški oskrbnik sosedne matabelske dežele Jameson je porabil priložnost, da je s silo udri v traansvaalsko republiko. Kakor se kaže, ne bodo Angleži tako lahko prisvojili si transvaalske republike, ker Nemčija in Francija se jim mislita upreti. Ne privošita namreč Angležem, da bi se preveč razširili po Afriki. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. januvarja. I t Dr. Klaić. Brzojav nam je sporočil smrt dra. Klaiča, deželnega glavarja dalmatinskega in načelnika hrvatsko - slovenskega državnozhorskega kluba. Umrl je po jako kratki bolezni. V njem izgube Jugoslovani v naši državni polovici modrega in previdnega politika. Njegova smrt ni le huda izguba za Hrvate, temveč' tudi za nas Slovence, kajti pokojnik je podpiral vedno naše slovenske težnje in je bil v vedni dotiki s slovenskimi poslanci. Bil je dolgo vplivna oseba v Hnhenvvartnvem klubu, iz katerega je pa izstopil, ko se je sklepala koalicija, ker mu pristno slovansko čuvstvo in poštenje ni dopuščalo, da bi podajal roko slovanskim nasprotnikom. Dolgo let je bil Klaić vodja dalmatinskih Hrvatov in je njih hrvatske pravice zagovarjal v deželnem in državnem zboru ter v avstrijski delegaciji, kjer je zagovarjal zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko, Bosno in Hercegovino na podlagi hrvatskega državnega prava. Pripadal sir.t nI skrajnim elementom, a kadar je bilo potrebno, je pokazal, da je kremenit značaj. Izguba njegova je posebno v sedanjem trenutku občutljiva, ko se pripravlja v naši državi nekak prevrat, in Jugoslovani bolj, kakor kedaj, občutijo potrebo izkušenih voditeljev. Vladni krogi na Dunaju so znali ceniti zasluge Klaičeve, zato je bil imenovan za deželnega glavarja. Njegovemu imenovanju pri- pisoval ae je večji politični pomen, da hoče namreč < vlada upoštevati klub, kateremu je bil on voditelj. Njegovo imenovanje ni bilo počastenje le zanj, temveč za ve« klub, kateremu je stal na čelu. Slovenci, ohranimo pokojnika vedno v hvaležnem spominu! — (Povodom smrti dra. Klaiča), ki je bil predsednik slovensko hrvatskemu klubu na Dunaju, naznanil je klubov podpredsednik dr. Ferjančič Klaidevi rodbini sožalje telegrafičnim potom in je naprosil poslanca Borčiot, da v imenu kluba položi venec na krsto in klub zastopa pri pogrebu. — (Deželni zbor) jo začetkom današnje seje pooblastil glavarja, sporočiti dež. odboru dalmatinskemu sožalje na smrti glavarja dr. Klaiča, potem pa odobril celo vrsto računskih sklepov in proračunov ter rešil več peticij. Poslanec Kalan ima menda namen, se v vsaki seji blamirati. Pri poročilu o prisilni delavnici je sumničil vodstvo tega zavoda, da lovi odstotke in predlagal resolucijo, naj zavod ne dela obrtnikom konkurence. Poslanec dr. S h af fer je pojasnil, da se nikaka konkurenca nedela, poročilu o dež. kmetijski Aoli na Grmu je poslanec Sohwei ge r napadal poslovanje vodstva glede trtnih sadik, katera izvajanja je zavrnil posl. Langer, Kalan pa je napadal vodjo, češ, da je nemaren, ker sta dve kravi poginili, in oblastno naročal po ročevalou Povšetu, naj v imeni dež. zbora izreče volji grajo. Posl. dr. Tavčar je pojasnil dotično zadevo in naglafal, da so mora stvar vender prej preiskati, prodno so kak dež. uradnik sodi, naposled pa ožigosal Kalanovo drznost, da naroča poročevalk u, naj izreče grajo. Tudi posl. Povše je z vso odločnostjo zavrnil Kalanovo zahtevo in se pridružil izvajanjem dr. Tavčarja. Kalan se je torej v današnji seji kar dvakrat blamiral. Prihodnja seja bo dne «.». t. in. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Ker je bila za prvo predstavo prelepe opere „ K a r -men" le jedna ork» bralna skušnja, je naiavno, da utegne današnja repriza biti še boljša od itak jako dobre premijere. Tiste male negotovosti, katere so s*' opazile pri premijeri, se danes ne bodo pojavile in pričakovati je torej dovršene predstave ter izrednega umetniškega užitka. Včerajšnje naše poročilo O prvi predstavi „Karmen" nam je popolniti v j toliko, da je bil gospč. Jungmannovi poklonjen prekrasen velik houij uet z velikimi dragocenimi j takovi. V poneleljek se bode po daljšem prestanku j zopet igrala najpriljubljenejša iz vseh ljudskih iger, kar se jih je doslej na našem odru uprizorilo, namreč Mooretov „Revćek Andrej ček". Naslovno ulogo hode igral g. Inemannu. — iBenefica gospoda R Inemannu ■ Režiser slovenske drame in nje uajodličnejši igralec gosji. Rudolf Inemann imel bode svojo benetico dne 12. t m. in sicer Hi je ubral za ta večer izborno burko „Ugrabljene Sabinke", v kateri igra ulogo ravnatelja Strižeta. S to ulogo je gospod Inemann prav pred kratkim na našem odru slavil velik in zaslužen triumf. Igral jo je tako izborno in tako originalno, da se smo imenovati najodlič-ne sim komikom. Govoriti o zaslugah g. Inemanna za razvoj naše drame je odveč. Znane so vsakomur, kdor obiskuje naš« gledališče, dolžnost pa je občinstva, da s številnim obiskom izrazi dičnemu umetniku in neutrudno delavnemu režiserju svoje priznanje in zahvalo. — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) priredi v sredo, 8. t. m. ob polu 8. uri zvečer društveni shod v prostorih ljubljanske čitalnice v Narodnem domu. Odbot vabi vse č. g. člane in prijatelje društva k obilni udeležbi. — (Občni zbor „Sokola".I Opozarjamo člane ljubljanskega „Sokola" na naznanilo za jutrišnji občni zbor. — (Reklama v cerkvi) Kdo jih ne pozna tistih našemljenih vabiteljev, ki stoječ pred panoramo ali menažerijo z bombastičnimi besedami