24. itevIM
Liipuhi, V MNUJU. 3L JiihijI
xun. leto.
.Slovenski Narod" vel j«:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto ....      .   . K 24-—
pol leta......., 12-—
četrt leta na mesec
6 — 2-
v upravniStvo prejeman:
celo leto.......K
pol leta.......m
četrt leta........
na mesec........
22 — 11 — 550 190
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflova sile« st 9, (l. nadstropje levo), telefon it 34.
le ta
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vio., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inseretjah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
številka vel|n tt isneijov. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Nir dnt tiskarna tolelon st. St.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta.......»13*
četrt leta.......,   6 50
na mesec.......- 230
za Nemčijo:
celo leto.......K 28*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30
VpraSanjem glede fnseratov ne j se priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Cpravništvo: Knaflova ulica st. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 89»
B j za L]ol)i;ano.
{Govori narod. • napred. dež. poslancev v generalni debati zaradi izpre« membe ljubljanskega mestnega sta-t u ta, po stenograf ienem zapisniku.)
[I.
Posla nee Oangl.
Visoka zbornica! Predvsem izjavljam, da bom izkuša! govoriti popolnoma mirno in stvarno, in sicer tako, kakor mi to velevajo nazori in mnenje mojih somišljenikov in kakor m i to narekuje lastno čree. Ne s kakš-n crakoli strankarskega stališča, lem-več v imenu pravice ljudstva naj se glasi moja beseda: naj se glasi kot protest proti krivicam, ki se s tem okenskim načrtom pripravljajo do-slej brezpravnim masam, in naj se 2 si moja b ^eria kot klic po rešitvi iz teh verig, ki jih okkpa okolo brezpravnih množic v prvi vrsti pluralni sistem in v drugi vrsti zahteva po »riletnem bivanju v občini.
Dne   19. junija sem pred-
lagal v 3. seji deželnega zbora kranj-_~a. naj se sprejm moj predlog, ki meri na to. da naj se uvede za deželni zbor kranjski volilna reforma, ki sloni na onneipih splošnosti, direktnosti. tajnos'i in enakosti. Tedaj t r dložena in tudi   sprejeta vo":Ina
rma ne odgovarja tem načelom, in zategadelj >em primoran izjaviti, odklanjam takšno volilno refor-i z vso odločnostjo. Priznati ino-ram, kn je bHa v razpravi volilna re-T rma za občine sploh, da sem se ta-:isto zavzel za to in povdarjal, da je zame sprejemljiva samo tista vol<Ina
-ma, ki stoji na prej navedenih orincipih splošnosti, direktnosti. taj-?ti in enakosti. In ker dotični moj predlog tudi ni dobil odziva, sen» se čutil primoranega izjaviti, da odklanjam tudi takšno volilno reformo. Zvest svojim   načelom   in zahtevam
:h volile«.*, >em bil primoran pozneje predlagati volilno reformo za deželni zb'»r, ki naj tudi ima za podlago načela >plošnosti, direktno--ti, tajnosti in enakosti Toda tndi ta r ioj predlog ni dobil nobenega odzi-va ter je bil odklonjen. In neposredno zadnjem zasedanju te visoke zbor-iiee sem vložil nujni predlog za re-'■ >rrno deželnega in občinskega volil-reda na principih splošnosti, di-r 1 tr osti, ta.inosii in enakosti •» prezrenim sistemom. Po tega mi je da-t^fiaj povod debata, ki se je \rsila
ročilu veri*ikaeij^kecra odseka, ko -mo bili zastopniki mest nazvani
ar-em. Ali tudi tisti moj predlog ni dobil večine.
Ne razumem, zakaj večina t<* vi-^fke zbomicp noče spre j« ti volilne re-forme, ki naj bi slonela na principih . lošnosti. enakosti direktnosti in taj-cti. saj je ve!:dar on? glavnih za-tev tako Slovenske Ljudske Stranke kakor Narodno - napredne stranke tista točka njiju politiškecra programa, ki zahteva volilno reformo za vsa avna zastopstva — torej tudi z'i de-ž"! ni zbor, za vse obči nitke zastopc in idi za ljubljansko mesto — slonečo na principu   splošnosti, direktnosti,
•sti in enakosti. zategadelj, da a obe slovenski stranki, ki sta zastopani v tej visoki zborni« i, čuvali jas-nr in izrecne zahteve svojih političkih programov, bi bilo *amo lorjp no, ia bi se obe slovenski stranki * url i o tej priliki slovesno in plašno izrekli, rta je mogoče sprejeti samo tisto volilno reformo — kakor za deželni zbor, tako za občine sploh m za piosto Ljubljano po.sebe — ki ji je podlaga plosnoet, direktnost, tajnost in cna-.est s proporčnim sistemom.
Nikar naj se tukaj ne prihaja z izgovorom, da se protivi taki volilni reformi vlada, oziroma da ji je v zapreko člen 11. državnega občinskega iskona z dne 15. marca iz leta 1^62,-r'rž. zak. št. 18,  ki določa po svojem
besedilu, da gre varovati v občinah koristi tistih, ki več davkov plačujejo. To interesno zastopstvo je izgubi-lo v načrtu, kakor ga predlaga ustavni odsek, svojo veljavo, in sicer v tretjem volilnem razredu, kjer olu-ralni sistem zaduši manjšino, da ne pride do veljave in torej tudi no more zastopati svojih interesov v nesla Ljubljani. (Klic: Res je!)
Vlada se je strogo upirala principu splošnosti, direktnosti, tajnosti in enakosti tedaj, ko se je tako volilno reformo zahtevalo za državni /bor. Vsem čestitim gospodom v t*-j visoki zbornici je znano, kako je te<laj zlasti med delavskim ljudstvom gnviftalo po vsej Avstriji- To delavsko ljudstvo je na ogromnoštevilno obiskanih shodih zahtevalo uvedbo volilne pravice za državni zbor na podlagi splošnosti, direktnosti, tajnosti in u::ko-sti. in jaz se spominjam, da je ravno sedaj devet let preteklo — bilo je to leta 1900. — ko je načelnik Sli.venske Ljudske Stranke na nekem snodu v Ribnici z vsem poudarkom nanašal, da bo Slov* n-ka Ljudska Stran ka z volilno reformo zadovoljna samo tedaj, ko se izvede na podlagi splošnosti, direktnosti, enakosti in tajnosti za vse javne zastopc! -Poslanec dr. Oražen: »Cujmo!«)
In v teh zadnjih preteklih uoatik, sedmih ali osmih letih je res bilo vse nase slovensko ijudstv* tja do zadnjih hribov in doli do Ljubljane razburkano od velike, opravičene poli-tiške agitacije, ki je merila na to, da se vsa slovenska javnost izreče solidarno v zahtevi, da je s*amo tista volilna reforma sprejemljiva, ki sloni na principih splošnosti, direktnosti, tajnosti in enakosti. Tako govorita programa obeh slovenskih politiških strank, tako so govorili voditelji teh strank, ali dogodki izza leta I9fi*$. so pokazali, da si prišlo in da tudi ne pride — kakor kaže ra zakonski načrt — od programa dts dejanj.
Teh na<VI   splošnosti, enakosti, direktnosti in tajnosti n^ vidim izraženih v prediežeeem načrtu, in zatorej moram tudi danes izjaviti, da za konski načrt, kakor nam je predlo z*m. ni zame in za moje somišljenike sprejemljiv, in zategaiU \j ga moramo v sogla,sju s svojimi nazori in / mm njem svojih   volileev aajodločnejše odkloniti.
No, političke stranke so dosti krat v svojih nazori! spremenljive. Toda splošne koristi ir: solina načela zahtevajo, da je spremenljiva in rla ima trajno veljavo samo tist; in taka volilna -*eforma, ki ji je podlaga splošnost, d i rek t nos t, tajnost in enakost po proporenem sistemu.
To se prvič lahko dokaže interesnega stališča. Mi vsi, državljani, deželani ia občinarji, imamo svoje interese /isproti državi, deželi m nasproti r*>"ini; vsi stojimo pod is-imi zakoni; vsi smo zavezani, da izpolnjujemo svoje dolžno-* i glede vojaštva, glede davkov, direktnih in indirektnih itd. 2c to interesno s*nli-sče zahteva, da naj imajo tudi vsi sloji brez razlike bivanja in kraja pravico do zastopanja svojih k »risti v javnih zastopstvih, torej aktivno in pasivno volilno pravioo.
