11. številka. Ljubljana, petek 15. januarja. Vlil. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. I»n*U vsak dan, izvzemši iM>n«loi|k» in dneve po praških, ter Teti* po poŠti prej«***, za avstro-ogerske .tezele in alo Jou, 16 Koid., /.a pol teta 8 Kold. ■a oeut lota 4 *old — Za Ljubljanuibrw pošiljanja na dom za colo loto 13 guUi ia fiettl Late 3 gold. 30 kr.. za en mete« I *o!d 10 kr. Za pošiljanje na &,mrndiSČim? 2 SL6^ V*,f°Kn lhta* "a Za tu,B J«*«'« ^» 20 rokL. r.a pol Iste 10 K«'ld. - Za ffoapod« učitelje na tjiulskih šolah ta ca dijake vo.ja znižana cona m mer: Za Ljubljano za četrt Lete 2 Koid. 50 h.., po pesti prejemati za ć«trt leta 3 jrld. — Za oznanila se plačni« od četiri-noptie poiit-vrste 6 kr., č« so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čt> no dvakrar in A kr fl.i k« tri. aH v,„'k, .. Dopisi naj so uvole OpravniŠtvo. na ka .... »« »• * o'""- ^° pw P»"i prejemati za eetrt lota 3 jrici. — za oznanila se plačne od nopne pont-vrste 6 kr., e« so oznanilo enkrat tiska, 5 ki-. Se no dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska vole trankirati. — Kokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotel Evropa" '■'h) so blagovolijo pošujati naročnino, reklamacije, o/.nanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarje evi ho.:. V l\| nlilp.i ni 14. januarja. Tndi včerajšnji „Slovenski Narod" je bil koDfncirun in sicer zavoljo uvodnega članka, dopisa iz Notranjskega, v katerem pisatelj pobija dr. Hleivveisovo novinko pismo in navaja uzroke, ki Slovence silijo na narodno slogo; — dalje zavoljo telegrama iz Črnomlja in prvega članka pod „domače stvari", ki govori o volitvah. Ker na vladnem ukazu in izkazu koufiskatornega komisarja nij bilo podpisa politične oblasti (ampak samo šef policijskega oddelka g. Abčin) uijsmo pnstili stavka zapečatiti in komisar je odšel, a vrnil se je Črez dve uri z oboroženo policijo. Ker je dejal, da bode silo rabil, pustili smo mu. — Nekoliko izti-sov je prod konfiskacijo po Ljubljani raznesenih. Obe konfiskaciji bode urednik spravil v javno sodniško obravnavo. Politični razgled. ^o* B-kv.ni.t4' dijele V Ljubljani 14. januarja. Vodja ti»-itf.v:\ifi nstavovereov državni poslanec Grcbmer, je 11. t. m. umrl. ###r*t#.»A# „Obzor" piše, da je oger ska vlada pi opustila iz službe pri državnej železnici na Hrvatskem mnogu uradnikov, ki ne nmejo magjarski. M<\ njuni so v prve j vrsti rojeni Hrvati, potom Slovenci in (Vin, ki zuajo dobro hrvatski. To novo nasilstvo arpadskih potomcev, ponzročuje veliko nevoljo v Zagrebu. fiufljtt#■.»#.o maščevanje in strah pred ogerskimi Slovani omenjajo češki „Narod, listv" vsled zaprtja gimnazija pri Sv. Martinu na Slovaškem in preseljenja srbske matico v Peato tako le: „Res je, da bi bili Magjari in Turki posebno gledč izobraženosti in omike še deHelkrat dai|« za ostalimi narodi evropskimi, nego so haš, ko bi slo vanski odrodilci (n. pr. Piitofi-PetrovČić) ne bili mej njimi reprezeutovali neko višjo stranko duševnega živenja, ko bi le ti iie bili njim prinesli nekega višjega izohraženja ; ali vse to nij nič koristilo Magjaroui, nij Turkom, ker niti eden, niti dragi nij sposoben za pravo izobražen|c, nijso jim slovanski odrodilci nij toliko koristili, da bi biki poznali v njihovem narodu. Tu zvunajna politura čisto nič ni) pomagala, kjer se vlastna domišljija tipiia in protivi velikomi selnosti. Zatorej je po tacih, velikih pre varanj h se polastila magjar»kega duha |o pet uajzagrizenejši srd pri ti Slovanom in to trni močneje, čim jasneje v Pešti spoznavajo, da Slovanstvo na spodnjej Donavi začenja M opati na povišje iztočnega vprašanja, z eno besedo, Magjari hočejo zatrositi razpor in zmešnjavo mej ves narod srbski, ki jim v poslednej dobi narašča črez glavo". \ n » h j r «* * v#*• ilttski carjevič, kakor poroča ustu-voverui, poljski list „() czyzua" se p.eseli stalno v Varšavo, ker bode poveljnik enega vojaškega oddelka v pulskem kialjestvn. Avstro-ogerski geucralui konzul v Pe-terburgu je zblaznel in bil prepeljan v neko norišnico na Renu. Ker na #'*■#«#/*•*>.»/.