vabijo ljudstvo, naj žrtvuje groš in naj si ogleda raz stavljena čudesa. Na te komedijante se spomni vsakdo, kdor gre okolu novega leta v cerkev in poslu a propovedi. O verskih resnicah ee dandanes v kranjskih cerkvah že itak malo sliši, največ se razpravlja le o političnih rečeh, okolu novega leta pa poje boben reklame za tiste časopise, kateri se tiskajo v katoliški tiskarni. Še Baruum ni znal svojih rečij tako hvaliti, kakor se hvalita na lečah .Slovenec', „Domoljub" in kar je še drugih takih lističev, katerih namen je, naš narod ohraniti v nevednosti in duhovski sužnosti. Da se .Slovenskemu Narodu", „Rodoljubu" in „Zvonu" ne prizanaša, je pač ob sebi umevno. Kako brez prevdarka se časih govori, svedoči to, da je neki kaplan na Štajerskem te dni posebno strastno pestil .Vesno" in svaril kmetske ženice, naj se nikar ne naroče na ta že davno umrli list! Nas ta gonja zoper naše liste prav nič ne boli. Vzlic vsem prekletstvom in prepovedim in pastirskim listom, vzlic vsi konkurenci se število naročoikov na .Slov. Narod", „Rodoljuba" in „Zvon" čedalje bolj množi in je imel prav .Slov. Narod" v minulem letu toliko naročnikov, kakor še nikdar. Gonja zoper naše liste izvira največ iz zavisti. Katoliški gospodje okolu sicer katoliške, a tudi priporočila pornografičnih spisov tiskajoče tiskarne, ljubijo denar. V katoliški tiskarni se dobi za denar vse. Še politično prepričanje je na prodaj. To se je videlo takrat, ko je „Slovenec" priobčeval politične notice o Bolgarski mej inserati, da bi njegovi pristaši kupovali bolgarske srečke pri neki židovski firmi. Da, denar! Katoliški gospodje argumentirajo: Kdor denarja ne ljubi, je socijalist, socijalist je pa prav za prav nihilist, je tudi ateist. Ker pa so gospodje okoli katoliške tiskarne vsi sami goreči katoliki, zato ljubijo denar nad vse in zato jim ni zameriti, če z vednostjo in privoljenjem svojega škofa z reklamo za svoja podjetja profan srajo cerkev. 'Reinspaziert, gospoda, najboljša in najcenejša lista sta „Slovenec" in „Domoljub". — i Promenad ni koncert orkestra peš-polka št 27 v dvorani f ilharmoničnega društva dne 1. januvarja.) V glasbenem oziru se je novo Jeto jako dobro začelo. Prineslo nam je dve prijetui presenečenji: Koncert z jako zanimivim, umetniško dragocenim programom in novega kapelnika, kateri dirigira tako, kakor se vojaške godbe le redkokdaj dirigirajo. Program koncertu iu dodane točke so dale kapelniku priliko, pokazati se z raznih Btranij. S katere stranij ga motrimo — sodba je jednako ugodna. Slišali smo pompozno koračnico i* Kretschmarjevih „Folkingerjev" ; slišali ljubeznivo Oberon ouverturo VVeberjevo, katere uvod je poetično nežen, ki je pa prepletena s težkimi figurami v al-legru za godala; slišali smo romanco iz nekega Mozartovega koncerta za rog, lin komad gracijozne rokoko-lirike; slišali blestečo Teli ouverturo z sve-tovnoslavnim viharjem in pastoralom; jako intere-santen intermezzo iz rMam,ii Lescant" od Puccinija, jednega najmlajših zastopnikov novejše italijanske šole iu kot najkrasuejšo točko smo slišali Lisztovo drugo ogersko rapsodijo, to vzneseno, kapricijozno, v najpestrejših barvah blestečo se skladbo po vrhu pa še Rubinsteinovo „Torreador et Andalouse" in dve skladbi za orkester na godala: Scbumannovo .Sanjarjenje" in Gdletovo „Lom de bale". Vse te kompozicije je dirigent srečno pogodil. Pri vseh je zadel slog, pripomogel skladbi do popolnega uspeha, a tudi povsod, kjer je to bilo mogoče in umestno — omenimo naj zlasti Lisztovo rapsodijo in Suman-nove Sanjarije — pokazal, kako razumeva on te skladbe in sicer na način pokazal, iz katerega se vidi, da je tin mnzikalen umetnik. Svetla, jasna luč je njegov element: jasnost in preciznost v konturah je odlikovala vse točke, katere je on naučil godbi. Jako odločen markanten povdarek je zlasti ostalim programovim točkam, plesnim kompozicijam, o katerih ni treba posebe govoriti, močno koristil. Kot skladatelj hh je kapelnik gosp. Bogumil F r i s e k predstavil z jako lepo, elegantno n častniško koračnico". Sodeč po tem koncertu si Ljubljana lahko čestita, da se je poverilo vodstvo vojaške godbe, ki igra v našem društvenem življenju važno ulogo, tako odlični sili. —ff— — (Izpred sodišča i Prouzročitelj škandala na socijalistiškem shodu v kazini dr. B rejec je tožil socijalista Mdievca in Zeleznikarja, ker sta ga na rečenem shodu opominjala, naj se dostojno obnaša in ga apostrofirala z besedami „sram vas bodi". Dr. Brejec je rečena socijalista tožil, prvo sodišče ju je obsodilo, druga instanca pa ju je oprostila. — (Klub slov. biciklistov „Izubijana"( ima v torek, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer svoj „jour-lixe" v Narodnem domu. — (Policijske vesti ) Od včeraj pa do danes zjutraj aretovala je mestna pol.cija 10 oseb in sicer 5 zaradi razgrajanja, 2 zaradi beračenja, 1 zaradi tatvine, 1 zaradi goljufije in 1 zaradi postopanja. Neka dekla bila je arutovana, ker je na sumu, da je prejšnjemu svojemu gospodarju na Glincah ukradla raznega blaga in obleke, postopač Josip Bežek pa, ker je čevljarskemu mojstru g. Žitniku na goljufiv način izvabil par čevljev. Preparatorju deželnega muzeja g. Schulzu bila je iz stanovanja ukradena zimska suknja. — (Mušica.) Po včerajšnji seji dež. zbora so bili klerikalni poslanci pri .raportu" pri škofu. Ekscelenca Missia je Andreja Kalana toplo pohvalil in le dostavil: Prosim Vas, da se obnašate v dež. zboru dostojno, dasi vem, kake