Drugič je prineip sploHnei^a demokrat izma, Vi zahteva splošno, direktno, tajno in enako volilno pravico za vsa zastopstva, torej tudi za občinski svet ljubljanski. To zahteva princip splošnega demekratizma, in jaz sem že meseca jnniia 1908. 1. poudarjal v tej visoki zbornici, da se moramo zavedati, da smo pod kožo vsi ljudje krvavi in d« je prvotna vrednost vseh nas ena in ista. Kaj dviga človeka nad človeka? Ne ime, ne stan in bogastvo, ampak, kar ga dviga, to so njegove dnsevno sile, ki jih naj razvija v prid bližnjemu, tistemu v korist, ki je zaničevan in teptan, da ga dvigne iz uboetva, pritisne na svoje srce m izkuša napraviti sebi enakega. (Poslanec dr. Tril-
Ici-: Tako je!) To pa je v javnih za-stopih, v deželni opravi in v občinah mogoče doseči le na ta način, in ta prineip splošnega deiHokratizma se uveljavi samo tedaj, ako se uv< dejo volitve, ki jim je podlaga načelo .splošnosti, direktnosti. tajnosti in enakosti po proporenem sibiemu.
To je pa tudi zahie\a, ki jo lahko utemeljim z nar d nega staiišca. Imel sem že priliko, poudariti v tej visoki zbornici, da priznavam vsaki narodnosti njene pravice. \'^aki narodnosti — tudi v na M krono v mi in tudi v Ljubljani — gre njena pravica, ampak to naj ne velja samo pri nas, marveč tudi povsod drugod! (t h\ hra> anje . sredi u.)
St jim ua stališču, d:i naj :>e elon 19. državnega »snovne^:, zakona :zva ja z isto prcc^.iostjo in z isto rigo-rozno>tjo kakor Nemcem nasproti, kjer tvv rijo narodne manjšine, tudi Slovencem nasproti, kjer so v manjšinah! (Odobravanje.;
Končno zahteva uvedbo v.ditev na podlagi splošne, direktne, tajne in enake volilne pravice v vse javne zastopc tudi čl^n II. državnega osnovnega zakona, ki zagotavlja vsakemu državljanu enak ost »red zakonom. Ako hoče drsava do skrajnosti izvesti to določbo, ki je izražena v členu II. državnega o-novnega zakona, potem mora dati v^em slojem pravico, ds bodo ustvarjali zakonske določbe, ki so danes obvezne ravno tako ouira nasproti, ki nimajo nič pravic, kakor onim nasproti, ki zakene ustvarjajo. (Poslanec dr. Triller: Tako je":)
Zategadelj se mi zeV da je volilna reforma na podlagi splošnosti, direktnosti, tajnosti in enakosti dovolj utemeljena. Ni utemeljena samo a polit isko - strankarskega in egoi>t>čne-ga stališči, ampak je tudi utemeljena v zahtevah iu potrebah \sega prebivalstva. Ta zadnja utemeljitev mi zdi e< k) veliko važ-.»\j*a. kakor utemeljitev s strankarskega, egoist ion "»ga stališča.
Ako pogledamo načrt, kakršnega nam predlaga večina ustavnega odseka in kakršen je sedaj v razpravi, in se vprašamo, ali < dgovarja. ta načrt tem načetom, ki sem jih ravnokar obrazložil, moramo dobiti le en stvaren in kratek odgovor: N* ! In sicer ne, ker vidimo v tem načrtu kot prvo točko, kot prvi prineip, ki je z njim uveljavljen pluialni sistem. >orej sistem, ki pušča t^ste, ki so bili doslej brez oravie, ravr.o tako brezpravna kakor* so bili pred sprejetjem toera zakonskega načrta.
Ze prej sem poudarjal, da ta pluralni sistem izključpje tudi interesno zastopstvo, kakor ga zahteva državni občinski zakon iz leta !8*>2.
V Ljubljani, gospoda moja, je okoln 7000 volitev. 4000 volile©^ ob-'♦eg-ata L in II. razred; va III. razred prid^ potemtakem 3000 volileev. Toda fe gre teh 3000 volileev volit, če prinese vsak svojo glasovnico, že gre vsak na volišče in odda svoj glas — vsi ti glasovi prav nič ne izdajo, ker jih bo 4000 glasov iz I in II. razreda popolnoma ndušilo. (Poslance dr. Zajce: (Proporc!«)
.Jaz ne morem tukaj v pluralnem sistemu videti izraženega nobenega demokraškega načela, iu že zategadelj, ker pluralni sistem dusi pravice in zahteve tistih, ki se bili dosedaj brezpravni. Je ta pluralni sistem že sam dovoljni vzrok, dn tak zakon zame in za moje somišljenike ni sprejemljiv.
Drugi vzrok, da moramo ta zakonski nacrt v imenu teplanih pravic ljudstva, v imenu pravičnosti iu de-mokratizma odklanjati, je določba § 14., da ima v III. razredu volilno pravico samo tisti, ki biva že tri leta v občini. Ravno zaradi te določbe bodo najbolj prizadeti oni, ki so tndi že dandanes prizadeti in prikrajšani, in to so v prvi vrsti delavstvo, trgovski sotmdniki, privatni nradniki itd., i. t. d.
To so stanovi, ki dosedaj jako fluktuira jo, ker mora marsikdo in mnogokrat brez lastne krivde! — s trebuhom za kruhom. Malokdaj se zgodi, da bi ostal tvorniski ali industrijski delavec 3 letu na enem in istem kraju. Ali je brez dela, ker ga primanjkuje, aii ga prisilijo družinske ali druge razmere, ki ga tirajo iz mesta ven. Zaradi tega dostikrat ne bo mogel dočakati delavec tistih 3 let, da bi mogel izvrševati volilno pravico. Saj delavec tndi ne čaka 3 eta, da eden zasadi ir.otiko v zemljo, drugi udari s kladivom na nakovalo, ampak s tistim dnem, ko pride v Ljubljano, mora prijeti za trdo delo, da zasluži kruh zase in za svojo rodovino. Ta določba, ki jo zavzema predloženi načrt, da bi delavec imel šele tedaj voliino pravico, ko je preživel v Ljubljani triletno dobo, je nele krivična, ampak tndi žaljiva za delavski stan in poniževalna za delavske sloje, in veliko odgovornost bo imela večina te visoke zborrice, ako v tem oziru ne izpremeni zakonskega načrta. 'Odobravanje.) Najmanj, kar bi mogli zahtevati, bi bilo tisto demokraško načelo, kakor velja za deželni zbor, da se zahteva samo eno leto bivanja. Kar gre preko tega, je nepravilno, kakor je nepravilen tudi pluralni sistem, in ludi zaradi tega je ta načrt i?, nas absolutno nesprejemljiv. (Odobravanje..)
Naposled imam govoriti Se o tretji napaki, o tretjem principu, ki ga izraža, predloženi zakonski načrt, in to je proporčni sistem. Jaz sem že prej omenil, kako naj vendar pride proporčni sistem v III, volilnem razredu do veljave, ker plurali teta zamori manjšino? To je čisto izključeno. Ta proporčni sistem je zgolj slepilo. Ako večina resno misli, da je proporčni sistem pravo načelo, zakaj ga ni hotela prevzeti takrat, ko sem jaz predlagal, naj se preporčni sistem uvede za celo deželo? Zakaj ga hoče večina samo za Ljubljano? Ali ne zbuja to opravičenega suma, da iz vseh koncev in krajev tega zakonskega načrta diši samo skrb za korist Slovenska Ljudske Stranke. i'Po-slanec dr. Triller: »Tako je!«), ki hoče svojo moč izrablja!i v strankarsko korist in ne v korist ljudstva. Zmerom se sliši na strani večine: To zahteva stranka! Meni se pa zdi, da stoji nad koristjo stranke korist ljudstva, korist tistih množic, ki nimajo danes nič pravic, zlasti Če niso z iru-žene v večje stranke. Stranka, -si je močnejša, ki ima moč v rokah, teh pravic ne pozna, ker so boji za koristi svoje stranke. In tnkaj moram poudarjati, da se zlasti v III. razredu dela izjema. Tudi v tem oziru, da ima namreč predloženi zakonski načrt določbo, ki iz III. razreda izključuje ženske. V I. in II. volilnem razredu imajo ženske aktivno velilno pravico, ampak samo riste ženske, ki imajo hiše ali denar in ki plačujejo direktne davke. (Poročevaleč Jare: y>Pa učiteljice!«) Tiste ženske pa, k; jih navadno imenujemo delavke, ki si « svojimi rokami služijo kruh in preživljajo svojo rodovino. so iz III. volilnega razreda izključene. Seveda, to so le delavke, niso gospe, niso gospodične, niso hišne posestnice, ampak nivadne ženske in nič drugega.
Način volitve, kekor ga zahteva dotično določilo, da morajo namreč vse politiške stranke, socialne iu dni ge skupine volileev naznaniti svojo obvezno listo, ta način se mi ne zdi demokraški, ker jako ov/ra voiilno svobodo. Ako kdo ni pristaš ve'dke stranke, sploh ne pride do zastopstva, ker je vsak navezsn na vsebino razglašeno liste.