*##» nij mogoče sestaviti novega ministerstva, ki bi v skup ščini večiuo imelo, — pričakuje se razpust skupščine. — Iz razpuščenja si obetajo bona-partovci vse. SŠptMjsk* kraljic je prišel 11. t. m. v Valencijo in odide deues dalje. — Karli-stiČna depeša v Pariz uže poroča, da je mej alfouzistiČno armado edinosti uže konec in da je uže bil nek pn nuuciamento. Prav Spanjsko. Najblažji mož v Španiji Castelar, je vsled novega prouuucijamenta rekel dopisniku lista „Tempsu : „Spanjski narod je se mitiški, preveč mavnško-arabske krvi ima v sebi, ne hode razum ' naših političnih finoč in razločevanj« Zopet se bode moralo od kraja začeli. ZaloBtuo politično Sisifovo delo je to, in treba je neupogljivih rodoljubov, da ne obupajo in ne prepuste narod m delo samopridnikom." Iz ttrit se poroča o dvoboji mej ruskim poslanikom in italijanskim konzulom, v katerem je bil ranjen ruski poslanik. V diplomatičnih krogih je ta slučaj vzbndil veliko vznemirjenje. \ ttmi.t državni zbor je končal prvo posvetovanje o postavi civilnega zakona. Dopisi. Iz Aif. INU u na Notranjskem 12. jao. [Izv. dop.| Naši obrtn. volilci po nekih bričili za legitimacije ogoljufani so podpisali in v Ljubljano poslali sledeči protest : Slavna volilna komisija za obrtuijsko in trgovsko zbornico v Ljubljani. Na podlagi sledečih tiepostavnostij in vsilovauj preklicujemo pod-I liani svoje vlovljene glasove za obituiški oddelek v kranjsko trgovsko in obrtuijsko zbonfeo ter terjamo, da se uam po postavi postavno izroče volilni legitiuiači i I i-ti nam davkoplačevalcem. a) Dobivali smo dosedaj kakor postava §. 10 veleva — pri euacih volitvah po naši li županih vsaj H dnij pred volitvijo legi-mačue liste. A sedaj nam jih je pet dnij pred volitvijo pokazova), pa ne prinašal in izničeval kot lastnino ces. kr. postonjski berič Kljun. Izvijal je od nas podpise na prejemnico in legitimaČni list po vseh mogočih, zvijačah. Ako nin je kedo odrekel podpii, obljubil je prinesti drugi pot in odšel. Mislili smo, da se je prejšnja postava spremenila, in da je tako postavno, torej smo ubogali in podpisali. Rabil je pri prigovarjanji sledeča Nredstva : da če podpišemo njemu legitiniačni list si prihranimo pot v Postojno ali Ljubljano, kamor bi morali iti volit, da Prijatelj Lovro. (Daljo.) — „Odnesi se umazani jezik Iu lopne lena zhadajočcga moža lehko po r» c\, „vidi ti kc, da uijsi na tešče. Misliš, da je brat ptisel iz mesta, da posluša tvoje bajke ? Pridige ti je treba, pridige." In vsi so se srčno nasmijali. Lovih hitro mine smeh. Celo mu se /inrkoe. Zamislil ho je. Srečui fjudjel Tu je livenje, pravo, zdravo živenji*. A on? Pogleda Črno haljo, sicc mu ladrhSel pogleda mater in umiri se. Naposled se je treba vrniti v mesto. „Pusti mene", juavi mati sestri, pnsprav ljajoČ Lovrovo lobo, „jnisti me m*, bodrm sama. Kaj ti znaš"! lu tiho plakajoč je nkladala prtljago. Na odhodu prime Lovra za roko in ten>č si solte govoii: „Mtdi za me sinko, muli. Lepo znaš govoriti, kakor itukve , znal bodeš tudi lepo moliti« O uredna sem iu presrečna I Oprosti, ti si uie seduj g. ipod — ali jaz sem ti mati, mati I" Za temi vediimi duovi nastane v Lov-rovi duši noč, temna loč, burna noč. Dolgi hodniki scniiiiišia zev li so uau| kakor od pita žrela. Lovro se odloči od dražbe. Uledcl je zmerom bolj in bolj. Začel ,\r moliti, moliti pritiskajoč čelo na molitvenik. Ali dim njegove žitve nij se vil pod nebo, dim se |<- ignbljal po tleh. Zakopal se je v Auguštiua, Hrlsostoma in dmge svct<-o( ctt-, zadolbil v psalme. Zaman, zaman! Duh mu se je obiačalna Beraugera, (Siilhea, Iiyroua i Mickieviča. Tu je našel samega sebe. Duša mu je bila ko Bvronov M:i-zeppa, privezan kiutoj sodboj na besnega ki.nja — na čas. Ca s, mladost leti, duša je ranjena, krvava. Lovi o je začel ritati, učiti se v pozno noč. Ali nij študiral svetih očetov. Učil se je povesti, jezikov, matematike. Lovro nij bil pesnik, to je, nij imel tvorne pesniške mori. Ali duh mu jo bil ognjeni zmaj. Sprejemši v s a toliko slik pesniških velikan- v. toliko množino različuih misli in občutkov, kipelo mu je srce ko ognjevita gora. Prihajal je vse hledeiši, vse 8tišji, samo oči so mu vsaki dan bolj pb.niruele. Našli so pri njem Kvuta, našli so Hoiisseauove nOonfeilioQBu. Od onega due ga je mrko gledal predstojnik. ,. \ ;ih io obšel nečisti duh, vi ste zgol svetov ujak pod sveto haljo." Od onega dueva uij bilo mii u. Predstojnik mu jc bil krvni uepri-latelj. „Vi ste husita, heretik!" kara ga; „ali se čita večna modrost v teh krivoveruih stikih"? — n^°"i odvrne mu Lovro, „ jaz sem sveti Lovreuee, vi me pražite na roštu !u a tem podpisom volimo pravo stare može, katere hočejo v Postojni (samo po sebi razume se pod tem c. kr. gosposko) in pri katerih ostanejo davki in patenti pri starem, ako pa volimo druge bodo bog vedi koliko večji itd. itd. Takov način nijma več podobe, da bi ae spoštovala in spolnovala postava