A. M. Razvoj letalstva Letalo je otrok 20. stoletja. Da bi bilo mogoče letati po zraku s po-močjo priprav. ki so iežje oa zraka, se je zdelo še leta 1905 znanstveiii-kom in gradbenikom raznili prometnih naprav neverjetno. Majali so z glavami ob poskusih, ki so jih tvegali nekateri, ki so hoteli posnemali ptičie letauje po zraku. Kako so se varali! Saj so ludi železnice na.ši preclniki smatrali za vragovo delo, na katero ne bo nikclar zasijal božji blagoslov. In vendar je železna kača ovila zemljo nc sainn enkrat, temveč večkrat, in dancs so železnice varno in ndobno prometiio sredstvo po vsem svetu — celo v kulturno najbolj zaostalih pokrajinab. Zaeetnik letanja po zraku s strojem, težjim od zraka, Oton von Li-lienthal, je padel pri Berlinu 9. avgusta 1896 iz niajhne višine 'na km na uro), kar je za brezmotorno letalo mnogo. Prva resaična letala so gradili že v letih 1890—1902, toda ž njimi se ni mogcl niliče dvigniti nad zemljo. Šele 7. deccinbra 1903 sta se brata Wrighta dvignila z letalom na motor s 16 HP (konjskimi silami) in ostala v zraku 12 seknnd. ^. oklobra 1905 sta preletela že 38 km v 38 minutah in dokazala s tem, da more človek obvladati tudi zračni ocean, če se mu posreči s primerno brzino dvigniti se od tal. Ti poskusi so sc vršili v Ameriki (v USA), v Evropi pa je prvi letel po zraku Anglež Farman in prevozil 31.oktobra 1907 7H m dolgo progo. 23. julija 1909 je preletel r rancoz Bleriot Rokavski preliv in leta 1910 je ostalo neko francosko letalo že 5 ur nepretrgoma v zraku. To je bil za tisti čas izreden uspeh. Nemec Bohm je ostal 11. julija 1914 že nad 2i ur nepretrgoma v zra-ku in s iem rekordom je šlo letalo v STetovno vojno. Do zdaj so letali po zraku le posamezniki in v letalu je bilo prostora samo za enega moža, 7& pilota (voditelja) letala. Karman je letel že z enim spremljevalcem. Breguetov dvokrovnik je vozil lefa 19tO že pet oseb, Tudi brzina je naglo naraščala. Leta 1911 so vozili že po 140 km na uro, leta 1922 že 300 km, lefa 1924 450 km, leta 1930 532 km in danes brze nad nami že s hitrostjo 800 in več kilomt-trov na uro. 262 S tem prihajamo do viška, preko katerega ni mogoče več iti. Leta 1910 se je dvignilo letalo 2562 m, leta 1921 že 10.518 m visoko. Države so kmalu spoznale ogromno prednost novega prometnega sredstva pred ostalimi vozili in so začele pospeševati gradnjo letal. Žal, da je raoralo tudi letalo stopiti v vrsto iznajdb, ki pomagajo rušiti, kar je človeška pridnost in sposobnost ustvarila v korisi človeštvu. Preič so metali bombe iz letal na sovražnika v vojni v Afriki 1. 1911. V svetovni vojni so pa začela svoj zmagoviti pohod v svet in dosegla tak višek razvoja, da so danes neobhodno potrebna vsakemu narodu v vsakdanjem mirnem življenju. V primeru vojnih zapletljajev pa so učinkovito obrambno in napadalno orožje. Lovec Francija je bila prva država, ki jili je uvrščala v svojo armado in jih je imela leta 1912 že 200. Leta 1923 žc 1540, leta 1932 pa 3000, mcd njimi je bilo 637 šolskih letal. Vsa Evropa je štela v tem leiu nad 12.000 letal, ves tedanji svet pa nad 16.000 aparatov. To so ogromne številke. \i so danes najmanj podesetorjene. A tudi izdaiki so bili temu pri-merni, saj sta samo Anglija in Francija v letib 1931-32 izdali skoraj 10.000.000.000 (10 milijard) dinarjev