To so štiri glavni vzroki, da je treba še enkrat poudariti: ta pačrt je za nas nesprejemljiv. In bi bilo veliko boljše, ako ga večina ne sprejme.
A je de nadaljni vzrok. Meni se ne zdi nraevno,  zakaj je  ravno za
Ljubljano napravljena izjema. Ja/, sem to že prej poudarjal. Ko sem stavil svoj predlog o proporenem sistemu za krnetiške občine in za deželni zbor, tedaj je večina visoke zbornice moj predlog odklonila, in sedaj pa ga hoče uveljaviti samo za Ljubljano. Ako so nagibi večine odkritosrčni in merijo na splošno korist, je treba ta način volitev izvesti *udi za deželni zbor. za vse občine splob in seveda tudi mesto Ljubljano, to je namreč način volitve na principu splošnosti, enakosti, direktnosti in tajnosti s proporčnim sistemom. To je za nas prvi pogoj. Ako večina, tega pogoja ne"*e vpoštevati, potem je nemogoče, da bi se mi mogli udeležiti specialne dibate.
Naposled pa tudi nastane nek& druga nevarnost. Ako obvelja ta načrt in dobi sankcijo ter veljavo za Ljubljano, tedaj je mogoče, da sc zunaj po kmetih, kjer nimajo take volilne reforme po proporenem sistemu, čisto opravičeno zbudi slutnja, da bodo odslej delavskemu !judstvu cvetele v Ljubljani najbolj dišeče rožice glede politiških pravic, ;n ljudstvo si bo izkušalo pridobiti občinsko članstvo v Ljubljani, in tako bo delavstvo sililo še bolj v Ljubljano in pomanjkanje delavskih sil na kmetih bo še bolj občutno. Ako bi pa bila volilna pravica enaka v Ljubljani in zunaj na kmetih in bi delavec užival svoj\ pravice ravno lako tukaj, kakov lam, bi se tega ne bilo bali.
In volilna dolžnost! Jaz sem se moral že v u sta vn era oeseku izreči proti volilni obveznosti, ker ta utesnjuje osebno svobodo. (Poslanec dr. Zajec: »Anarhisti!«)
Ti so proii vsaki volitvi, ker sr. anarhisti mnenja, da vsebujejo <- >vo-ji osebi vse. (Poslanec dr. Zaiec: »Ampak u tesnit i hočejo osebno svobodo!« — Poslanec dr. Tavčar: v Zajec, tičite rajši kar tiho v svojem grmu!«) Ampak volilna dolžnost utesnjuje svobodo vsakega posameznika, in ko sem to naglasa! v ustavnem odseku, se mi je reklo, da je tudi porotnik ali občinski zastopnik primoran prevzeti izvolitev, ki ga je zadela. Ampak pomisliti moramo, da lam že izbirajo take osebe, ki so o njih prepričani, da bodo svojo častno službo prevzeli. Drngače je pa tukaj, ko bo vsak po zakonu primorau, da izvršujo svojo volilno pravico. Ako pojde samo zato na volišče, ker je primoran po zakonu, gotovo ne pojdo yz svojega prepričanja. Pravi volilrc je samo tisti, ki pride volit iz prepričanja — takemu pa ni treba volilne dolžnosti. Jaz sem tedaj poudarjal v ustavnem odseku, da treba najprej ljudstvo izobraziti, poli u š ko in dr aga-če, da dobi zanimanje do javn. ooslov inzlastidovolitev, in po*eni ne bo trebalo več »Priiarelparagrafa ampak tedaj bodo ljudje sami prišli volit iz lastnega nagiba in v lastnem interesu (klici: »Tlako je!«).
Volilna dolžnost pa jo škodljiva tudi v drugem oziru in predpisi so tudi z druge strani pomanjkljivi. Vzemimo tvorniškega delavca, ki na. dan volitve ne more od svojega dela, kakor na primer železniški uslužbenec, ki vozi vlak. Paragraf pa ga sili, da naj izvrši svojo -ol^lno dolžnost. On se opraviči, to gotovo veli'*, a vendar, četudi bi rad izvršil svojo volilno pravico, tega ne more storiti, in sicer zato ne, ker po določbah tega zakonskega načrta ne sme pooblastiti nikogar drugega, da bi volil namesto njega, kakor imajo to pravico na primer tisti, ki imajo posestvo v Ljnb-ljani, pa bivajo izven Ljubljano.
Iz vsega tega, kar sem se usojal navesti tukaj v generalni razpravi, izvira, da je najboljše, najenostavnejše, ako deželni zbor kranjski izreče, da stoji na stališčn splošne, direktne, tajne in enake volilne nravi-ce po primernem proporenem sistemu za vsa javna zastopstva. Iz tega izvira,  da mi ne moremo biti za to
izjemne stališče, ki ga ta zakonski nacrt [BgNtUi Msproti Izubijani. Zatorej  se  glasi   prvi   del moj^ra
»Deželni zbor skleni:
I. Deželni sbor kranjski sto> na stališču splošno, direktno, tajno in enake volilno pravico po primer* nem proporčnem e istemu as vsa javna zastopstva,«
Ne moremo pa biti za ta ^akou->ki načrt tudi iz razlogov, ki sem jih navedel v svojem govoru in kar sem izkušal izraziti v drugem delo svojega predloga, ki se gla*x-
II. »Stoj-jo na tem stališču, odklanja izjemni načrt znkons ^lede izpremembe občinskega reda i a ob* činskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, kakor ga predlaga deželni odbor s svojim poročilom z dne 15. oktobra 1909, št. 153 1. 1909. To pa še zlasti zategadelj, ker sloni ta uačrt na pluralnem sistemu, ker zahteva za volilno pravieo v III. razredu triletno bivanje v občini in ker daje volilno pravieo v iNtem razredu (§ 18., točka 3> samo moškim, ne pa tudi ženskim osebam.<*
Če hočemo čuvari svoje pcl;.ti-ško poštenje in Oe hočemo vsej deželi dati enake pravice, enake dobrote, kakor ima vse prebivalstvo *udi enake dolžnosti, potem je le nujna posledica, da visoka zbornica prejme tudi tretji del mojr^a predloga, ki se glasi:
III. »Naroča deželnemu odboru, naj izdela do prihodnjega deželnega zbora za deželni zbor, za občinske zastopt sploh in za mesto Ljubljano posebe volilno reformo, ki ji bodi podlaga splošna, direktna, tajna in enaka volilna pravica po primernem pronoreneni sistemu.«
Tukaj *e spominjam besed, ki iih je izgovoril v tej visoki zbornici načelnik Slovenske Ljudske Stranke dr. Šusteršič tedaj, ko je prišla * razpravo regulacija službenih prejemkov deželnih ur; dnikov. Rekel je takrat: Napravimo eukrat konee take-'Tiu malenkostnemu krpanju z delom, ki naj bo stalno m naj ima dobre po-'-ledk-e!
HavTiotako, gospoda moja, odpravimo tudi ob tem vprašanju istem malenkostnega krpanja te volilne reforme, ki se vleče že dve leti! Dajmo . semu ljudstvu enake pravice, |>o-♦•lagajmo vsemu ljudstvu do stalnih pravic! To je pa mogoče le, ako vi>o-^a zbornica sprejme inoje predloge! (Živahno odobravanje in ploskanje v središču.) _______
Deželni zbor kronljkl.
XXm. seja.
Ljubljana, 29. iaa rKone^o
Zgradba nove deželne hiše.
V svoji seji z dne 16. januarja i&OD je deželni zbor ob priliki reorganizacije deželnih uradov izdatno K>množiI službena mesta pri posameznih uradih in razven tega ustanovil tudi še nove urade.
Po $ 7 tozadevnega 6klepa je do-očeno za urade, ki so sedaj nastanjeni v deželnem dvorcu. 91 službenih mest. Od teh je v trenotku zasedenili amo 51.
Ker v dvorcu ui več prostora niti za enega uradnika in so vsi lokali, ki bi kot uradne sobe mogli le količkaj priti v pošte v, v ta namen *e adaptirani, postala je zadeva glede Tad nje nove hiše za urade tembolj nujna, ker vse kaže, da bo treba status deželnih uradov še povečati.
Deželni odbor ima v mislih tudi *e deželuo banko, za katero bi primernih prostorov ne bilo mogoče nikjer dobiti, razven, če bi si banka takoj spočetka zgradila svoje lastno r^<dopje.
Ker je pa to z ozirom na razmere 'S sedaj popolnoma izkljnčeno, sestavil je deželni odbor glede nove zgradbe posebni stavbni program, po katerem bi imela v novi hiši primerne prostore tudi deželna banka in namočil stavbnemu uradu, da izdela generalne načrte in proračun o gradnji nove deželne hiše, in sicer na stavbi-Šču v Gosposki ulici oziroma na Turjaškem trgu in v Salendrovi ulici.