po ljudeh, kateri bi jo morali spoštovati in varovati T prvi vrsti — ampak kar komandiralo se nas je! Za to zdaj ko smo se razgovorih in zvedeli kaj smo podpisali, zdaj ko vidimo, da so se nam izvili glasovi za ljudi nemčurske stranke, ki so nam in našej deželi, našemn naroda sovražni in to po c. kr. slugi, in mi pa kot Slovenci hočemo voliti domačine in svoje prijatelje — protestiramo veljavo svojih oddanih glasov. Po Njih Veličanstvu svitlem cesarju potrjena postava nam zagotovlja prosto volitev Tsem državljanom. Volilci Št. Peterske županije, 12. jan. 1875. (Slede podpisi.) Iz TiO^utCIl 12. januarja. [Izvirni dopis.] Kakor sem zadnjič v „Slov. Nar.u poročal, kako nepostavno so vladni agitatorji pri nas ravnal*, da so si volilce za trgovinski oddelek pridobili, moram tudi od zdaj ko so se volilni listi za obrtnijski oddelek delili, nekoliko poročati. Prišla sta namreč, kakor zadnjič tudi zdaj dva od vlade poslana gospoda, katera sta se gotovo nadejala, da jima bode tako gladko šlo, kakor zadnjič, ko sta za trgovinski oddelek agitirala. Ali delala sta pri nas, kakor pregovor pravi: „račun brez kičraarja". Če tudi sta si župana na svojo stran pridobila, in soseskinemn slugi, kateri je volilne liste raznašal, trdno zapovedala nem-Skutarske kandidate, katere sta mu na papir zaznamovala, siliti, jima se vendar nij pot splačal, ker sta si mej 44 volilci, kateri so T Logatcu, le kakih 6 na svojo stran pridobila. To gotovo nij bilo gospodoma po volji, da sta kl johu vsem svojim zvijačam vendar-le propala. Ako bodo povsod rodoljubi tako agitirali, potem se smemo gotove zmage nadejati v obrtnijskem oddelku. (Žalibog, da nijso povsod tako pazljivi bili. Uredn.) Iz Itilflovljicc; na Gorenjskem. 12. januarja. [Izvirni dopis.] Ta zraven pošiljam volilai list, katerega blagovolite na volilno komisijo oddati. Žalibog, da imam le en sam volilni list za oddati, ker akoravno se je poprej v kakem* kraja naročevalo, da ga ne oddati in nam poslati, vedeli so nem škutarski agenti, preslepariti volilce, in no h enem u nij bil list izročen, da bi bil po našem uku z njim ravnal; vzel ga je brič takoj nazaj. Se ve, da je nevednost glavna pregreha, ali nikdar se še tacega ravnanja nijsmo prepričali ko zdaj, za to je tudi prilično dosti podpisov (17 Ur.) na protesta, in marsikatera gorka se je slišala o teh sleparijah nemškutarskih iz mt vo-lilcev, — take kakor jih pisati ne smem, a bi dobro bilo, ko bi jih vlada vedela. Smelo trdimo, da brez moralične izgube, iz tega boja nemškntarji ne bodejo izišli in tudi pri naših se bode zavest bolje izvedrila. Drugi protest, ki nezapečaten pridejan leži, poslal sem ga, ako ga potrebujete za pritožbo na ministerstvo i. t. d. (V protestu katerega prepis je tudi nam poslan, pravijo radovljiški volilci mej drugim: a) mi nijsmo vedeli za kaj gre, b) nihče nam nij povedal imen kandidatov, pod katere je naše ime podpisano, c) so nam bili volilni listi precej vzeti. Uredn.) Iz Uo*tiiiiJ4M*l40-l4i'Nk4k okolice 12. jan. \ \r.v. dopis. I Kako se postopa od nasprotne stranke, ki se tako radostno in ponosno imenuje „verfassnngstreu", naj pojasni sledeče : Vsakemu volilen imajo se izročiti volilne izkaznice; v Sv. križki občini je okolo 40 volilcev, poslalo se nam je po nekem fantu glavarstvenega sluge samo devet; druge izkaznice, kakor za poštenjake Hribar, Dolinar itd. imel je nemškutarskl trgovec Gač iz Kostanjevice. Pa kar je skoraj nemogoče, za vrlega narodnjaka Her-baherja, oštirja in posestnika v Sv. križu, prinesel je listnico kostanjevšbi c. k. a riju nkt g. Rici in ga prigovarjal, da naj podpiše, kar pa se ve da nij storil; neustrašeni junak II r o v a t potegne Rici ju listnico iz rok. Romal je ta c. k. apostel dalje in pride v gostilnico g. župana Fr. K er; na, kateremu je kakor dokazuje v zavitku piri« djano pisanje in raztrgana listnica, volilno izkaznico raztrgal, drugo izkaznico gosp. Janeza Kleina pa natrgal, ker ti samostojni narodnjaki nijso hoteli udati se. Tako je ta c. k. adjunkt hodil v treh krčmah, namestu da bi bil ta dan, to je včeraj kvtorek (na katerem dnevu je glavni, ker — Propast tvoja od tebe samega ! zagrmi predstojuik , ki nij spadal nikakor v red krotkih pobožnih pastirjev Kristusove Črede. Lovro stisnivši zobe pohiti v vrt, Čita Tomaža od Kempisa ali takoj za tem Pre-Širnove sonete. In kmalu je bil popolen rob Petrarkovib zvonečih verig. O diugih počitnicah povede neki drug bogoslovec Lovra soboj v svoje rodno mesto. Bila je to vasica v