težave Vam bo to delalo. — (Volitev župana na Vrhniki.) V četrtek dne 2 t. m. dopoludne je bila na Vrhniki županova volitev. Zupanom bil je zopet jednoglasno izvoljen gospod Gabrijel Jelovšek, njegovim svetovalci pa gg.: Majer, BreuČič, Lenarčič, Gruden, Žitko-Jakob, Grampavčan, Komotar in Tršar. Za te gospode svetovalce se je odbor mej seboj posvetoval, jih naznanil gosp. županu Gabrijelu Jelov-šeku, kateri se je pa takoj izrazil, da so mu omenjeni svetovalci po volji in da se njegovim mislim jako ustreza, ako se te gospode svetovalce voli 1'otem se jh pričela volitev v najlepšem redu. Nakrat pa začne nekdanji kaplanček, sedanji župnik v Zaplani, Zajgeršmid, agitirati, da bi ne volili za svetovalca narodnjaka g. Grudna, kateri je obče znan, da veliko dela v prid občine. Naletel je pa s to agitacijo na dva dobra narodnjaka, katera sta mu hitro iu dobro jezik zavezala. Čast pa gre g. vrhniškemu dekanu, kateri je pa ravno nasjiroti g. Grudna volil. Ren, velika predrznost, da si upa tak kaplanček celemu odboru, kakor tudi županu samemu nasprotovati, s tem si j a g. Zajgeršmid v istini pridobil „lorberjev venec. ! — (Iz Radovljice) se nam piše 2, januvarja : Danes sklenil je mestni zastoji, da se ustanovi tudi v našem mestu mestna hranilnica, kakor obstoj: že v Novem mestu in v Kranji. — Kakor te dve hranilnici za svoje okraje, tako bode tudi naša hranilnica za gorni del Gorenjske zavod, ki daje ljudem priliko štedeuja, ob jednom pa tudi priliko, preskrbeti si v slučaji potrebe na svoja posestva primerno posojilo za mzke obresti ter proti amortizovanji t. j. poplačevanji v prav majhnih obrokih. Po navadi plačeval bode dolžnik za svoj dolg po šest od sto na celo leto ali tri od sto na pol leta, s tem pa ne le obresti odrajtal, toda tudi do'g uničil v 30 letih. — S primerno večimi nplačili se bode dolga is prej iznebil. — Naj bi našlo to podjetje, s katerim je položen nov temelj za razvoj našega mesta, posnemanje. Božji blagoslov pa dobri stvari ne bo izostal. — (Silvestrov večer v čitalnici metliški) je bil izredno živahen. Nekaj je k temu pripomogla šaljiva tombola, nekaj pa ubrano petje pod vodstvom Dr. Košenine in nadepolnih Hrvatov, potem pa navdušeni govori tajnika, predsednika (o polu-noči) in vrlo izobraženih sosedov naših in konečno ples. vese.lj- mladih ljudi). — (Zagorsko bralno društvo) priredi dne 6. t. m. veselico, katere čisti dohodek je namenjen Volaričevim sirotam. Ker je namen blag in je rojeni Volarič sodeloval tudi pri nekaterih veselicah bralnega društva je pričakovati obilne udeležbe. — (Slovenščina na celjski višji gimnaziji.) Na sedanji celjski nemški gimnaziji ni nobenega za slovenščino izpitanega profesorja. Tudi nižji gimnazijci ga nimajo, od kar so Kosija prestavili na slovensko gimnazijo. V tem, ko slovenski profesorji službujejo v uemšk h mestih, ga pa nimajo v Celju profesorja za slovenščino, če tudi bodo mnogi učenci nemške gimnazije pozneje hoteli službovati mej Slo-veuci. — (Umrla) je v Celju dne 'i0. decembra Marija Saver pl. Sauerberg. Pokojnica je iz rodbine, ki je sredi našega stoletja imela deželno prosto, nobeni grajščini podložno selišče (Iandschaftlichen Freisitz) „Medvedov grad" (Barenhof) v Braslovčah. Sedaj ima ta grad g. Bien. — („Okradena Su d m ar kau I Te dni je v Celji v sredi mesta v Rotovški ulici ob petih zjutraj nekdo ukradel nahiralnico „Siidinarcke", v kateri je bilo kacih BO gld. Denar je menda potreboval za praznike Tatvine v Celju se vedno množe, policija pa skoro nikdar ne najde tatov. Če tako dalje pojde, bode treba mestno policijo zameniti z, državno. — (Žalska požarna hramba) priredi dne 6. t. m. ob šestih zvečer veselico z gledališko predstavo, tamburaškim koncertom in plesom. — (Pazite na zdravila) Na božični večer je v Vrtečah na Štajerskem mati svojemu sinu Ludoviku Voberju podajala zdravila. K nesreči pa se je zmotila in je strupene kapljice, katere so bile za mazati namesto drugih, katere bi moral bolnik povžiti, nakapala na žlico in s tem spravila sina v veliko nevarnost. Trudu zdravnika se je posrečilo rešiti ga otrovanja. — (Na nemški šoli v Vojniku) imajo 68 otrok. Lovih eo jih po štirih župnijah ter vzeli tudi take, kateri še nimajo šest let; da je le Število. Iz trga jih imajo bore malo. — (Slovenski plemiči Nagerschigg.) Mit-theilungen der k. k. Central-Commissionen f. Kunst-11 nd hist. Denkmale, prinašajo člančič „ Der Stiegerhof bei Villach" (v resnici se ta nahaja pri Tehantniku blizu Sv. Štabna). To posestvo je imela nekdaj rodovitni Nagerschigg, rodom iz Nagorice nad Pod-kloštrom, kjer žive Slovenci protestantske vere Prvotno ro je imenovala ta rodovi na Paul in imela gradič „Nagerachigghof ter „Fuggerau", sedaj pri „Ribiču-, jnžno od Žilice. L. 1598. jo je povzdignil ceear Rudolf II. v plemiški stan z omenjenim predikatom. Najmlajši ain Volbanka Pavla, Caharija, je moral zaradi vere z brati, otroci in nečaki zapustiti svoje posestvo in domovino ter ee je preselil 1.1608. na Švedsko. Njegovi potomci žive še sedaj v Štok-holmu kot švedski plemiči. — (Sloga goriških slovenskih poslancev.) Vsi slovenski goriški poslanci so se združili v jeden klub. Pristopila sta klubu tudi kraška poslanca dr. Josip Abram iu Anton Muha, ki nieta bila voljena kot kand data društva „Sloge". Klub je izvolil svojim predsednikom dr. Antona Gregorčiča, namestnikom grofa Alfreda (Joronioija in tajnikom dr. Henrika Turno. Mali poraz pri volitvah totej ne bode imel