Po načrtu bi imelo poslopje v glavnem poleg visokega pritličja še Ivoje nadstropij.
V drugem nadstropju bi bil nastanjen stavbni urad z deželnim kulturnim uradom in provizorično deželni kulturni svet, v prvem uadstop-ju bi bil odelek deželne banke za interne posle in agrarska komisija, v pritličje bi prišel v trakt proti Turjaškemu trgu oddelek deželne banke za promet s strankami s posebnim vhodom z imenovanega trga, v Gosposko ulico nadzoruištvo deželene naklade in v Salendrovo kmetijsko-kemijsko preizkuse val išče. Razven tega bi bilo v pritličju poleg bančnih prostorov tudi še stanovanje za bančnega slugo. Podzemlje bi bilo porazdeljeno v pet stanovanj za sloge deželnih   uradov (od teh eno za
* UtaAal,  potem v Mrl sktefiesinc prostore na dsiolni kalturaf #*st te
t tri za kmetijsko kemijsko preskuis-| vsiisos. Na vsaki si vogeln Gntpssht
J ulios bi bila po ena kurilnica poleg skladišča   sa   premog te v ostalem
Ezkoarhi načrt o zloibi poljsdel-
hakor • aiobtt te
zakonu pridobi najvišje potrjenje.
ci
urade in pralna kuhinja.
8tavbui stroški bi znašali za novo poslopje okroglo 4744)00 K, ako bi bilo izvršeno po varijanti.
V izraduajenje reatabilitete se mora zahtevati, da se vzidani kapital nniči po 47*% v 130 letik in inkl. vrednosti lontovza v iznosu 50.000 K obrestuje vsaj po 4%. Ide elno bi potem moralo nositi poslopje 21.070 K čistega na leto.
Ker deželna naklada pri deželnem poslopju ne pride v pošte v, dak> hi 1000 K kosmate najemnine za čas davčne prostosti 700 K čistega.
Z ozirom na to razmerje bi znašal ideelni kosmati donos okroglo 30.000 K med tem, ko najemninska vrednost gotovo izdatno presega to vsote/. •
Prva deželna hiša je bila zgrajena na istem mestu, kjer stoji sedanji loutovž, 1.1467. Ko jo je 26.marca loll porušil potres, sezidali so kranjski stanovi ua razvalinah novo hišo I. 1548., katera pa je že 1. 1587. postala prema jI) na. Da od poni ore jo temu nedostatku, dokupili so tri hiše, podrli obstoječo in sezidali deželne* hišo nanovo, kar so ponovili 1. 1621'»., ko so v svrho poveča uja dokupili še eno hišo.
Sliko te deželne hiše je ohranil lokalni zgodovini Valvasor, ki jo priobeuje v tretji knjigi svojega znamenitega dela,
V tej deželni hiši je bila takrat v traktu proti Turjaškemu trgu kapelica ?>v. Ahacija, katere zanimivi ostanek se vitli še elanes v pritličju v nrvi sobi na levo. (Ometan romanski kapi tel.)
S časom je po&iala tudi ta deželna hiša pretesna iu dne 22. oktobra 1773 so sklenili deželni stanovi hišo podreti do tal in zgraditi zahtevam časa primeren in prostoren deželni dvorne.
Ker so je cesarici Mariji Tereziji stavbna svota zdela previsoka, ni prišlo do izvrši fve načrta.
Stanovi so 1. 1774. hišo samo temeljito popravili, t raki na Turjaškem trgu predelali, vzdignili ga za eno nadstropje in mu dali fasado v jožefinskem cofu, katero v glavnem kaže lontovž še danes.
Ce se ne oziramo na neznatne spremembe, katere so bile izvršene 1. 1782., ostalo je poslopje nespremenjeno do 1. 1*95., do potresa.
Deželni odbor torej predlaga:
Visoki deželni zbor skleni:
Deželni odbor se pooblašča, da zgradi novo uradno hišo na deželnem svetu, ležečem ob Turjaškem trgu, Gosposki in Salendrovi ulici po navedenem stavbnem programu in v ta namen najame v to potrebno posojilo v znesku 474.000 K.
Predlog se izroči finančnemu odseku.
Izboljšanje paznikov.
O nujnem predlogu poslanca Pi bra in tovarišev v zadevi zakona za izboljšanje paznikov predlaga upravni odsek:
<> 10. načrta zakona o izboljševanju pašnikov, sklenjenega v XIV. seji dne 13. oktejbra 1000, dobi pristave k :
v Dokler obstoje v <: 7 omenjne agrarske oblatiti, namesto c kr. deželne vlade poklicana c. kr. deželna komisija za agrarske operacije, dajati to dovoljenje.e
Predlog, ki je samo nekak popravek prvopredlaganega nujnega predloga, se sprejme brez elebate soglasno.
Prihodnja točka, predlog dr. Lampeta o izkoriščanju vrtnih nt za deželna j»odjetja, se obravnava pozneje.
Razde)ba skupnih zemljišč.
Deželni odbor je svoj čas predložil deželnemu zboru načrt novele k zakonu z dne 26. oktobra 1887, dež. za k. št. 2 ex 1888, o ra zdel bi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja.
O predlogu, o katerem smo obširneje poročali ob priliki prvega branja, poroča v imenu upravnega odteka poslanec P i b e r in predlaga:
Zakonski načrt o zložbi poljedelskih zemljišč se nespremenjen, kakor ga predlaga deželni odbor, odobri, deželnemu odboru pa se naroča, da temu zakonu pridobi najvišje potrjenje.
Brez debate se preide v specialno debato, ki se vrši v dveh delih.
Predlog se sprejme tudi v podrobni razpravi jn tretjem branju brez izpremembe.
Zložna poljedelskih nndjlif
O poročilu upravnega odseka o zakonskem načrtu glede izpremembe zakona z dne 7. listopada 1900, dež, zakona št. 28, o zloibi poljedelskih zemljišč predlaga upravni odsek po poročevalcu posl. P i b r n :
izpremsajsa  v  splošni te specialni
debati ki ravno tako tudi v trst jez*
branju.
O poročilu deieteoga odbora, s katerim so predlaga Mirt zakotna v zadevi nore uredba te odkupa urejenih pravio drvarenja, pase in prejemanja gozdnih pridelkov ter zavarovanja pravic gozdnih opravičencev, predlaga upravni odsek:
Zakonski načrt, s katerim se predlaga načrt zakona v zadevi nove uredbe in odkupa urejenih pravic drv are uja, paše in prejemanja gozdnih pridelkov ter zavarovanja pravio gozdnih upravičencev, se nespremenjen, kakor ga predlaga deželni e»dbor, odobri, deželnemu odboru se naroči, naj zakonu izposluje najvišje odobrenje.
Predlog se sprejme v glavni in podrobui razpravi ter v tretjem branju neizpremenjen, kakor ga je predlagal odsek z malimi izpremembami predloga deželnega odbora.
Cestne   zgradbe v poljanski dolini.
O prošnji občine Stari trg pri Poljanah glede zgradbe projektova-nib cest v Poljanski ded ini na Ko-čevskeai predlaga upravni odsek, poročevalec posl. K osa k:
Prošnjo za zgradbo projektova-nib cest v Poljanski elolini se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da izposluje k stroškom teb nujno potrebnih cest čim najvišjo državno podporo.
Predlog se sprejme po priporočilu posl. M a t j a š i č a neizpremenjen.
Idrijske grablje.
O samostaluem predlogu deželnega poslanca G a n g 1 a in tovarišev v zadevi odprave grabelj za ustavljanje plavljenoga lesa v Idriji predlaga upravni odsek po poročevalcu po^I. Po v še tu:
Deželnemu odboru 6e naroča, da stopi z ministrstvom za javna dela, katera opravlja državni rudnik idrijski, v dogovor i u od njega zahteva takojšnjo odpravo grabelj, katere provzroćajo veliko škodo mestu idrijskemu, pa tudi zemljiščem, ležečim ob tej vodi. po katori se plavijo tudi veliki hlodi, ki pri plav-Ijanju zelo škodujejo zemljiščem, katerih bregove odirajo.
O teh pogajanjih naj deželni odbor poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.
Predlog kar najtoplejše priporoča poslanec Gangl, prosi zbornico, da sprejme predlog, vlado pa, da podpira akcijo, da bo tako konec idrijskih prokletih grabelj.
Sprejeto!
Podpora Salezijaneem.
O prošnji šolskega vodstva Sa-lczijancev v Rakovniku za zvišanje užitka vodji in učiteljem te šole in za podelitev javnosti, poroča v imenu finančnega odseka poslanec grof M a r g h e r i:
Sprejme so e>d»ekov predlog.