krasnej gorskej okolici. Ne daleč od vasi stal je vlastelinski gradič. Domačin, Človek jako izobražen in prijazen, povabil je često mlade bogoslovne k sebi. V krasnem gaji, na lepih holmik bilo je obilo zabave. Vlastelin je imei lepo jedinico, bila je Črnooka in zlatola*>a, vesela in bujna, a pametna, nenavadno pametna. Umela je več jezikov, znala je črtati, udarjati glasovir in več tega. Sosebno rada je govorila francoski, pa je tudi dobro poznavala fran- cosko slovstvo. Tudi Lovro je bil temu | jeziku vrlo vešč. Nij tedaj čudo, da sta mladi svetnik in črnooka plavka mnogo mej soboj čevrljala o cvetji, o solncn, o glasbi, o Berangeru in o čemrkoli. Mladenka je bila živa, vrlo Živa. DomiŠljenost in ostro-umnost sta bili Malvini — tako jej je bilo ime — sosebno po volji, nad vse drugo. Zato je tudi rada govorila z Lovrom. Oko jej je pri tem sipalo iskre; ali kadar je govor prihajal Živejši, zdrznila bi se Malvina, oko jej p ostane ozbiljno. Nečega letnega popoludneva napoti se Lovro sam v gradič, ki je bil zidan samo pri tleh. Od daleč so se razlegali zvuči glasovira. Lovro je po-luknil skozi okno v sobo. Malvina je se dela za glasovirom. Zagrinjala so bila na pol spuščena, samo nekoliko solnčnih žarkov je vhajalo v polutemno sobo, ali ti žarki igrali so nad zlato glavico Malvine. Prava Rembrandtova slika. Igrala je Schubertovo ta dan je namreč tožni dan (Amtstag) opravljal svoja posla. Na ravno imenovani dan poklical je bil poštenjaka P. Grameca ia Vrhovne vasi in zažagal pod kaznijo, da se gotovo znajde ; stranka pride v sodoijo, se ve da brez vsega opravka, ker mladi gospod „amtsleiter" se je bolj brigal za agitacijo kot za sodnijske posle. Potem pa naši birokrati tožijo, da so preobloženi s delom — pečajo se pa z rečmi, katere ne spadajo v njih službovao jo. Iz .?■«»'#. i i" ju na slov. š ta jer j i 8. jan. [Izv. dopis.] Mozirjani smo uže svetih treh kraljev dan pozdravili očeta npusta", ter napravili tombolo in potem ples. Dohodki za veselico so namenjeni za tukajšnjo dekliško pletilno šolo. Nakupilo se bode namreč raznega blaga dekletam, da se bodo učila šivati in druga ročna dela, katera mora gospodinja znati. Veselica se je pričela ob 7 Va svečer v dvorani gostilnice pri „avstri-janskema cesarju". Ker je bila veselica za šolske namere osnovana, se je udeležilo jako veliko gospode iz Gornjega grada in Vranskega. Po odbitih stroških je se ostalo 77 gold. 50 kr. za šolsko potrebo. Očividno je, da je Savinčanom dosta na srcu ležeče blagor šolstva in omika naroda. Žrtvoval je vsak po mogočosti in pridobili smo lep znesek, kateri bode našim dekletcem hasnil. Zaradi tega se srčno zahvalujemo vsej gospodi, katera nas je počastila z navzočnostjo ; zahvaljujemo se tudi isti gospodi, katera so kake dobitke darovali in tako tudi k veselici kaj pripomogli. Počestili so nas tudi 4 gospodje učitelji s svojo navzočnostjo, ter pokazali, da jim je mar za dobro šolstvo, da jim je ležeče na srcu dobra odgoja mladine, katera narode omikaje in tako pot pripravlja napredku. Slava njim! Po tomboli se je sukal mladi svet. II koncu še to. — Tukajšnji okrajni šolski svet je sklenil obrniti se s prošnjo na deželno Šolsko svetovalstvo, da bi nam dovolil zidati čveterorazredno šolo. Hiša bi stala 10 tisuč forintov. Imela bi 5 šolskih sob in postavna stanovanja za učitelje. Le na delo! „Zrno do zrna pogača". ■z 4m i'4i«l«-is 10. jan. [Izvirni dop.] Kakor je znano, obstoji na tukajšnji univerzi podporno društvo za slovanske dijake, katero ima nalog, ali bi vsaj imelo, celo uboge dijake gmotno podpirati. To je, kakor znano na drugih vseučiliščih tudi uvedeno, posebno I pesem. Lovru so noge kakor vrasle v zemljo, ali naposled stopi v hišo, v salon, kder je sedela Malvina. Nasmehnivši se pokinta devica dva, tri krate, pa dalje prebira tipke. Lovro sede v kraj nem, zanesen. Bog vedi s čem je razmišljal. Čelo mu je bilo sedaj gladko, sedaj mrko, oči sedaj sanjave, sedaj ognjene. Malvinine roke kakor da so prebirale njegovo srce. Najen-krat prebledi, skoči. Malvina se zdrzne, glasovir umolkne. — Za boga, kaj vam je ? vpraša deklica. — Nič, nič! iztisne Lovro s težko muko. — Govorite, prosim vas. — Da govorim? V resnici? Da govorim? vpraša zamolklim glasom bogoslovec. — E da! — Jaz — vas ljubim, odvrne poluglasno mladeuič. važnost pa ima to v Gradci, ker se je odcepilo od nemškega in obstoji čisto za s?. Ono bi imelo podpirati posebno novoprišedše, kateri mnogokrat nemaju nikakoršne podpore, da vsaj imajo