za to orožje. Letalcev je bilo v Franciji 40.000. v Angliji 32.000. v Italiji 30.000, ua Poljskem pa 11.000. Nemčija pa ni gradila vojnih letal, ker jih ni smela po versaiski mi-rovni pogodbi iz leta 1919. Šele po letu 1926 se začne pri njej tudi v tem ozini novo razdobje. ki je doseglo pred izbruhom sedanje vojne svoj višek. saj je l)ila in je najbrž še vedno Nemčija prva letalska siia, ki jo prekaša raorda samo Sovjetska unija (Rusija). Istočasno se je razvilo silno letalstvo v USA, kier je bilo t istem času že 11.000 zasebnih letal, kar dovolj zgovorno kaže razliko v na-predku letalstva na nbeh bregovih Atlantskega oceana. Tukaj samo priprave na končni obračun med narodi, nezadovolj-nimi z versajsko mirovno pogodbo, tam v daljni Ameriki pa samo skrb za udobnost, za razkošje in brzino prometa po gesln — da je čas zlato. Dokler je bila Nemčija vezana po določbah versajskega rairu. je po-speševala samo civilno lelalstvo in ga dvignila na veliko višino. baj je 263 hii prvi Todljivi zrakonlov z udobnimi kabinami njen izdelek že 1. 1919. Istega leta so pa tudi leiala že preletela širni ocean. Prvi polet čez Atlantski ocean se je posrečil 16., 17. in 27. maja 1914 in to iz New Fundlanda čez Azore v Lizbono. Od 12. novembra do 10. de-cembta 1919 so leteli že iz Aiiglije v Avstralijo, t. j. 18.400 km daleč. Leta 1924 so nastopila štiri ameriška letala pot okoli zemlje. Na cilj je prileielo le eno leialo po 40.000 km dolgi progi. SlediLi so stevilni drugi poleti. Najdaljši nepretrgani polet te dobe je iz New 1'undlanda na Inko, 3000 km, opravljen še leta 1919. 20. maja 1927 je letel slavni Lindbergh čez Atlantski ocean in pre-vozil 6000 km dolgo progo v 26 tirah. Prvi parnik je vozil iz New Yorka y Liverpool 2f) cItu. V isiem letn so Jeteli iz Kalifornije na Havajske otoke. Bnmbnik Rekorden ie bil nolet Italijana di Pineda od 8. do 16. junija 1927. ko je preletel od Gardskega jezera do Severne Amerike in od tam v Južno Ameriko ia nazaj v Italijo, t. j. 40.000 km. Prvi polet brez pristankov iz Evrope v Ameriko je napravilo ncmskb letalo »Bremen« 12. aprila 1928, ki je preletelo (nTOkm v ^5 urah. Tstočasno so sc začeli uTeljavljati v prometu čez širna morja tudi vodljivi zrakoplovi in iine dr. Eckenerja, kapitana nemškcga zepelina, ki je med drugim obletel našo zeniljo, je svetovno znano. Danes je na svetu veliko letalskili tovaren. v kaierih dela noč in dan na sto tisoče delavcev letala za vse narode zcmlje. Vsaka država ima svoje posebne tipe letal. Bistveno so si popolnoma enaka, le v obliki, izdelavi in v raznih podrobnosiih se ločijo med seb*.»j. Zato beremo dnevno imena Messerschmidt, Hurikan, Dornier, Junker, Spitfire, Fiat i. dr. To so le oznacbe tovaren in izdelovalcev letal. V sve-tovni vojni so bil znani Oaproniji. Zdaj se nekaj o letalih samih. Temeljna razlika med baloni in zrakoplovi na eni strani ter letali na drugi strani leži v načinu dviganja v zrak in leianja v ozra&ju. Baloni in vodljivi zrakoplovi morajo biti lahki, da jih plini dvigajo. Letala so pa težja od zralca. iirezmotorna letala izrabljajo za dviganje zračne struje, motorna pa poganja moiorna (strojna) pogonska sila v zrak. Za stabilizacijo (usraeritev) poletov imajo oboja krila (krove). 264 Po uporabnosti ločimo leiala v kopna in povodna' leiala. 