Deželni zbor vzame namešČenje druge in tretje učne moči na znanje*. Deželni odbor se pooblašča, da namesti še druge učne moči na šoli v Pakovniku, če bi bilo to potrebuo, vendar mora o tem deželnemu zboru poročati v prihodnjem zasedanju. Zavodu Salczijancev se pro praeteri-to dovoljuje 3000 K za izdatke za učno oso bje. Deželni odbor se pooblašča po svojem preudarku učiteljem na Rakovniku iz deželnega zaklada plačati razliko med njihovo plačo in plačo ljudskih učiteljev v Ljubljani od 1. prosinca 1910 dalje. Stroške za substitucije, ki nastanejo vs!ed namestitve učiteljev na rakovniški šoli, prevzame uormalnošolski zaklad. Nadaljne učiteljske moči se nastavijo po dogovoru dež. odbora z ravnateljstvom zavoda. Modalitete določi deželni odbor z ravnateljstvom in mora o tem poročati v prihodnjem zasedanju.
Razne prošnje.
Bivša provizorična učiteljica A d e 1 a M a r t i n z je prosila za miloščino.
Predlog se odkloni.
Učiteljica Matilda A bat z je prosila za vštetje 4V* let v službeno dobo.
Odsek predlaga, da se prošnji ugodi.
Sprejeto.
Učiteljski siroti Mariji M a* 1 e n š e k se dovoli miloščina v znesku 100 K.
Prošnja učiteljske sirote Aloj-zije Novak m odkloni.
Učiteljski vdovi Franiji Kali n se dovoli 300 K za leta 1910, 1911 in 1912.
Prošnje za miloščine učiteljskih sirot Alojzije in Pavle Mss* ner, Minke Kerstel j, M a -rije Sadar, Marije Fleisch-man n , vdove Marijo Pozen o l za sina Alberta,  Franjo Papa
sa sina dtfe?
Avgusta, za 4ka <
Helene Win-otroka učitelja Jote prošnja sluge Štefana Boaeias za zvišanja pokojnino sa izroče s priporočilom deželnemu odbora ▼ rešitev.
V tajai osji ss obravnavajo prošnjo učitelja Vodsta, Alojzija Po-Ijanoa ia Valentina Vranica.
Učitelj Anton Vode iz Za* gradca Jo prosil za podporo.
Prošnja se odstopi deželnemu odboru.
Alojzij P o 1 j a n e c , vodja pisilaa delavnice, jo prosil za vštetje provizij in nreditvs stalnih užitkov.
Prošnja se odstopi deželnemu odboru.
Prošnje   Barbare Siard,
vdove paznika prisilne delavnice, in vpokojenih paznikov   E m a n u e 1 a
Kovačič, Ivana Š t a j c r, Ferdinanda Sluga in Antona Štrukelj za zvišanje pokojnin in za miloščine se izroče deželnemu odboru v rešitev.      ■ •
Provizorični paznik prisilne delavnice Valetin Vrančič je prosil za zvišanje pokojnine, oziroma za podporo.
Prošnja se odstopi deželnemu odboru.
Grmski uslužbenci.
Prošnje Alojzija B r a t i n a, Franca Valentinčiča, Jožefa M r v a r j a in Antona P 1 a n i nš k a za stalno nameščen je se — odklonijo.
Prošnja hišnika An tona P o d-b e v š k a se odstopi dež. odboru.
Podpore   za  vzorno zložbo poljedelskih zemljišč.
V tej zadevi poroča v imenu finančnega odseka posl. grof. Marg-heri in predlaga, da sprejme dežela polovico stroškov za geometrično o sob je, ki bodo znašali 2056 K.
Ti izdatki se razdele na dve leti in sicer so postavi v proračun za leto 1910 znesek 1028 K, za leto 1911 pa druga polovica.
K besedi se oglasi poslanec V i š n i k a r , ki poudarja, da so posestva na Kranjskem, zlasti pa na Dolenjskem in Notranjskem zelo razkosana. Večkrat se prigodi, da so posestva tako razkosana, da posestnik niti svoje ujivc ne more najti. Govornik kaže na mapo in izvaja, da je nujno potrebna zložitev zemljišč v ribniški okolici, zlasti v Prigorici, Nemški vasi in Dolenji vasi. Priporoča zadevo dež. odboru.
Predlog finančnega odseka se sprejme.
Prodaja dela grmski šoli pripadajočih parcel.
O tozadevnem predlogu deželnega odbora, ki smo ga že priobčili v prejšnjih poročilih, poroča posl. grof M a r g b e r i, da je prodaja potrebna, ker šola potrebuje drv in drugega lesa. Zato naj se prodajo šoli pripadajoče stavbne parcele.
Sprejeto.
Razne podpore.
Poroča v imenu finančnega odseka posl. Pogačnik.
Proso ja »V inceneijeve d r u ž b e« v Kranju za podporo k zgradbi nove sirotišnice, se odstopi deželnemu odboru, da poizveduje o stroških stavbe nove bolnice in o vzdrževalnih stroških ter nato postavi primeren znesek v proračun za leto 1911.
Zdravstveni zastop v Postojni je prosil, da se plačajo oskrboval ni ne za revne bolnike, oskrbovane v okrožni bolnici v III. Četrtletju 1909 iz deželnega zaklada.
Sklene se: Stroški za III. četrtletje 1909 v znesku 1591 K 20 h se plačajo iz deželnega zaklada.
G. kr. kmetijska druž ba kranjska je prosila za izplačilo redne letne podpore 2400 K.
Na predlog finančnega odseka — sprejeto.
Prošnja c. kr. kmetijske družbe kranjske za izplačilo deželne podpore 14.000 K, dovoljene leta 1905, se izroči deželnemu odboru v primerno rešitev.
Poroča posl. Po v š e.
Občine Cerklje, Čatež ob Savi in Sv. K r i ž so prosile za odpis predujma, oziroma brezobrestnega trtnoušnega posojila.
Prošnja se zavrne, a deželnemu odboru se naroča, da točno nadzoruje vračila predujmov in brezobrestnih posojil.
Prošnja občine Litija za deželno podporo vsi cd nezgode po povod nji, so izroča deželnem o odboru, da jo odstopi deželni vladi, da jo primerno reši. Zs uravnavo potokov Reka in Jablaniks, pa se naroča deželnemu odboru, da po deželnih tehnikih da napraviti potrebno načrte in jih potom s prorsčunanimi otroški predloži deželnemu zboru.
Posl. M a n d s 1 j vpošteva stališče, da naj podporo no uimab podeljuje vlada, oziroma država, zato priporoča vladi, da prošnjo čim preje ugodno reši.
Uravnava potokov na bo mnogo stala, a nujna je, ker ta sicer ugono-
bi precej lepega travniškega sveta. Naj stavbni urad zadevo vzame v roke, ko bodo vremenske zadevo do puščala.
Predlog priporoča tudi posl. dr, Zajec
Poročevalec poudarja, da država dajo milijone za druge dežele, same za Kranjsko ne. Država je dolžna sedaj dati podpore, in to tembolj, ker prej ni storila svoje dolžnosti, ko H5 uravnavala naših rek.
Predlog se sprejme.
Občina R i b n o je prosila za dt želni prispevek k popravi kupljen-škega mosu na Savi.
Občina ima 24.000 K dolga it mora sama vzdrževati ta most. Odsek jo uvedel poLebno in predlaga:
Prošnja se s priporočilom odeto-pa deželnemu odboru v primerni rešitev.
Občina Zagorje ob Sav prosi prispevka za vodovod.
Občina ni dala potrebnih pojas nil, zato se prošnja odkloni.
Sprejeto. .»#••«
Občina O s i 1 n i c a je vložila prošnjo za podporo k zgradbi dveh občinskih mostov.
Mosta sta nujno potrebna, obči na pa revna.
Finančni odsek predlaga:
Prošnja se odstopi deželnemu odboru s priporočilom, da jo ugodno reši.
Predlog podpira posl. Jaklič in predlaga resolucijo, katera izraža željo, da da tudi država 6voje prispevke k zgradbi teh mostov.
Sprejme se predlog finančnega odseka in Jakličeva resolucija.
Posestnik Matija G o s t i š a. je prosil za odškodnino za naknadna dela pri zgradbi okrajne ceste Ho-tavlje - Žiri.
To bi bila stvar okrajnega cestnega odbora, Prošnik je nastopil tudi pravno pot, pa propadel v vseh instancah.
Odsek predlaga, da naj se prošnja odkloni. Sprejeto.
Planinsko cvetje.
Nato poroča o tozadevnem nuj nem predlogu posl. dr. Vilfani v imenu upravnega odseka poslanet Hladnik.
Odsek predlaga:
Predlog poslanca dr. Vilfana m izroči deželnemu odboru, da izdels načrt zakona in ga predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.
Posojilo mestne občine ljubljanske.
Posl. dr. Novak predlaga, da se o stvari takoj razpravlja.