podlago, na kateri lahko nk začno, in se z okoliščinami bolj seznanijo. Ali njen princip je temu zoper, ker vsakemu novincu napiše tajnik : „Na vašo prošnjo se ne more ozir jemati, ker nemate „mature" z odliko." Največkrat oni, kateri imajo matnro z odliko, nijso podpore tako nujno potrebni, in ker ima društvo le malo denarja, mislim da bi se morala ubožnosr najbolj v ozir je mati, ker ravno zelo ubogi morajo svoje moči nže na gimnaziji razcepit1, da se hranijo, in jim tedaj nij tako lahko „odlike" dobiti, nadalje se pa mora tudi pomisliti, da navadno le po eden ali dva na vsaki gimnaziji odliko dobita, in tu še navadno strankarstvo Slovencu zasluge ne pripozna, bi bilo jako ne-koristao, se tega principa držati. Tu po mojem mnenji zadostuje skušnja zrelosti tudi brez odlike, to tem bolj, ker se mora pomisliti, da ima ta posebno zmožnost za to, drugi za ono stroko znanstva, katero še le na univerzi razviti zamore, ker to zveza bi-terogeničnih predmetov na gimnaziji brani. Nam Slovencem mislim more posebno veliko na tem ležeče biti, da si mnogo inteligencije odgojimo, ker od vseh Slovanov nam ona baš najbolj pomanjkuje, če pa sauio odlične dijake podpiramo, bomo nje malo imeli, Če se pomisli, kako je življenje za dijake na univerzi, v tujem mestu, iz dežele prišedše, uboge stariše irnajoče, iz mesta nam žal,bog inteligencija tak ne dohaja, ker celo slovenske mestne gospode otroci se žalibog ie vedno v nemščini odgojevajo, tu pa tam se še majheno slovenščine zraven uče, katero pa tudi kmalu pozabijo, in Če ne prej, gotovo po očetovi smrti, nje najdemo v vrsti najhujših nemškutarjev, kateri desetkrat več škode in sramote narodu napravijo, kakor je bil njihov očo njemu na korist in čast. V tem oziru bi mi imeli vrle Cehe posnemati, oni so, kar se tega tiče dosledni in strogi, mi smo premlačni, mi delo le na pol dovršimo, potem ga zopet pustimo, tako da nam ono nobene koristi ne vrže. Sedaj pa mislim, se nam bodo vendar oči odprle, da vidimo „moro" katera nas sesa in se nje iznebimo, ako baš se vrnemo k primitivni dobi nazaj, in se samo pridelkov Na nekoliko Časa umolkneta oba. Lovro je obstal kakor kamen, deklica se osvesti, gre polahko k mladeniču, ustavi se pred njim, prime ga za obe roci in spregovori od srca : — Lovro vi ste pameten, ljubeznjiv človek. Verujte mi, da umejem ceniti vaše vrelo srce, genijalni vaš duh, ali na vaše besede ne znani vam odgovoriti, ne smem. Vaša Črna halja nij mi dala še misliti o tem. Ali z bogom I — drugače bi začela razmišljati — z bogom, prijatelj moj I In deklica je izginila. — Z bogom ! vzdiline Lovro. Gospod! naj bode po tvoji volji. Počasnim korakom odmikal se je Lovro od gradiča. Kraj g< zdiča sede na panj. Solnce je zašlo, čreda se je vračala, nastala je noč in zasijale so zvezde, a Lovro je sedel na panji pouikucue glave. Z gore dahne hladen veter, Lovro se strese, poslužujemo, katere nam narod pokloni. — Da se vrnem k mojemu predmetu, bilo bi tedaj želeti, da bi blaga gospoda slovenska se spomnila na reve in težave, katere so njo v Času dijaštva mučile, in bi omenjeno podpi-ralno zalogo gmotno pomnožila, da ne hi upa polni mladeniči kinč in up naroda bili prisiljeni zoper voljo si stan izvoliti, ker jim zaželjenega nij bilo mogoče, ali, ako se pre-drznejo brez pomoči na vseučilišče, da v pomanjkanju poginejo. Iz /.ti^iclui 12. januarja. [Izvirn dopis.] V enem prejšnjih dopisov sem poročil, da je ogerski miuister komunikacij grof Zt'chy z novim letom vse pri naših in ogerskih državnih železnicah nameščene Hrvate iz službe odpustil. To svoje poročilo dopolnujem in popravljam dene« s tem, da grof Zichy nij samo Hrvate iz službe odpustil, nego sploh vse Slovane, skupaj njih 51. Mej temi žrtvami magjarskega barbarstva je tudi pet S I o v e n c e v, in sicer : I/an LokanČiČ, kateri je uže pod Vakanovičcni zavoljo svojega na-rodnjaštva iz Karlovca na Ogersko prestavljen bil, Ferdo Klemenčič, Josip Vilfan in dva Franceta Tomšiča. Na izprazuena mesta teh odpuščenih uradnikov sta Zichv in njegova dsua roka Tolns»y, se va da same korenite Magjare čiste arpadske krvi postavila. Na sposobnosti se pri nameščeuji ue gleda, nego samo na čisto magjarstvo. Kdor je pravi „magyar ember" ta je tudi za službo sposoben. Nasledek tega je, da je uprava na državo h železniških progah slaba, da ne more slabša biti, da so neredi v prevažanji blaga t tki, da je groz-*, da se nesreče od leta do leta množe, in da so dohodki veduo manjši. Če bodo naši zastopniki na