nobenih slabili posledic. Sloga na Goriškem nas tembolj veseli, ker pri nas na Kranjskem ne moremo priti do nobenega miru. Tudi na (jonskem so Mah-ničevc« skuhali zasejati neslogo, pa se jim neče pač posrečiti. — (Podporno društvo za slovenske visoko šolce na Dunaju) prejelo je o Božiču razna darila. Iz Laškega trga je poslal gosp. dr. Joh. Kolšek, odvetnik, lf> gld., katere so darovali gg. Andr. Kls-bacher, trgovec, 8 gld., 1. Četina, učitelj, 1 gld., Rudolf Kukec, pivovar, 3 gld., dr. Jos. Kolšek, odvetnik, '2 gld., — vsi v Laškem trgu. V Celju pa so darovali gg. Vavken, dr. Kapus, odv. kandidat, A. Kolenc, trgovec, Kari Vanič, trgovec, A nt. Mli-nerič. trgovec, P. Kostić (Hrvat) vsak po eden gld. — Iz Poetojine je društvu poslal g. Peter Kraigher, 39 gld. T)0 kr. Darovali so gg. Anton Dieti ich, trgovec, 2 gld , Jan Vičič, posestnikov sin, 1 gld , Miroslav Vičič, vel. župan 1 gld., Rdi. Šeber, tiskar 1 gld., Jan Ružička, vel zemljemerec, 1 gld., Ludv. Ma-horčič, mali zemljemerec, 1 gld.. Ferd. Gasperi, c. kr. okr. živinozdravnik, 2 gld., Avg. Petrič jurist, l gld., dr. Drag. Treo, odvetnik, 5 gld., Fran Arko, Ljud. Dietrich, Alojzij Burger, posesrtnki po 1 gld., 1. Dekleva, posestnik, 5 gld., Štefan Primožič, učitelj, 1 gld, 1. Kutina, trgovec, 1 gld., Janez Thuma, šolski nadzornik, 1 gld., Ivan Lavrič, c. kr. davčni pristav, 2 gld., Makso Seber, fotograf, 50 novč., dr. Ivan Brlen, c. kr okr. zdravnik. 2 gld., Anton Vodopivec, c. kr. poštar, 1 gld., Peter Kragher, trgovec, 1 gld., Fr. Jurca, trgovec in posestnik, 3 gld., Al. Kraigher, trgovec, 1 gld., — vsi v Po-stojini. Dalje gg. dr. Mat. Hudnik, odvetnik v Ljubljani, 2 gld., Iv. Korošec, posestnik v št. Petru, 1 gld., I. Ulrich, ravnatelj hotela v Trstu, 1 gld.. Iz Vrhnike je poslal g. Tone Flis, knjigovodja 24 gld., katere so darovali gg. Gabrijel Jelovšek, posestnik, Anton Komotar, c. kr. notar, dr. Janko Marolt, zdravnik, .los. Lenarčič, tovarnar in dež. poslanec, gospa Marija Kotnik, veleposestnica na Verdu po 3 gld , g. Ant. Flis, knjigovod|a na Verdu, 2 gld., gg. Bogdan Kob d, c. kr. okr. sodnik, 1. Požar, c. kr. kanci., dr. Ant. Iiogina, c. kr. eodni pristav, gospa Frančiška Korenčm, posl. soproga, Ivan Gruden, c. kr. davkar v pok, M Bršlej. trgovec, — vsi na Vrhniki, po 1 gld., gg Jurij Fajfa, not. kandidat in dr. Serbič, not. uradnik, oba na Vrhniki, po 50 novč., goep. Ivan Jesenko, c. kr. prof. v Trstu, f) gld. Iskrena hvala vsem vrlim darovalkam in darovalcem, osobito pa gg. nabiralcem za trud. Dalje .^e darove sprejema vč. g. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kaplan itd , Dunaj 1. AUgUstin e r k t r a *» ee, 7. * (Zopet jeden ) Ravnateljski pomoćnik nekega Ogerskeg« finančnega ministerstva Karol Stra-benek se je ovadil pri sodišču, »n akseli-iti»ne 4mMMmm Matijo Jeriča posestvo v Težkem potoku, renjeno ,'l.r>."> 1 gld, dne 7. januvarja in li. fehruvarja v Novemmeatu. Aniona K e t e - j a posestvo v Dolenjali, cenjeno l.'IHO gld. r>."» kr., dne 7. jannvarja in 7. fehruvarja v Vipavi. Antonu Žagarja zemljišča v l9l. H. januvarja in S. februvar a v l.mlilj.im JnrijH /has u i ka posestvo v Kočah, cenjeno l()r>2 gld., in Antona i erne-ta posestvo v Ajhlu, cenjeno .r»,r>0 gld. f* 1 kr , oba dne 8, januvarja in 12. fehruvarja v Ko*e?jj. Fiuuct Stre kol-na zemljišče v Praprečah, cenjeno ."HitiO gld. in 200 gld., dne 9. januvarja iu o« februvarja v Zutičiui. Antona P ajer-ja posest vo v Pristavi, cenjeno loiiOgld., dne 9. januvarja in 7. fehnoarja v Novemmestu. Ivana R u p n i k a posestvo v Zibetfiah, (potom reasu-macijei, dne 9. januvarja in M fehruvarja v Logatcu Meteorologično poročilo. rt ¥ D B C« —> ČilB Opit-tovanjs Stanje l.aro-niet ra v nun, Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v .'1 urah 3. B, zvečer 74 i 4 —6 81) si. jv/.h. jasno 4. 7 zjutraj 788 8 -r>H'c si. jvzh. oblačno 0-0 n 2. popol. 788*1 —05rC hI. jvzk. oblačno Srednja včerajSn i temperatura — -5 9, za : i-2' pod n.'i in.v i ni i JDj3lem. borza dne 4 januvarja 189G Skupni državni dolg v notah Skupni državui dolg v srebru Avstrijska zlata renta..... Avstrijska krouHka renta 4°/0 . Ogerska zlaia renta 4° 0..... Ogerska kronska renta 4 '/..... Avstro-ogerske bančno delnice . . Kreditne delnice....... London vista......... Nemški drž. bankovci za 100 mark '40 mark.......... 'iO frankov......... (talijanski bankovci...... C. kr. cekini......... Dne 8. januvarja 1896. l9;0 državne srečke iz 1. lK.r>4 po -.;.:>o gld. 144 Državne Biečke iz I. 1MH4 po 100 gld.. . 181 Danava reg. srečke f>°/o po 100 gla. . 127 Zemlj. obč avstr. 4'\°'0 zlati zast. listi 180 Kreditne srečko po 10O gld...... 197 Ljubljansko srečke......... Rudolfu ve srečke po 10 gld...... 2.'1 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. Ki2 Trau»way-druAt. volj. 170 gld. a. v. . . . 4H2 Papirnati ruhalj......., , 1 100 gld . 100 n Li! * ■ n , 100G B 860 • 59 n m n b m kr. o', 40 46 Hf> «0 95 50 . 25 • 27'/, . 84 , WVi - 10 . 