Poročevalec poslanec dr. Pegam
Občinski svet ljubljanski je \ svoji seji dne 1. oktobra 1909 skleni' posojilo v okroglem znesku 3,000.00( kron za sledeče namene:
1. Za kanalizacijo, to je za na pravo dveh zbiralnikov in potrebnih kanalov 500.000 K.
2. Za napravo in popravo mostov ter za odkup sveta za napravo ceste, ki bi vezala Karlovsko cesto z novim mostom čez Ljubljanico ob podalj šanju Opekarske ceste 200.000 K.
3. Za sezidavo državne obrtni šole 1,000.000 K.
4. Za prispevek k stroškom podvoza na Martinovi cesti 103.200 K.
5. Za dozidavo novega trakta k poslopju mestnega dekliškega liceja ob Šubičcvi ulici 120.000 K.
6. Za napravo električne želez niče ua Grad za prireditev restavracijskih prostorov na Gradu in za napeljavo vode in elektrike na Grad 270.000 K.
7. Za sezidavo nove mestne hiše 800.000 K.
Zoper te sklepe je bilo vloženih nekaj enako glasečih se tiskanih ugovorov, katerih pa z ozirom na § 33 in § 57 o. r. za Ljubljano ui povsem vpoštevati, ker je po teh postavnih določilih občina upravičena najeti potrebna posojila.
K posameznim zgoraj naštetim napravam se pripomni sledeče:
Kanalizacija, kakor tudi napra va in poprava mostov je v tesni zvezi z deli pri osuševanju barja. Vsled tega bo zlasti treba zgraditi nove mostove čez Ljubljanico. Potreba teh posojil je tedaj evidentna.
Dovoliti je dalje tudi posojili za zgradbo državne obrtne šole in za prispevek k stroškom podvoza na Martinovi cesti.
Poročilo deželnega odbora pravi dalje :
O nujnosti in potrebi ostalih na meravanih naprav, to je dozidava dekliškega liceja, naprave na Gradu in sezidava nove mestne hiše pa se deželni odbor ni mogel prepričati in vsled tega tudi z ozirom na finančno stanje mestne občine ljubljanske prošnje glede dotičnih posojil vsaj začasno ne more priporočati.
Predlaga se:
I. Deželnemu stolnemu mesti-Ljubljani se dovoli najetje posojila v znesku 1303.200 K, in sicer:
1. Za kanalizacijo, to je za na pravo dveh zbiralnikov in potrebnih kanalov 500.000 K
/as napravo tn popravo mostov tor sa odkup svota sa napravo ceste, ki bi vezala Kar lovsko cesto z novim mostom čez Ljubljanico ob podaljšanju Opekarske ceste 200.000 kron.
3. Za sezidavo državne obrtne
sole 1,000.000 K.
4. Za prispevek k stroškom podvoza na Martinovi cesti 103.200 K.
II. To posojilo se sme obrestovati kvečjemu po 4l/2<?r in se moro amortizovati v 50. letih.
K predlogu govori predvsem baron C o d e 11 i in pravi, da bi zlasti zunanji deli mesta, kakor Zaloška cesta, morai dobiti kanalizacijo. Sploh razlaga, kako bi se morala urediti kanalizacija.
Predlaga resolucijo, da naj se priporoča mestni občini ljubljanski, da razširi kanalizacijo po celem mestu.
Posl. T u r k pojasni predgovor-niku, da je kanal preko Martinove ceste mimo bolnice že zdavnaj izpeljan.
Posl. G a 1 1 e se veseli v imenu nemškega kluba, da je odbor črtal točke za dozidavo novega trakta k poslopju mestnega dekliškega liceja nb Šubičevi ulici v znesku 120.000 K, 7n napravo električne železnice na Grad. za prireditev restavracijskih prostorov na Gradu in za napeljavo vode in elektrike na Grad v znesku 270.000 K ter za sezidavo nove mestne hiše v znesku 800.000 K iz pred Iona oziroma prošnje ljubljanske občine.
Kakor je torej videti, so Nemci taki prijatelji Ljubljane, da bi najrajši onstili mesto, da pogine, kakor pa da hi mu privoščili kaj napredka.
Sprejme se nato brez nadaljne iebate prehod v specialno debato.
V specialni    debati se sprejme predlog, kakor predlaga ol-ek. rav-mtako tudi v celoti.
Izkoriščanje vodnih sil.
O samodejnem predlogu posl. ir. Lampeta o izkoriščanju vodnih -il za deželna podjetja, poroča jv-^L T a k 1 i č in predlaga v imenu upravnega odseka:
1. Priloženi načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil za deželna podjetja se odobri.
2. Deželnemu odboru se naroča, la predloži načrt zakona v najvišje >otrjenje.
Železniško ministrstvo je dne 19. '. m. v tej zadevi odgovorilo na dopis lezelncga odbora sledeče:
Iz dopisn z dne 11. januarja t. I., -t 1*.82G je železniško ministrstvo z /adovoljstvom posnelo, da začenja -retnejše oblike dobivati koope--acija meri upravo državnih železnic in dežeie Kranjske, kakor jo je zamislilo železniško ministrstvo v zale vi izrabljanja vodnih sil v deželi, ►d česar pričakuje železniško mini-trstvo poživitev domače industrije *n poljedelstva in s tem pospeševanje w Lra gospodarskega razvoja dežele Kranjske in modernega razvoja prometa v deželi.
V smislu uspehov dne 23. decembra 1. 1. o stvari se vrši v Šega pogovora se izjavlja železniško ministrstvo, da je pripravljeno predvsem, da da ir.vršiti v svrho ugotovitve v deželi se nahajajočih za vodne zgradbe sposobnih in vrednih vodnih sil v katr.-*»tru. za tak kataster potrebna deia skupaj z deželnim odborom in bo trpelo polovico tozadevnih stro-kov; stroške lastnih tehničnih organov, ki so zaposleni pri delu, trpi vsak interesent zase.
zVlezriško ministrstvo ni zop*r to, da bi interesno skupnost z deželo Kranjsko raztegnilo tudi na sestavo jr< nera nih projektov za naprave i izrabo vodnih sil na Kranjskem in pridobitev potrebnih vodopravnih koncesij; z ozirom na to pa, da niso še gotove tozadevne predpriprave, zlasti še ni izgotovljen kataster vodnih bil, pa definitivno zavzetje stališča, posebno glede na porazdelbo stroškov Še ni mogoče.
Proti oddaji izvršitve katastra tvrdki Redlich in Berger sicer ni principielnega ugovora, misi i pa železniško ministrstvo, da se definitivna odločba o visokosti odškodnine, ki naj bi se izplačala omenjeni tvrdki za izvršitev teh del, izreče Šele tedaj, ko se bo potom daljnih obravnav s to tvrdko definitivno pojasnilo vprašanje stroškov oziroma višina od tvrdke zahtevanega honorarja
Pričakuje se. da se uvedejo skupno i deželnim odborom tozadevna pogajanja z imenovano tvrdko.
T pravni odsek predlaga, da 60 poročilo deželnega odbora o stanju te /adeve vzame na znanje in se deželni odbor pooblašča, da še nadaljuje s svojimi pripravami.
Prvi govori k stvari poslanec S c h o 1 1 m a v e r, ki se pritožuje, da nekatere domčl>e tozadevnega načrt* «4e«rajo predaleč v pravico privatnikov.
Nato se oglasi k besedi poslanec rlr. Novak, ki se vsled kratko odmerjenega časa ne more obširno baviti s stvarjo, hoče podati le glavne vzroke, zakaj mu je načrt nesprejemljiv. Na-
črt jo v nasprotju • splošnimi državnimi postavami, zlasti v sadovi eks-propriacije. Za tako ekapropriacijo je treba državnega zakona, Dobra stran načrta je, da se hoče s njim deželi nabaviti večjih dohodkov. Toda prednost na pravice stranke gre vendar predaleč. Glede ekspropriacije kmetskih hiš, poslopij, vrtov itd. prepušča stvar kmetskim poslancem. Naš kmet ljubi svoj dom in ga nerad zapušča. Ali to je stvar kmetskih poslancev. Govornik hoče govoriti edino le s stališči slovenskega trgovca in obrtnika. Taka ekspropriacija bi silno oškodovala industrijo, ako bi vzela privatnemu podjetništvu pravico do enake uporabe vodnih sil, oziroma ekspropriirati že obstoječe naprave. Naj bi se torej dala tudi privatnikom in občinam prilika, da stopijo v konkurenco. V specialni debati bo stavil primerne izpreminje-valne predloge.