ogerskem saboru tako korajžui, ter ministra Zichvja še enkrat vprašali, zakaj se na drž. železniških progah na Hrvatskem ne uvede hrvaščina, kot upravni jezik, kakor to nagodba ustanovljuje, jim bo Zicky lahko odgovoril, da je to zavoljo pomanjkauja osobja ti d čuo nemogoče. Kakor je minister Zichy deues z železniškimi uradniki p »stopal, more jutri postopati s telegrafskimi in poštnimi uradniki, in fiuancminister s fiaauč-uinii uradniki, in tako postopanje gotovo ne bode izostalo, samo če se bode izvesti dalo. Iz teh in več drugih naredeb so vidi, da so Magjari v novejši čas se spet z vso silo na magjarizacijo spustili, kjerkoli morejo vrivajo svoj hlagozvučni (!) kulturni (!!) jezik. vstane. ,.'/. bogom" šeptne še enkrat in izgine za gozdičem. Drugi dan se jo Lovro vrnil v Ljubljano, a Malvina je Šla v Trst. Odšle Lovrovu glava skoro nij mogla več misliti. Samo jedno mesto v njegovem telesu je bilo živo, blazno — samo srce mu je bilo živo, a vse ostalo telo mrtvo. Ali srce ga je bolelo, iztrgal bi si je iz prsi. Po cele dueve je korakal po svoji sobici sem ter tija nem, bled, brez zavesti. Glas orgelj mu se je zdel nevihta, ki besni na vzbibanem morji, sveta pesem bila je njegovemu ušesu i/.dihiiuje umirajočih in besede njegove molitve nijso bile, nego zrna, padajoča na pust, ueplodeu kamen. Oh koliko je krati zavidal marmornim svetnikom v cerkvi njihovo mesto* Zakaj nijsem jaz na vašem mestu? Pri vas je mozek in srce, pri vas je vse cd hladuega marmorja. Malo kedaj je Lovro spal. A kadar je zaspal, Naš sabor se bode ta teden odgodil, 31 zastopnikov mora iti v Hudim Pest o in brez teh je nezaključljiv. Kratek čas svojega zasedanja, je kolikor mogoče dobro upotrebi!. Osnovo za osnovo je jaderno pretresal. Oger-skemu saboru se prigovarja, da malokaj naredi, in da še za to maličko mnogo časa potroši. Našemu saboru bi se pa moglo nasprotno prigovarjati, pa prenaglo dela. Deželni proračun z<» tekoče leto je v dveh sednicah prerešetal, kar je v parlamentarnem življenji skoro nezaslišano. Ravno tako naglo je tudi druge zakonske osnove pretresel. Čuli so se zavoljo tega nže glasovi, da v svojej naglosti površno dela. Ta prigovor pa nij temeljit. Naša vlada sestavlja zakonske osnove navadno po preiskalnih poverjenstvih v katere pokliče po več narodnih zastopnikov in tako pridejo njene zakonske osnove uže v tako popolno dovršenej obliki pred sabor, da se na njih ne da več mnogo premenjati. Važna jo zakonska osnova o prodaji posestev verozakonskega in nankovnega zaklada. Naj večje teh posestev je nekdanja jezuvitska opatija Kutjevo (abbatia de Gottho) v S'a-voniji. Posestvo je baje vredno do dva milijona. Iz kupovnine tega posestva pokrivali se bodo stroški našega vseuč lišča, za katere v našem deželnem proračunu nij pokritja, V8eučiliščni, po dobrovoljnih priueskih narasli zaklad pa sedaj na leto komaj 25000 gld. čistega prihoda nosi, kar je se vo da za vzdržavanjo takega zavoda kakoršen je vseučilišče, veliko premalo. — V službenih „Nar. Noviuah" je raspitan natečaj za pet vseučilišč ni h profesorskih mest, namreč za matematiko, za fiziko, za zoologijo, za botaniko; za mineralogijo in za kemijo. Slovenski učenjaki deder I Itomačtt stvari. — (Iz Starega trga) pri Loža se nam pišj: V nedeljo 17. t. m. napravi naša čitalnica besedo. Igrala se bode igra „Pique" in potem bode ples. K tej veselici uljudno vabi Odbor. — (Iz Gorice) se nam piše: Koncerta v goriškem gladališči za uboge sta bila krasna. Občinstva je bilo toliko, da se je vse trlo in da so morali kasneje došli nazaj domov iti. Skoraj vse programove točke sii bile dobro izpeljane; krasno so pa bilo plastične podobe in morale so se tri- ii 111 • i I i so ga sni. Sanjal je, da je bil ptica podrezanih perut, zapita v gajbi. A zunaj v zelenem logu sedel je na vejici slavček zlagajoč mile pesuie. I u hotel je poleteti iz gajbe, poleteti k svojemu BlavČku v zeleni log. Tri krati razmahne peruti, trikrati udari plavoj v gajbo in z glave mu poteče kri. Strašen sen! Lovro je ginil od dne do dne. Malvina bi bila moja, da me ne veže črna halja. Ta misel osvojila mu jo vso dušo. Predstojnik nij maral izpitavati rane mladega pitomca, uij bil on dober pastir. Vnanji videz veljal mu je več, u<*go skrušenost srca, nego čista duša. Za to je Lovra karal vsak dan. Za vsako malost je zual uščen ti siromaka. Lovro je menil, da mora zdvojiti. — Ne zabadajte si ostrih nohtov v moje srce, vrisne jednega dne Lovro, tako nij spasa mojega, iz uma