69 . Kld. T3 _S .i .Si Cu * O PRI KATARU sapnih organov, knstji, nahoiJu, hrlpavosti in vratnih holeznih zilravniki opozarjajo na LAVNO IKUDllT ki bo rabi uspeSno satna ali i gorkim mlo-(II.) kom pomešana < 1698 I [o :i milorastopljivi, oavesojofti In pomirojocl nfiinek, posebno poapesnjo rasalisenje tor je v takih slučajih posuana kot jako dobro zdravilo (»ilno meblovana m* lalaol «la v iialem dvema Bolidnima gospodoma na Presirniivem trgu št. 2 v Kapšovi hiši. II nadstropje. (1682—8) J Na najnovejši in najboljši način # ♦ u mol m- 'i 14) f Izohe in zokovja i ♦ ustavlja brei vsakih bolečin tei opravlja plombo« t J vanjo m vsa aoboe «»perM«iJo« odatranjuje « ♦ sobne bolefilne t romrtenjora tivca ♦ ♦ zobozdravnik A. Paichel ; ♦ poleg fievljarakega mostu, v Kubi. rjovi hiti, l. tiadatr. ♦ Iščem spretnega emoinega obeh deželakih jezikov, kateri naj dokaie a ipridevali, da je služboval odlično već let v vseh notarskih poahb; plača uravna se dogovorno. Dr, l-tn|>«ki-i l ležek ito.i 3 c kr. notar v Žužemberku. «« 31 «3 /rfjtfUffgSs P r kot 1£ in 11 - k 11 o I' 0 v i kavi edino zdrava ti I^HIBB-*'. ... *4l 'j k a v i n a pijača. Dobiia povso4, pol kili Mttftkr. Svit r i lr> ' Zuni.li nii'vroilnih po« n.ii' i.n.ii ladelkov ji treba paatal mi u.viriif /,'ivnjf t imanoni Kathreincr 116 6 i • al H. .Vi IC N . Varstvo proti mrazu in mokroti j daju jedino m aanao noja ave« I tovnoanana | častniške konjske cabrake kater«* s<> nm«iye niorodajne osehe. ekonomi, posestniki konj in cirkusni ravnatelji pn/.r.ali sa gorke, trajne in h, u onobne, torej brei dvotnbe najbolj*« konletce «•»»-bmko. lloje Caatnilke konjake Babraka jako voljne, torej lahka rabijo ta p>oi»tel|n» oelojo* Bo |ako velika in imajo liva proge In okrajša in volja vrst.t .\ gld i 60, trata H gld. ••—. Rumenodlakaste fijakirske plahte h »> raslionimi progami in okvajki, popolnoma dolge In širok«* p, M a*ao, dvojno ino&ne in jako debele, jako floe gld. komad. 1'os lja se /. jamstvom proti povzetju /a iiciipajujore so znosok poviiie. .I<*«liiii mi i'in'i I ii i Itrjij IVI. Rundbakin, Dunaj, Mu; B) Glookon^iiie 2, Ilustrovani ceniki 16 vsiki pošiljat vi zastonj priloge, Dr. Ruse balzam ■■BIK sna* selcdec ^fjgfggfjjgggoaai VT i/, lokarue B, FRAGNEKJA v Pragi |e le vel kakor BO 1.1 obono nano domaće zdravilo alasl vsbujajofiega, prebavl|anJG poape* ■ujetega m milo odvajejootga aAinlca. Svarilo ! Val deli anbalaia imajo /.lavi'll sojeno postavno ilopo- iio\ .mu varsl1 'u.mi Ki (1700—1) Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja pri ogrnem orlu" i*r«un. u i Mali strani, ogelj Bporaorjova alioe, Volika steklenica 1 gld., mala 50 kr..po pošti 10 kr. več. Fo posti razpošilja, se voak dan. C. lr. glavno ra v ca tel jst vo a v str. drž. železnic. Izvod h voznega reda t7-<»13m.-^-xi«»e». oX 3L. ©letolora. 1©©S NMlopno om.njanl prlt»J»IU In odh^laliU omI onn.oeul to » Odhod ia Izubijano ju*, kol.) 1». mri S »tiw. I»« rtooi osubiil ritk ▼ Tfbi«, Poolabel, Holjah, Oe-1ot«o, l*nuw»nilMU, LJnbuo, o*. Bel.th»l t Auiim, Isohl, i*"1«"-d»u. 8oln«Kr»d, Hle»r, Uno, Bttvt>ot%*fti*« maiaul Tl»k T Novo ma.to, nifflli it. uri SO «fi»f«*toMl«# inebul rl*k t Trbl*. Foiitabul, lUlJah, OilOTM. Ljubno, flulatlial, IlunaJ. / uri Mljioflllfrfl ».ohul vlak ▼ Trbl«, Beljak, OoloTeo, Ljubno, fJei HelUhnl » Holno^raJ, I^ml - Oaatain, /.«11 najeaeru ■ irrtnu'. Oirlh, 7 uri 90 mit* nww mn»»nl »lak » Kočarje, No»o me.lo iMoa tnWa ob nedeljah in prannlklh ob K. uri Vrl tt*ln*4t popoludnt .■»..Lin »lak » :.eeue-ni»d Prihod v LJubljano (juž kol.). o* fl. aH fl» •»*«•■ mh*tr<\f o.obo! »lak a Dunaj« »ia Amjteltea, Up ikim Pfajre, KranroTih »aror, Karlo»ili »aro», Hebu, Marijinih »arov, klanja, Bu.Ujevlo, HolnOfrrada, I.luoa, Htnvra, Omuudena, leohla, Aue-mi I,|nbn». Oaln»"«, Beljaka frunnanp/r'st*, Trbl.a (f ur* tif mit*. ••«i/r.O >n^*anl »lak ia Kooovja, Novega mn.ta. It <+**i .'/....-*■.'..-■'..'.'■'"'- o.ebnl *l»k a Dunaja »ia Amitotlen UplktMI Prage. Franoo»ib »aro», Karlovih »arov, Iteba, MarUmlr fUnJa, Hndojevlo, H(j1in.«ra;!a, }*lnoa, Hte/ra. Parlia, Oeneve, hirihii, Hroifonra, linimo.ia, Belil "» Jeaim, I««nd-Oa«le(iia. Itjnhna Colfivua, PnntabU, Trbl.a ^ uri ,\U mtt* y<>iHtl*4 1 ur* 09 f*in uj^frtlj v K«.nu.tV k* m OS m ;.i>fi«lwil»» , . «j. . a o ttmii**' Prihod v LJrthlJa.no dri kol.i I* »ri —tin. ^fntrn) ia Kam,.i.» ti. » -S ,t4tjA>t\», 1221, 1294, 1403, 167'2, 1738, 1870, 2178, 2200. 100 pld,: fir. 4, 6, 183, 220, 394, 582, 591, 870. 884, 1029, 1087. \-2M). 1261, 147S ir,b\s 1 Moti, 2 137, 2322, 268 l. 2907, 107, 186, 231, 300, 739, 1009, 1045, 1047, 1196, 1429. 1436, 1587, 1613, 1937, 1965, 2046, 2160, 500, M43, 961, 1182, 1448, 1626, 1820, 2125, 2812, 2666, 2905, Zaključak: !»l komadov 31 1 1 20, 49. 50, 154, 886, 340, 370, 696, 1582, 809, 917, 923, 931, 1108, 1124, 1333, 1856, 1494, 1678, 1919, 1188, 2407, 2691, 2925, 165, 430, 810, 949, 1154, 1371, 1 585, 1739, 2020, 2261, 2146, 2870, 296"). 175, •183, 817, 955, 1 174. 1442, 1605, 1789, 20*9. 2266, 2481, 2871, 1548, 1549, 1724, 1781, 1984, 1953, 2235, 2260, 2423 2486, 2742. 278H, 2939, 2962, (ilavin-ska Imenika vrednost: ;i 100 gld. . . • 9400 gld. a. v. a 1000 „ ... 31000 „ u „ a r>ooo „ ... 5000 j, „ „ ;i 10000 „ . . . loooo m , ■ 127 kom.«.lov skupaj . . . 554O0 gld. a. v. Naveden« obnfznice, izžrebane z glavinnkimi zin-eki v imenski vrednosti bode kranjska deiolna blagajnica v Ljubl|ani izpla«5evula omonjenega dne držaj«- pe dotK-mh veljavnih predpisov. Dalje He omenja, da se bodo i/.žrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 mest-ce pred zapadlim rokom Isplacevale proti 4° fl in eHkomjitni priotojbini. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dm' 2. januvarja 1896. (1710) Deielni glavar: <-!