Posl. d r. K r e k je zopet enkrat udaril na socialno struno, češ, da morejo naprave, ki bi v rokah posameznikov mogle postati nevarne sploš-nosti, preiti v splošno last,
Posl. dr. E g e r pravi, da je namen načrtu edino le monopoliziranje vodnih moči za deželo. Treba je predvsem državnega okvirnega zakona. Zakon, kakor je predagan, mu je nesprejemljiv, ker dovoljuje ekspro-priacijo edino le deželi. Pravično bi bilo, ako bi si dežela pridržala prednost, ali pravieo ekspropriacije dopustila tudi privatnikom. Privatni industriji bo to v veliko škodo, pa tudi deželi sami, ker bi delavstvo ostalo v deželi in dobilo zaslužka, ako bi se povzdigni a privatna industrija, k ar je pa po tem načrtu izključeno. Glasoval bo proti predlogu.
Nato g ori posl. dr. L a ni p e. ki je pač daleč raza j zlezel, zlasti glede ekspropriacije. Dnsiravuo do-!«h":i načrt .da se :n«ir.ijo ei ^proprii?a-ti vsa mogoča posestva, stavbe itd., vendar pa pravi Lampe, da se bo to zgodilo le s stavbami ob vodah, katere se porabijo za razne naprave, ki bodo v korist deželni kulturi in deželnemu go?]>odarstvu. (Dr. No-v a k:   To so same l>esedc!«)
Kakor poznamo naš.* klerikalce, bo pač tako, kakor je bilo vedno, -ia se bo stvar izkoriščala zlasti proti njihovim političnim nasprotnikom, vendar pa pravi Lampe, da se lx> to v korist privatni industriji, češ, da bo dobivala obratno moč v najpri-mernejšik krajih, bo pač stvar taka, da bodo tu predvsem gl d di n: korist svojih pristašev,
Ekspropriacija se ni prizna!-! občinam in privatnikom, češ. ker bi bila to samo demonstracija. Obeta, da se bo vse delalo pod kontrolo deželnega zbora.
Z ozirom na izvajanja po*!, dr. Novaka v odseku, predlaga reso-lacijo, ki poudarja, da so vodne silr v deželi last dežele in se poziv ja deželni odbor, da predloži v prihodnjem zasedanju novelo k vodnemu zakonu.
Posl. d r. Novak pravi. da je poudarjal v upravnem odseku, da se je treba izraziti napram državi, da ima dežela prednost pred dižavo \ zadevi izkoriščanja vodnih sil, in da ;e to treba složno povedati držrv i ali potom resolucije ali zakona. Predloženi zakonski načrt da itak ne »x» d i;il odobrenja, zato naj se pa demoi,-strira državi v odločni obliki mn» nje deželnega zbora.
Sklene se nato soglasno prelio i v podrobno razpravo.
K § 1 predlaga posl. dr. No v a k, da se dovoli ekspropriacija tudi za ona podjetja, ki se izvršujejo i/ (.Vinskih sredstev.
Posl. Demšar trdi ob smehu narodno - naprednih poslancev, da morebiti ljubljanska občina, ne pa druge občine morejo izkoriščati vodne sile. (Klici: »Kaj pa velike ob čine?«)
Sprejme se odsekov predlog.
K § 2 predlaga   posl. d r. N o -v a k. da naj se od ekspropriacije ; ključijo obstoječa poslopja, dvorišča in vrtovi.
Sprejme se odsekov predlog, k;i-kor tudi drugi deJi načrta.
Predloga se sprejme tudi v tretjem branju in tudi resolucija dr. Lampetova.
Seja se prekine ob 130 do 2* 15 popoldne.
« *
*
Nadaljevanje seje
Deželni glavar zopet f .uri sejo ob 240 popoldne.
Začne se razprava o predlogu poslanca G a 11 e t a glede vpeljavo enoletnih tečajev za izobrazbo pomožnih živinozdravnikov.
Upravni odsek, v katerega imenu poroča namestnik deželnega glavarja, baron Liechtenberg, predlaga:
Deželnemu odboru se naroča, da stvar študira in poroča o njej v prihodnjem zasedanju.
Posl. dr. Oražen vpošteva, da je premalo živinozdravnikov, da ljudstvo res zahtova več živinozdravnikov, ali ne strinja se s predlogom. V nobeni deželi ni vlada pri-
trdila takim pi odlogom §e iz veterinama - policijskih razlogov. Stanje živino iznaša v deželi velikansko število v vrednosti do dveh milijard. Odgovornost v zadevi živinskih kug je velikanska, in oelo izučeni živino-zdravniki imajo večkrat zelo težavno stališče. Vlada tudi s ozirom na izvoz najbrž ne bo pritrdila takim odredbam. Pomožni živinozdravniki naj bi ne delovali predvsem pri porodih in prvih nesrečah. A tu je pomoč zelo teška, (Klic: »Kaj pa babice?) Babice so praktično izvežbane popolnoma, a imajo direkten nalog, da morajo pri nenormalnih slučajih takoj poklicati zdravnika. In ti »kur-šniidi« bi nastopali prav pri takih slučajih in brez nadzorstva. Svojo izobrazbo naj bi dobivali ti ljudje v tukajšnji podkovski šoli. Za pouk bi bilo treba res strokovnjaka. Za nenormalne slučaje ne bodo imeli nobene prakse.
Nasvetuje, da naj bi se državno-zborski poslanci zavzeli za to, da višja živinozdravniška šola na Dunaju dobi več učnih pripomočkov. Dežela naj bi skrbela z ustanovami, da se posveti več ljudi živinozdrav-niškemu poklicu. Vsak sodni okraj bi moral imeti svojega živinozdrav-nika. Obenem se mora izreči varstvo živinozdravstva. Veliko bi pripomogel tudi pouk ljudstva. Treba je tudi nekake centrale. Zavarovalnica za živino, ki se namerava ustanoviti, zahteva dobrih živinozdravnikov. Uavnotako zahteva to kmetijsko zadružništvo, zlasti živinorejske in mlekarske zadruge. Potem ne bo več tistih hudih obsodb, kakor so se izrekle zaradi nesnažnosti mleka. S pomožnimi živinozdravniki se ustani le nekaka kasta, ki ne bo nič koristila, pač pa samo škodovala naši živinoreji.
Predlaga sledečo resolucijo:
D žel ni zbor naroča deželnemu edboru sledeče:
Deželni odbor proučuj stanje kranjskega živinozdravniskega vprašanja sploh, iu pii bicri jenično razmere kranjske živinoreji*. Proučuj tudi. kako in na kak način bi se higijenske razmere naše živinoreje povzdignile ter ljudstvo poučile na primerni način o načinu povzdicre te higijene.
Poslanec G a 1 1 e priporoča svoj pretilog.
Posl. Demšar je za predlog odsekov. Čudno je pač to, kako so klerikalni poslanci lepo mirno poslušali pametna izvajanja posl. dr. Ora/.na. katera so gotovo odobravali
polni meri, potem pa« ko je govoril :»o-j. Demšar za ustanovitev tečaja, v vsem pritrjevali svojemu pristašu. Tu so pokazali, da jim ni za nobeno
jpanv tnejšo stvar, ako jo sproži človek, ki ri njihov pristaš. »Cela debata preide v čisto navaden špas, v katerem sodelujejo razni poslanci, zlasti dr. Zajec, ki je mnogo pripomogel, da je bila stvar — zabavnejši, in pa dr. Pcgan, ki je zelo vnet za kavarne, dr. Lampe za gledališča na dežel i.
Posl. Dimnik noče dosti govoriti, ker mu je Demšar »vzel besede iz ust«, je pa le za »kuršmide«, zakaj zivinozdravnik učen človek, ne bo šel rad v kmečki hlev, v tiste »dreke«. -- Tu pač v polni meri pride v po-štev medklic poslanca dr. Trillerja, ki ga je a klical že med besedami poslanca Demšarja: »Navadite kmeta, da bo imel snažne hleve!«
Posl. dr, Š u s t e r š i č predlaga !: glasovanju, da se glasuje o obeh i red logi h. odsekovem in dr. Oražno-vem. k^r ^e ne izključujeta.
Sprejmeta se nato oba predloga.
Izločitev iz občine Dolsko.
Posestniki vasi Podgora, Zajev-še in Kleče so prosili za izločitev iz občine Dolsko ter priklopite v k občini Dol.
T'sta v ni odsek, poročevalec dr. P e g a n predlaga:
Deželnemu odboru se naroča, da na prošnjo posestnikov vasi Pod gora. Zajevše in Kleče za izločitev iz «»bčine Dolsko in priklopitev k občini Dol v sodnem okraju Brdo poizveduje o primernosti in potrebi te izločitve, da1 je, da poizve mnenje c. kr. deželne vlade v tem oziru in da po dognanih poizvedbah poroča deželnemu zboru.
Predsedstvo je prevzel namestnik dež. glavarja baron Liechtenberg.
Sprejme se odsekov predlog.
Ustanovitev občine Sora.