moram. (Dalje prih.) krat ponavljati. Slavno smo tudi rešili Čast goriških Slovencev na „deskah, ki pomenijo svet" italijanskega gledališča, kajti viliiru je bila pesen „Cigani" aplt vdirana. Ce s« pomisli jako težavno pesen, katero je le 18 pevcev pelo, gotovo malo za tak javni kraj, kder je bilo morda 1000 poslušalcev, pa še brez 8premljevauja so gotovo pohvale vredni. Najslabši se je »ponesla nemška igra „Liebe im Arrest" mej tem ko je bila italijanska „E Le i- izvrstno predstavljana. — (Narodna Čitaonica u Čabru), obdržavati će dne 17. siečnja 1875, „tom bolu s pie-oiu" , dne 30. siečnja 1875, „sjajan ples", i dne 7. veljače 1875, „kra buljni ples sa šaljivom tombolom" u dru žtvenih pro&torijuh; kamo se svi njeni kao i njenih Bestarah članovi najuljuduije pozivaju. Svakiput početak u 7. satih na večer. U Čabiu dne 10. siečnja 1875. Odbor. — (Nasledki loterijske igre). Iz Cmureka na Štajerskem se nam piše: 11. t. m. zjutraj mej 8. in 9. uro so je tukajšui odpuščeni pisar pri c. kr. ti dniji v Muri utopil. Bil je btrastcn stavec v malo loterijo, tuko, da si je zelo na nepošteni način za to potreben denar spravljal, ter pro in druge za precej veliko svoto ogoljufal. Na bregu ob Muri, kjer je v v« do skočil je pustil svojo suknjo, pipo in precej dosti sodnijskih spisov raz katerih je koleke ukradel. — Ker od novega leta nij imel nobenega zaslužka in najbrž sluteč, da pride vse na dan, je cresSOltt stari mož obupal, ter si na imenovaui dan življenje končal v mrzlih valovih Mure. — Zopet en dokaz kam loteiija ljudi pripelja, za to kličemo, proč z njo! Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere du Baru JLosi 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleze i naduho, bolećinc v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajonje, nespanje, slabosti, zlato žUo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bdenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti iu blevanje pn nosečih, otožnoBt, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-klajenje; posebno He priporoča za dojenee inje bolje, uego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Bencka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteiua, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofmjo Castle-Btuart, Markize de lkchan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih na* grad vsa zdravila. I'os< luio koristna je pri dristi in griži, daljo pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri priwadljivoui a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem hodenji v obistih m mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne HUDO pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Hud. VVurzer, zdravilni svčtovalec in člen mnogo učenih družtev. VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere Je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, rauocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. Angelsteiua. D ero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revaiescičre du Bsirry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A nge 1 ste i n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo St. 76.i>21. Obergimporn, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revaiescičre du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik, ot. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v B e r 1 i n e r K I i n i s c h e YV o c h e n | c h r 1 11" od . aprila 1872 to le: .Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revaiescičre). Dete jo v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar VBa zdravila sijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespunji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dtisseldurf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolchauji i lu šni k a, omotici i tiščanji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javno trgovinske akademije dunajske, na skoro breznndejni prsni bolečini in pretresu čutuie. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hranio te na rokah in nogah i t. d. Revaiescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plohastih pusicah po pol funta 1 gold. 50 kr. . t.nt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ran ov 10 f,old., 12 funtov 20 gold., 24 fantov :ai goid. - Rovaloscioro-Biscuiton v pušicah a 2 gold, 50 kr n 4 gold. 50 kr. — Rcvalewciore-Choeolate,o v praht n v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 gold 0 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., xa 288 tas 20 gold., — za 576 tao 36 gold Prodaje: Barry du ttarry & Comp. na Du-aaji, VValMlBchga«*© st. 8, v LJublJaui Ea Hahr, v Urndei bratje Oboranzmey r, v Ion Or-uUu Diochtl * Frank, v Celovel P. Birt« oacher, v I.onol Ludvig ilullor, \ Mmllior. M. Morid, v Neranu J. B Htookhausen, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v < «-r-uovicab pri N. Šn i r h u, v Oaeku pri Jul. Davidu, lekarju, v Oradeu pri bratih Oberranz-uieyr, v TcmeMvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varit* tliuu pri lekarju dr. A. II al t it ju, Kakor v vsoi u.cBUh pri iloonb lo«>.rjih U) upoocrijak.ii trgovcih tudi raipofidja duosjaka hiša na VSS kraje po poštni! uikazcioah ali povzetjih Umrli ▼ IJtitolJiinl od 8. do 12. jan.: Lovro Anihro/.ie, do avec, 57 1., na oslabljenji. Janez VVinUer, trg vec, H 1., na uirtuiiii. J Ferjan, ko\ ač, 42 1., na možgaiinciu mrtudu. Mat. Gruber, kajžarjev sin, IS '., na < s ahj nji. Alojzija Mehletova delavka, 28 1., na vodenici. Tom Kuntar, delavec, 74 I., na oslabjenji. Juv. Posova, soproga računovodje, SI i, na oslabljenji. Fi ip Reija, e. kr. stot-uikovo dete na škarlatici. J. Strohhaeli, e. kr. uradni ll&ga, 91 I., na splošnem osahjt-nji. Mat. Stampfol, 40 L, na jetiki. Ivan Škvarca, nadzornik, 55 1. na jetiki. Mih. Kapel, kajžar, 51 1., na sušici, duu j Bi kič, učitelj, 46 I., na pljučnem vnetji. R lleričeva, dete l ondukterja, 1 I,, na pijemiji. lllj«!. 12. j anu arj a: ■Evropa: Munk i a Dunaja. — Griomi z gospo iz Trsta. — Scherbaum iz Maribora. — Kreutz iz Trsta Pri Slonu: Leclmer iz^ Gradca. — Stermec iz Trebnjega. — Klofutar iz St. Jaineja. — Medved iz Zagona. — Peče iz Starega trga — Brongor iz Dunaja. — BohutInsky iz Savinje. — Potočnik iz Trsta. — Monzmger iz Kamnisa. — Alexon iz Gradca. Pri MallM: Jung iz Dunaja. — Janovio iz Trsta. — Kosenberg iz Dunaja. — Leinpriieh iz Co'ja. — Neubcrgoi iz Dunaja. — Muloj iz Gradca. Pri Zamorci: GroŠol iz Gorenjskega. — Sveti iz Preserja. Pri hai iirsK »in «lvoru ; Ahačič iz Tržiča. — Berber iz Vlsnice ■ *opol 11.-t špecerijska uprava jo po coni na prodaj. Slov. Naroda*. Natančneje v administraciji (11—2) Učiteljska služba. Na enrazrednej do avskej šoli v Hrunu jo od 1. spri a, oziroma od 1. marciia t. 1. izpraznjena učiteljska, služba z letno plačo 600 gl., prostim stanovanjem in kurjavo. Pri odličnoj porabi so povoljujo učitelju petkratni kvinkvenoalni prida vek v znesku 60 gl. Znanje kacega slovanskega jezika in začasno nooženjcno stanje — se zahteva. Glede onacih zmož-uostij so pak daje onim prosilcem prednost, ki bi i udi proti pnmornej nagradi pudučevali temejito na glasoviru. — (13 — 1) Prosilci za to službo, naj blagovole vposlati svoje prošnjo s priloženimi Bpričuvali glede zmožnoti o učiteljsko službo do 10. februarju t. 1. rudniškemu ravnate jstvu v Whs, pošta VVios na št irskom; ob onem se še omenja, da morejo tudi podučit olji vložiti svoje prošnje, ako imajo zrelostni izpit. Brezplačno in franco razpošilja najnovojo Lotto-listine na dobitke za 1874—1875 leto vitez v. Orlice, profesor matematike v XJevoliii.ii, 125, VVilhelmstrasse 125. Xa % |ira»auja h« takoj odgovarja. (885) O« prfi S!' 3 . ISLs i g* s«j r 9 B t* . K I* km b a o o II S: a s 2" ar III i rr i« t—■ is: 55 >—' 8 £ £ S I l »Sg ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ i Za pustno sezono £ imela bode u judno podpisana, p. t. visokemu plemstvu in celemu čestitomu damskomu svetu na razpolaganje svojo bogato zalogo "blaga, f kakor: ^ plesalne garniture, guirlande in šopke T v vlsstnej prodajalniol pri llradevkljeveiu ♦ liiuNtu b. h|. ms: tudi čvrsto cvetlico ae T tu povijajo. + Podpisana se priporoča k obilnemu obis- ♦ kovanji In mnogim naročilom, ki so bodo iz- i vrševala po najnižjej coni. (9--2) Z ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Na podpisani parni za loto 1K76 poirebovanih pi i je naprava in priprava do tovarne Ia daj a tel j in ureduik Josip Jurćič." jelovih in bukovih krlov, in sieer prvih n. pr. 80H0, in Badnjih n. pr. 40 0 komadov, za oddati. Podvzetniki, kateri so zamorejo so zmožnostjo za ta posel, pa tudi z nekaj premoženjem ska/.ati, so povabljeni si dotični gozd ogledati, in se za tega dol pri podpisanemu vodju parno pile oglasiti, in to tem hitreje, ker so mora sekanje uže meseca umi, tftu-mi t. 1. pričeti. Stroški za potovanje se no povračajo. Varna pila Kaftenbrunn, posla đolenjna Vas pri Ribnici. ^ (i2-i) A. Žvanut. s LaHtniua in tisk „Narodne tibkaiueu.