1'rvotno so gradili samo prva, hidroarioni se pojavijo šele iefa 1910. ko se je posrečil Fraiicozoma, bratoma Voisin, prvi odlet z vodne gladine. (Glei sliko na str. 262!) Letala na kopnem imajo za tek po zemlji kolesa, vodna letala pa imaji) po enega ali dva čolnička za pristanek na vodni gladini. Po števihi nosilnih kril (ploskev) imauio eao-, dvo-. tri- ali večkrov-nike ali kriboike. (Monoplani, biplani, tri- in poliplani.) Po snovi, iz katcre so izdelaui, ločimo lesene, večinoma manjšc apa-rate za kratke polete. Sem spadajo tudi jadralna letala, ki so zgrajena iz najlažjega lesa in imajo krila m trup cleloma iz tkanine. Druga vrsta so letala, pri katcrih je trup kovinast, krila pa lesen«. Slednjič so kovi-nasta lelala (n. pr. nemška Junkerjeva). Seveda je gradivo prvovrstno in čim lažje. Nadaljna delitev nam pokaže promeina letala, katerih je že silno ninogo. in ki jjrovažajo pošto. pofnike. a hidi razlicv-no hlajrr). Izvidno letalo IJruga vrsta letal so športni aparati. Na šolskih letalih se vzgajajo in pripravljajo na svoj ležki poklic letalci — piloti. Najvcčje važnosti s» vojna letala. To letalstvo je obrambno (defeuzivno) ali napadalno (ofen-zivno). Pred sovražnimi napadi uas branijo lovska letala, ki pa se spuščajo tudi daleč nad sovražna ozemlja kot spreraljcvalci in zaščitniki težkih bombnih letal (bombnikov). Bombniki so letala, oborožeua z bombaini. ki jih nosijo daleč čez sovražno mejo in jih spuščajo tam na mesta in tovarne. (Glej sliki na str. 263 in 264!) Posebno nalogo izvršnjeio izvidna letala (izviduiki), ki prinašajo s poletov po tujini važne podatke o utrdl>ah in dmgih vojaških zgrad-bah. ki jih pri poletih fotografirajo. Seveda ni to igraekanje, temveč zelo nevarno opravilo. 7.& prevažanje municije (streliva), orožja, pa tudi vojaštva i. dr. so zgrajena vojaška transportna letala. Gorenja slika nam kaže izvidno letalo, slika na str. 266 pa kombi-nirano, dvojnemu namenu služeče letalo. Razen teh vrst letal imamo še dmgaona letala. Toda niso tako po-membiia kakor do zdaj omenjena in jih tudi splošno ne uporabljajo. So med njimi letala račje oblike, brez repa, z gibljivimi krili. Najzani-mivejši je med njimi avtogiro (avtožiro). (CJlcj str. 267!) Avtogiro ali letalo s pokončnim vijakom. ki letalo vleče za seboj v višine, oziroma ga tlnči k tlom, je priineren za majhna letališča, ker se dviga navpično in pristaja lahko kar na širokih raestnih ulicah. Ze leta 1878 je izdelal Forlanini model takega letala. Prvi polet se je 265 posrečil leta 1918 v Avstriji — v letih (920 do 1926 so delali poskuse ž njim v Parizu, Berlinu in drugod. A šele de la Cierra v Madridu je zgradil prvi uporabljivi avtogirn. Najbrž brez vsake praktične vrednosti so letala z gibljivimi krili. Končno moram omeniti še jadralna letala, ki so znana tudi nam in pri katerih se pridno udejstvujemo tudi Slovenci. Komn ni znano, da imamo na Blokah šolo za naše jadralce. Po vseh naših mestih so že na-sfopali in nam kazali lepe uspehe svojega truda. Lilienthalova ideja je dobila v jadralnem letalstvu svoje uresničenje. Danes jadralci po zraku dosegajo uspehe, ki so vredni vsega upoštevanja. Nekaj lekordov jadralnega letalstva naj izpopolni doscdanje ugotovitve. Jadraluo letalstvo je zclo razširjeno po Ncmčiji, Angliii, Franeiji. po USA in SSSR. Nemec Dittmar je letel 1. 