&». laaajBjjBj KL Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. (Ililijc oljt PrlaOBnO najbolj« iiAinkujoAe in pri«tiuj vrate, vodao avet« v aalogl, Bteklonloo z »h vodilom «> porabi 6() kr., dvolna ateklanloa I Kl«i; 12 malih Htfkluoio *> tfld. 50 kr., V2 velikih ■teklenio 10 fld. (1721 — 1) Dobiva h«j pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. 1*onII|i« N«n s iihruliKi puAlu. Lekarna Trnk6ozy v Gradoi, Dve nemeblovani sobi mi» «n«1«lHNlift x Tli r jiišli i irts it. .H, I. iiikImIro|»|i'. Veft se iz\6 pri upravniStvu BSlov. Naroda". (IH72-2) Stov. 70. Razglas. (1709) Tri »rec-kunji 150 lozov mestnega Ijuhljanskega posojiln, ki se je po nacrtu vršilo dno 2 januvarja 1896. 1. so bile vzdtgnene: Št 38726 z dobitkom 59466 „ 15662 „ 34341 . 37592 „ 70453 „ 41148 , 45455 „ 721, 1012. 2853, 3073, 6897. 7368, 10351, 10581, 11141, 14638, 14752, 14946, 15054 17856, 19068, 20620, 20648 1057 3709. 7487, 25000 gld. 1500 „ 600 „ 600 B 600 „ 600 „ 500 „ 500 „ 1 1 26, 2177, 3014, 4534, 7612, 7713, 2237, 6098, 8324, 12457, 137 75, 15083, 17248, 21628, 21662, in štev. 152, 2242, 2453, 5133, 6184, 8394, 0702, 13943, 17378, 21853, 23081, 2 1089, 24503, 25448. 25624, 26432, 27018, 27138. 27317, 28484, 28656, 29824, 30837, 31226, 32 149, 32263. 323.3S, 33175, 34959. 35480, ;10257, 36600, 36907, 37579. 3773!). 38185, 38862, 39131, 30429, 39502, 39505, 39541, 40202, 41425, 41756, 43244, 15048, 45078, 45377, 45417, 47056, 47872, 48822,48564 48602 40089,50611,52652, 52SSI, 5 1035, 54559, 54806, 56004, 57202, 57464, 58058. 58261, 58266, 58572, 58712, 58809, 59222, 59881, 60779, 61114, 61802. t; 1820, (12054, 62115, H30 13, 63289, 63852 64453, 85005 (i5246, 65272, 85344, 65377, 65818, 65997, 66139, Ii0til8, 66686. 66805, 66923, 67062, 67827, 68018, 68229, 68630, 88970, 70133, 71218, 72258. 73465, 73080, 74433, vsaka z dobitkom 30 goldinarjev. Od doslfj izžrebanih lozov še niso izplačane naslednje številke: dobitkom Št '•V. in štev. 181, 2621, 2863, 5228, 5846, 7403, 7748, 9696, 9969, 11967, 13523. 16307, 1!)403, 23539, 26403, 28942, 31252, 33948, B65I 1, 39470, 41677, 44632, 40 37 2, 48797. 50580, 51114, 57278, 59569, 61486, 64670, 87960, 69930, 71595, 74105 25451 70102 . 36052 n 35755 „ 44985 n 51192 „ 559. 1109. 1205, 3712, 4120, 4278, 5707, 5770, 6209, 8317, 8624, 9379. 25O0O gld. 25000 „ 15000 „ 600 „ 600 „ 600 „ 1273, 1286. 4914, 4991, 6882, 6903, 9462, 955(), 1905, 5011, 7259, 9666, 10055, 10864, 10732, 11231, 11419, 12238, 12394, 12051, 12874, 12875, 13438, 14003, 14031, 14191, 15 196, 15965, 16193, 16423, 16502, 16989, 18858, 19201, 19213, 19505, 20213, 20499, 21299, 22251, 22776, 23775, 24119, 25012, 2523 1 257 11, 26272, 26869, 27121. 27637, 27879. 28337, 28766, 28980, 29848, 30081, 80188, 30780, 30794, 31521, B1897, 31007. 32221. 82345, 32476, 35094, 357:.7, 3(1222, 382 i 4. 88260, 89387, 1 1028, 41234, 415!»!), 13198, 4334:;, 44265, 45Đ36, 4604 1, 46152, 4814!), 48208, 48631, 3 1106, 34858, 84950, 86877, 37114, 38189, 39640, «40882, 40391, 42278, 42575, 48181, 15202, 45594, 1575 1 16670, 46753, 48 107, 43374, 49879, 49686, 40707, 49786, 50372, 50 6 3 0 , 5 0 7 01, 5 1 4 3 3 , 5 3 3 80 , 53(579 , 53)188, E' I 133, 58U6 5620!), 562(55, 5)5284, 57232, 57191, 57500, 57882,58052, 59 103, 5937!), 50687, 51)878. 0028.3, (50)190, (10728 (50932, 61652, lil 705, (51!i!)3, (52987 111345, 61519, (11733, (54770, 65294, 66232, 6(5538, (5793!), 68007, 68368, 6838(5, 08(537, 69387, 69470, 70011, 70468, 70884, 71275, 71344, 71848, T1886, 72574, 72037, 73098, 73339, 78819, in 74920, z dobitkom 30 goldinarjev. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, dne* 2. januvarja 1 hdo Žnnan: Grasselli I. r. <4! NaJJednoBtavnejie, najbolje , i 11 it i* poakniene l» r i v . in mtjreiiejšo aparate za 8oda-vodo in 11655—2) aparate za pivo s tekofo ogljikovo kislino priporoča Alojzij L6wy, Dunaj, 11/3, Stefaniehof. Aparati z zračnim pritiskom /.a pivu ko pn coni predelujejo kisline. ..i"..1'ium pritiskom za pivu ko za porabo tckoie oj»ljik«ivi» Stalna zaloga tekočo ogljikove kislino. Pri Schreverjevi hiši v Spitalskih ulicah št. 9 ki se ravnokar demoluje, so še nekateri tacunski portali, sobna vrata, okna, štelaže, železnina, stav-binski materijal itd. itd. po prav nizkih cenah na prodaj. Kupljen« stvari je takoj odvesti. — Več se izve* pri pollrfjii Motam. (170H—2) •T. 1 iiuc*i*-j<3v kemično-čisti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč .' vpliva v visoki meri osveževalno in oživajoc, Ce m> kdo neugodno, alabo in ncvšečno počuti, pospešuje prebavljc-nje in so priporoča kot vsakdanja dijct.nična pijaca. Zajamčeno čisti izvleček jo in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dob rodo, no in zdravilno upliva ter vse druge prekaša. Ta jedini domači proizvod ta vrste bi Be moral povsndi popolno ceniti in bi no smel manjkati v nobeni biai, v nobeni restavraciji in v nobeni kavarni. Pristnega prodaja (1370—21) /.akoulto ftatarotuu. euslein,si labfuhrende VMllen katere ko že ver let preskuSene in po odličnih zdravniki b kot lahko odvajalno, razstopljivo sredstvo priporočane, n« motijo pribavljanja, so popolnoma ne *kodlji\e. Ker so posladkorjene, jib OtTOOJ radi uživajo. Škatljica. IS kroicljle imajoca, velja 15 kr.« zavoj z 8 ftkatljicnmi, torej s 1*20 U rojjl \ imuii, velja le 1 «1,1. n. v. >« iiNleiii-ot«- odvajalne kroglji e". — Priataa so samo, ako imajo pridejano varstveno znamko .Sv. Leopolda' v rudecem tisku. Nase regintrovane skat-ljite. navodi in zavitki morajo imeti pod j. is X cllnletll, \|m- lli«' Itor". Philipp Neustein-ova lekarna pri ,sv. Leopoldu", Dunaj. I., l'Unken^assc «>. KmIouii v l,|ubl|niii pri gospodu U. I'lccoli-1»i, lekarju (1496—7) Zahtevaj nSTOTTOStl v bluzah in trikot-taljah spodnjih kikljah Echarpes svilnatih in volnenih priporoča (1493—15) v «»n,| v«">«> i i Izberi Alojzij Persche Pred škofije 22 poleg mestne hiše. Čudovito po ceni na prodaj Ker moramo opustiti svoje podružnice in veliko zalogo blaga, ko smo ustavili svoje velike tovarne, oddamo zar* d i tega l<> lepili, dobrih in jako koristnih stvarij po tuki Hlepi ceni, o kakerAni so Še ni nikdar slišalo, za VJ gld. O) kr. m sTor: 1 elegantno pozlačena nra, ki točno gre, za kar se jamči 1 leta, l elegantno pozlačena zlata verižica, ki so jako težko loči rlj»n1i. 9 jako lepa manftetna gumba od imitovanega, zlata I mehanično patentovanim zaklepom, 1 jako eleganlna ženska brofna igla, 1 fini imodkovnik. 1 fini ustnik za smodke, 10 rinili angleških pismenih papirjev in 10 finih angloAk b pism nili zavitkov. Vseh teb 4o jako lepili stvarij vkupe I uro vred velja samo "2 gld. 10 kr. Iz razprodaje prodajamo tudi fine jako elegante pristno srebrne žepne ure, ki jako točno gredo, /. i kar jamčimo štiri ca. / jako lepo v ognju tino pozlačeno urim verižico z lepim prive/.kom V red samo po .'1 gld. Ta srebrna ura z pori omenjenimi jako lepimi 39 stvarmi velja snmo B tfld. 60 kr. II ti naj se naročiti, kolikor |q mogoče, ker se zaloga hitro razproda, in se nikdar vt:ć ne ponudi v življenju tako ugodna prilika. H i/pofiilja proti povaetju. (1669—31) krakovska urna osrednja raspotUjalniba . F. Windisch v Krakovem, Verka Joselowicza cesta it. IO C. NH. NougaJHjoč.e blago se takoj nazaj vzame. •+-> C/3 cd d "'§" & i t/3 _ > tO o o g iilBERAltV0RRATH|G17M LE l C HT LOS LICHER CACA0 •Ai.,»ncl-. • lK°-200 TASStN ■ N«Vh«ft Trgovski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika, ki je posebno izurjen prodajalec v trpovini z železom in usnjem ter mešanim blagom, »o (1«74— 3) I„ii«lvik Smele v Sevnici na Savi. Glavne pristno ruskih peterburških Bumije^ili oaloSmCBYlj6Y za saea pri (1385—21) J. S. Benediktu v Ljubljani. Kdor kašlja rnm zanimljivih vzemi slavno-ananifa in emi-(1480*10) Kaiser-jevih prsnih fe^baaav. Pomagajo gotovo pri k uši Iti, liri|MKvost I, )>■ mm in kataru in /nsll/eu ju. Po mnogobrojnih spričevalih ao priznani za najboljšo ln najoenejie. V zavitkih pu 10 in 20 kr. prodajata jih Viljem Mhjit, lekar v I. f l»11 >*.nl. na Marijinem trgu, in .tlitrliu 1't'lek v iellUl a«' cm Antona Martina Slomšeka i j a j l i 11 c*j e po najboljše m izvirniku izvclfu, na platino napet, v slatin kovinsko-barok, antik-bai ok ter iTiiih /Jato okrašenih okvirih p<> 10, 12, 15 m 18 gld., dobiva so (ltitO—(j v trgovini D. Hribarja v Celji. Kaj if Anton Martin Slomšek Slovencem, bilo bi Bievač govoriti. Njemu se imamo zahvaliti za družbo sv. Mohorja; njemu se imamo zahvaliti za najbolj« ni najlepše pedagogiftke api#« in domovinsko ljubezen vuemajoče pesni Un bil je najodličnejii baditelj naroda in najbolj vneti . .iivoiink pravic Slovencev. Nobena slovenska hiša ii.ij ln nabila brei slike te^a slavnega mola, ki je m ostane večni ponos in dika Slovencev. 50° o se prihrani na plinu. X 1 tfcST Ata.©g- Najcenejša, najlepša, prijetna luč. ••••■■■^vu Cena svetilke 5 gld. brez strešice in montaže. Dobiva se (1442—15) v plinovi tovarni. Izurjen zidarski mojster | se priporoča * za demoliranje in gradbo hiš od I. j ai ii n« ti r.|» IMf>« mi prej. Naroiila vaprejemata J. Stupica v Viru in Stanko Trohar zidarski mojster na Tržaški cesti št. 28 v r! Ljubljani. - ro [ al 1 [gl §l !! Plinova žarna luč!! Usojam m p. n. plinovim trosilcem naznanjati, da Hom prevzel jedino prodajo plinove žarne luči špediterskega društva LSvvinger in dr. v Trstu. Nadalje sem prevzel V samoprodajo svetilnice, ki same proizvajajo plin za žarno luč. ^a^~ Z žamo lučjo, katero jas prodajam, se znatno plina prihrani Ir đoaeie Hkoro dvojna svetloba, kakor z Auer-jevimi svetilnicami, in je znatno cenej a, kar dajo upanje, da bodo sledila mnogobrojna naručila. Z velespostovaiijem (1481-1») -^n.dxej LĐxiJLS3s:oTrl6 Ljubljana, Glavni trg* št. IO. listni krofi se dob« pri (1720—1) JAKOB-u XAJLAZlVIK:-ix v Ljubljani, na Starem trgu št 21. 100 do 300 goldinarjev na mesec bliko zaslužijo osobo vsacega stanu v vnela kra-gotovo l>rez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in ircfik. — Ponudbe pnil „I,eichter Verdienst" Itutlolfu Izdelovanje perila za gospode, gospe in otroke, Ha arotaoi 'iiiHKi- m« I»iiiih|ii. ,1»;:»;—.) j Yozni Mi t Sev. Amerito (1711*—1) pri nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. I Kolowratring •_ IV Weyringergas8e 7' DUNAJ. Vftak dan o I o F 0 (4 |i«* i>d«jr bl4»«?4> |fwl«> mm *<>n|Mi al« • kaknvoatij 1 kmn pa ari'- —'M •'•> > 40 kom . , 4 50 . T M IM v> rilalkot ajt-vuli in nekaj iiioatalli I af ki znajo nekaj kuhati, Šivati, likati in prati ter ho di lav ne in ponižne. {171 4). Od 1 januvarja t. 1. bq oddaja t hiši stav. 2 Cojzova cesta (171-2-1 y velika svetla soba s pohištvom in posebnim vhodom PovpraSa ne v i m r i hiši v I. nadstropju, na desno.. Fran Stare sobni slikar v Ljubljani, na Bregu št. 20 priporoča se. slavnemu p. n. občinstva v izvrševanje ▼sel. v dekorscijsko in slik Mrsku obrt »padajočih d«l x zagotovilom ukusno modernega dela proti smerni ceni. iV.47—41) ga%t~ Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dela, ho stranke najuhudue je napro&ene, naj v slučaju potrebe omenjena dela naročajo pi i meni platnenim potom. • 4> ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦** T- Pserliofer-jeva lekarna .pri zlatem državnem jabolku' J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice, Od t. h kroijlir atatl« ! 