1928 že 775 m visoko. Nehring je preletel 72 kra v enem poletu. Kornfeld je letel v nevihti 20. julija Ieta 1929 152 km daleč in dosegel pri tem 2000 m višinc. Kombinirano Ietalo Vse to dokazuie, da je jadralno letalstvo pomembna panoga letal-stva in da ima precl seboj lepo bodočnost. Po letu 1918 so se ustanavljale po vseh večjih državah družbe za zračni promet. Leta 1926 se je vršil v Berlinu že mednarodni kongres zračnih zvez, na katerem je bilo zastopanih 23 družb, med njimi 18 evropskih. Leta 1924 je bilo že 26 nemških mest zvezanih med seboj z rcdnim zračnim proinetom. Leta 1926 je število naraslo na 60. Svetovno omre/.je zračnib prog je merilo leta 1924 30.000 km. leta 1925 pa 57.000 km; danes meri že več sto tisočev kilometrov. V Nemčiji, ki ni smela graditi vojnih letal, kakor že prej omenjeno, se je razvijalo civilno letalstvo, kakor lahko imenujemo prometno letal-stvo, tako naglo, da ie bilo tara leta 1927 že 80 letalskih prog, na katerih so prevozili (preleteli) dnevno po 60.000 km. Danes tekmuje letalstvo z železnicami in parniki in veže najoddalje-nejše kraje nasc zemlje med seboj. Toda njegov razvoj je v najožji zvezi z nafto (petrolejein) in bencinoni. Država z velikimi ležišči nafte iraa \se pogoje za nadaljnji napredek svojega letalstva v vojni in v miru. Prvi držaTi sveta sta v tem ožiru SSSR in USA. V naši domovini je tudi dovolj ležišč tega. v sedanji dobi nenadomestljivega goriva in pogonskega sredstva. V mirni dobi si države, ki nimajo dovolj lastnega petroleja, s pri-mernimi trgovskimi pogodbami nabavljajo to gorivo. V vojni je pa to Bemogoče in zato imajo po vseh državah ogromna skladišča. v katerih 266 Raca hranijo zaloge za prirner vojne. Dnevno beremo o napadih iianjc v Au-gliji in Neratiji. UniČenje teli zalog bi pomenilo konec letalskih bojev. Želja nas vseh je, da bi vojna letala že skoraj odletela za stalno na svoja letališča in odložila svojo strašno prtljago bomb in dmgega orožja. Tam naj začno vnovič z obuovo rednih prometnik zvez, ki uaj prinesejo narodom mir, spravo iu nemoten kulturni in gospodarski razvoj. Kaj pa mi Slovenci? Zgodovina navaja premnogo naših imen v vrstah junakovbojnih poljan, učenjakov svetovnega slovesa in graditeijev kul-ture in napredka človeskega rodu. Častno smo zastopant tudi v letalstvu. Prva žrtev, ki jo je pobrala neizprosna smrt v našem letalstvu, je pokojni Rnsjan, ki je že v prvem desetletju tega stoletja delal polete s svojim lefalom. I^eta 1908 je delal preizkušnje na Rojcan (vojaškem vežbališču) pri Gorici. Žal, da ga je doletela prezgodnja in nenadna smrt v Beogradu. kamor ga je vleklo njegovo jugoslovansko tuteče srce. A danes smo lahko ponosni na izbrano Četo naŠih letalcev, med ka-terimi tudi kosi le preTečkrai neizprosna smrt. Slava spominu ieh vi-tezov-junakov, ki so nam svetel vzgled požrtvovalnosti in poguma. Avioiiro » 267 Najnovejši rekordi v jadralneni letalstvu so naslednji: Rus Krtačev je preletel 516 km z dvosedežnim jadralmm letalom, ne da bi se spuslil na zemlio mecl poletom. V letu k odrejenemu cilju je preletel v premi črti 495 kin v neprctrganem poletu. Letalka Prokopova je dosegla dva svetovna rekorda. Letela je k od-rejenemu cilju 34"? km in dosegla 3396 m višine, kar je velik napredek.