1 lk staro preje krt dtattlne kroglice imennviine, 7.nnno, lahko cist-re domače zdravilo, »ali« atati«: 1 ikatljloe a 16 kroglicami 21 kr., 1 svitak ■ 6 škat-ljloaml 1 ajld. 5 kr., če se pošlje nefrankovano proti povzetju pa 1 gld. 10 kr. me poprej vpoAljc denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljate v: 1 zvitek kroglic 1 K'«' '-'r> kr- J * ■',0 kr • :i zvitki ;« gld 8f> kr, 4 zvitki 4 gld. 4't kr., fi zvitkov :") gld 2(> kr , 10 zvitknv i* gld 20 kr. (Mani ko I itv.tek sn ne more pošiljati.) Proti se iaracno um* „J. Pserhofar-Ja odvajalna kroajlloe" '■Maj zahtevati m na to paziti, uiut napis na pokrovu v-iake Skailjir podpis J. Paerhofer m .h.t /. radaolml črknini na navodilu o uporabi stoječi Baliam sopar ozeblino J. Peerho-far-Ja. 1 lonček i 1 kr., s poštnine pro* ato posiljatvijo Sfi kr. Bok lz oskaaja trpotoa Spitawagtriolt< suft', l steklenica M) kr. Balsam soper golšo i steklenica 40 kr., s poštni t.r probto posiljatvijo •«.'> kr. atoll-ovi Eola-preparatl, izvrstno krep- čilo za želodec in živce. 1 liter kola-vlna ah ellkalrja * gld., - 1 , litra 1 gld nit kr - 1 , litra N."> kr Zdravilni obllt sa rane pok. prof. ateudnl a. 1 lonček MJ kr., s poštnine prosto poSiljatvi o 7f) kr Orenka telođćna tlnktara preje ziv-ljenska esenca ali praSke kapljice imenovana). LallkO raztopljivo zdravilo, dra* I-i:ega in krepfiujočega učinka na želodec pri oviranem prenavljanju 1 steklenica 22 kr, 1 dvanajstorica 2 gld. * odoznl balzam 1 steklenica 50 kr. Fljakarekl praiek za pral, 1 s kutija il5 kr., s poštnine prosto posiljatvijo 60 kr. Tannoohlnin - pomada J. Pi« rho-fer-Ja, najboljše sredstvo za rast las, 1 pusica 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W. Bal-rloh-a, domače sredstvo proti slabi prebav i, 1 zavoj 1 gld Preselitev gostilne. Danjim si st-m najuljudneje naznaniti p. n. občinstvu, da sem se preselil iz gostilne atev. L, katero sem imel vefl let, v eo^tilno 4*,j3r"i lovovi44 na Rimski cesti štev, 20., Tržaška cesta štev, 19. /abvalujoč se svojim velecenjenim gostom najlepše za dozdaj izkazano zaupanje,, jih proHirn, da mi tudi nadalje ohranijo svojo blagonaklonjenost. Potrudil se bodem po-stredi kar najbolje p n goste in olnskovabo z izborno gorko ln mrzlo kuho, Izbornim! latrljanaklml ln dolenjskimi, belimi, rudećlml ln črnimi vini, po nizkih cenah, Koalerjevim in Reinlnghaasen-ovim pivom, tudi v steklenicah Oes ulico se oddaje se po mij b cenah. Za innogohrojni obisk prosi z velespostovaiijem (1707—1) Peter Krisch, gostilničar. 0tW Baian tu imenovanih preparatov so v zalogi se vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiSke specijalitete ter se preskrhe vsi predmeti, katerih morda ne bi lolo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Foalljatve po pošti Izvršujejo ae najhitreje proti temu, da ao prej vpoeije denar, vefije naroAbe tudi proti povzetju zneska. iSafjT Ce ae proje vpoilje denar (najboljie a poitno nakaznico) potem Jo poštnina mnogo oenejša, nego pri poiiljatvah proti povzetju. Imenovane specijalitete tudi prodajata v LJnblJ&ul gospoda lekarja: Marrlet-aohlager m Pioooll. (14111 tO Podpisanca imata čas,t velečastitemu občinstvu a tem udano naznanjati, da sta zaCehi (1716—1) tesarsko obrt s parno vršbo pod tvrdko A. Jerančič & A. Ažman Karlovska cesta I_jj-cL"blja.rxa, Tesarske ulice in že naprej p. n občinstvo zagotavl ata, da si bodeta prizadevala z nizkimi cenami in hitro ter solidno izvršbo vseh naročil pridobiti popolno zaupanje vseh p. n narocevulcev. Z vclespostnvanjrm A. Jerančič & A. Ažman. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišči. Mnogo prcbkuseuo oavetlavnISiO in oUre|iee% nln«» St*Oels$V0 po l**sUili na-l"oili. iiiip.ni |./uii itd. — Najbolje se je obnes< I pri vseli viiiinjib boleznih, kakor pr4»lluu, rei niMtl«Mi«*iii oir |»n «• u | n. «;vlt)ii in |»r« nm-u , u tli itd. * « ««« * 11 >.l,tn< ■ g f/iii. J * a-f. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseh domačih iu kortltnlh živalih, kakor pri Kou|lli, k*' * S« i I •, ovcah. prcniCIli itd, ie ii««-«'|o |cMtU če nI»Im» prekmi l|«|o, izvrntno v.rovalno sreiUtvo proti Kii/.ului liol« # ni ui. <*'ini ttuitku J.i jVf. (1224— 88) w t\ WWW\WW A A Premcvanc. ~^B^f — Mnogobrojna pismena priznanja. Oolilta ni> v .Nakl lelittriii. (.laiua pri JoellntMU l/.«l«-lovut«'l|ii m. TX7"olf-UL, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Pazi naj se na varstveno znamko. — KuipuM\\i\ ttv ««ul. «lau po pttstl. M. Pakič-eva na novo asortirana trgovina z lesno robo, košarami, siti, rešeti in žimo vsled demoliranja kresijskega jioslopja v zidano barako v šolskem drevoredu nasproti poprejšnji provalnici ter se priporoča tudi za nadalje p. n. odjemnikom z zngotovilom točne in solidne postresbe. 'I-1!!* se je prešel la tudi (lfi4.r)—Ti) Jos. Strzelbe trgovina s pralnim in toaletnim milom in svečami. Domača tvrdka! I v Domača tvrdka! .X KOTNI tesarski mojster in zapriseženi izvedenec c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, Nove ulice št. 5 se priporoča v vsa tesarska stavbinska dela. — Cene so povsem trpežnemu delu primerno nizke 11474 — 1«) KT*VJ Izdajatelj in odgovorni uitdnik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne", 00