O poročilu deželnega odbora o n stanovi t vi samostojne krajevne občine Sora v političnem okraju kranjskem, predlaga ustavni odsek:
Zakonskemu načrtu, kakor ga je predložil deželni odbor se pritrdi.
Deželnemu odboru se naroča, da sprejetemu načrtu zakona izposluje najvišje odobrenje.
Zakonski načrt smo že priobčili. Ustanovi se torej samostojna občina Sara, ki pripada škofjeloškemu sodnemu okrsju.
Predlog ustavnega odseka za sprejme
Dvana>U valflnf eirraj v splošni skupi*! sa deaelai sbor.
Nemško občina Sele, Polom, Poljane, Briga in Orni potok so prosile za ustanovitev 12. volilnega okraja v splošni volilni skupini za deželni zbor.
Gori navedene občine so predložile meseca maja, oziroma junija deželnemu zboru peticije, naj se ustanovi 12. volilni okraj v splošni skupini za deželni zbor kranjski, ki naj se sestavi tako, da pridejo vanj vse nemške občine sodnega okraja Kočevje, dalje tudi nemške občine sodnega okraja Rudolfovo, Črnomelj in Zužemperk.
Če se tej prošnji za 12. volilni okraj ne bi moglo ustreči, prosijo, da se volilni okraj kmečkih občin Kočevje, Ribnica, Vel. Lašče tako razdeli, da pripade en mandat na sodni okraj Kočevje.
Ker so se te peticije izročile ustavnemu odseku šele meseca januarja 1009 po izvršeni volilni reformi za deželni zbor kranjski, predlaga ustavni odsek:
Deželni zbor preidi preko teh prošen na dnevni redt
Sprejeto.
Prošnje za podpore.
Poročevalec posl. Pogačnik.
Frančiška Jalen, vdova secijskega sluge v deželni bolnici je prosila za podaljšanje miloščine mesečnih 16 K. — Deželni zbor je dne 14. apiila 1899 vdovi dovolil in pozneje podaljšal miloščino 16 K mesečno do konca, eta 1909.
Finančni odsek predlaga:
Frančiški Jalen se podaljša mesečna miloščina 16 K za dobo pet let, počenši s 1. januarjem 1910.
Sprejeto.
F r a n j a Saloker, vdova po okrožnem zdravniku v Vel. Laščah, nrosi za zvišanje milostne pokojnine letnih 400 K.
Finančni odsek predlaga:
Franji Saloker se poviša milostna pokjnina na letnih 600 K za dobo treh let, pričenši s 1. januarjem 1910.
Sprejeto.
Program za uravnavo rek in za grad. be hudournikov.
O tozadevnem posvetu deželnega xlbora, ki obsega tudi program za napravo vodovodov iz leta 1902, poroča v imenu finančnega odseka poslanec Po v še in predlaga, da vzame zbornica to poročilo na znanje.
Sprejeto. Gospodinjska šola v Ljubljani.
Šolski odbor za ustanovitev gospodinjske šole v Ljubljani prosi za podporo.
Finančni odsek predlaga, da se prošnja odstopi deželnemu odboru v primemo rešitev z ozirom na kredit, dovoljen v svrho prireditev gospodinjskih šol.
Uravnava Save,
Za uravnavo Save med »cresni-skimi Poljanami in Ribicami in za nabrežne zgradbe pri PonoviČah. predlaga finančni odsek:
K strošKom, proračun jen im na 113.000 K za uravnavo Save med kresniškimi Poljanami in Ribicami, in k stroškom v znesku 41.000 K za zgradbe zavarovanja bregov v PonoviČah se dovoli 6°r, v skupnem znesku 9240 K, ki se izplača iz melioracijskega zaklada.
Sprejeto.
Dotacija za agrarske operacije«
Sklene se:
Izplačilo zneska 4000 K kot dodatke k dotaciji za 1. 1909 se odobri in redna letna dotacija za agrarne operacije se od 1. januarja 1910 dalje zviša od 50.000 K na 75.000 K.
Povečanje mestne elektrarne.
Mestna občina ljubljanska je prosila za dovoljenje, da sme prihranjeni znesek 170.000 K porabiti v pokritje primankljaja za povečanje elektrarne. Sklene se:
Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani se dovoli, da znesek 170 000 kron, ki se je od posojila 1,600.000 K dovoljenega z deželnozborskim sklopom z dne 9. maja 1899, pri zneskih 240.000 K oziroma 350.000 K, določenih za tlakovanje cest, ulic in trgov in pa za napravo novih ulic prihranil, sme poleg v to svrho že določenih 400.000 K tudi še porabiti za povečanje mestne elektrarne.
Preložitev državne ceste na Jesenicah.
Državna cesta na Jesenicah se je vsled zgradbe novega kolodvora preložila. Stroški so znašali 61.300 K. Dežela plača največ 15.325 K, ta svota se vstavi v proračun za 1. 1911. Okrajni cestni odbor v Kranjski gori prispeva enako. Kranjskogorska občina odstopi brezplačno potrebna zemljišča. Preloženo cesto sprejme v upravo država. Izvršena preložitev Podkorenne ceste, ki jo je izvrši'a na Jesenicah uprava državnih železnic in stari dol državne ceste na južni strani postajo, ki so je izločil iz vrste državnik cest, se uvrsti mod okrajne
S tem je bil končan dnevni rod. Deželni glavar postavi a pritrditvijo zbornice na dnevni red še celo vrsto poročil finančnega odseka.
Razne podpore*
Krajni šolski svet v Stranjah prosi podpore k šolski zgradbi.
Prošnja se vrne deželnemu odboru, ki naj obvesti prosilca, da se morajo take prošnje vlagati potom šolske oblasti.
Prošnja krajnega šolske« gasvetav Mavčičah, politični okraj Kranj, se vrne deželnemu odboru z enakim naročilom.
Prošnja mestnega magistrata v Ljubljani glede deželnega prispevka k stroškom za zgradbo dveh mestnih ljudskih šol in cesarja Franca Jožefa I. višje dekliške šole se vrača deželnemu odboru, ker iz prošnje ni razvidno, koliko iznašajo zgradbeni stroški in se eoake prošnje vlagajo potom šolskih obla stev.
Kanalske pristojbine v Ljubljani.
Finančni odsek predlaga: Poročilo deželnega odbora o na* svetu zakona glede kanalskih pristojbin v deželnem stolnem mestu Ljubljani se vrne deželnemu odboru z naročilom, naj opozori mestni magistrat na prehude zahteve § 4. mestnega zakona.
Poslanec d r. T r i 1 I e r se no more strinjaU s poročilom odseka '.rlede kanalskih pristojbin in predlaga, da deželni zbor pritrdi premogu mestnega občinskega sveta ljubljanskega.
Posl. dr. Krek je za to, da se fekalije ne odtegujejo uporabi p*, kmetijstvu. Prav je, da se plačujejo pristojbine za naprave, ki jih napravi mesto.
Sprejme se odsekov predlog.
Razne prošnje.
Prošnje okrajnih cestnih odborov Vipava, Senožeče, Postojna, Ilirsska Bistrica in Lož za deželno podporo k popravi okrajnih cest se odstopajo deželnemu odboru s priporočilom, ker se je doslej v teh okrajih gradilo in popravilo sorazmerno jal:r. malo cest.
Prošnja Marjane M a 1 a v a š i č> posestnice v Sv. Joštu št. 12 za odpust 3 % deželnega posojila v znesku 1000 K se — odkloni.
Prošnja županstva Preddvor, da se občinska pot od Zgornje do Spodnje Bele uvrsti ined okrajne eeste, se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da dogovorno z okr. cestnim odborom v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete.
Prošnja gospodarskoga odbora v Spodnjem Jezeru pri Cerknici za podporo v pokritje stroškov zgradbe mosta iu cestnega nasipa se s toplim priporočilom odkaže deželnemu odboru v rešitev.
Prošnja Frančiške D a c a r , posestnice na Glincah št. 68 za podporo v svrho izobrazbe njenega sina in vzdrževanje družine se — zavrue.
Prošnja bivšega deželnega nžit-ninarja Avgusta P u ii a r j a v Krškem za letno podporo se odstopi deželnemu  odboru v primerno rešitev.
Na prošnjo gospodarskega odbora podobčine S u h n r j c pri Koša ni za zgradbo mostu čez. Reko se nalaga deželnemu odboru, da če se na podlagi tega ali ?zpre-menjenega načrta zgradi most, dovoli primerno deželno podporo in izpo si uje državno podporo.
Prošnja županstva ni Jesenicah glede podpore za popravo občinske ceste v Plavskem   rov tu se odstopi deželnemu odboru v primer no rešitev.
Prošnja gospodarskega odseka v Martin jaku pri Cerknici za napravo vodovoda se odstopi deželnemu odboru, da čimprej vse potrebno ukrene.
Prošnja županstva v Spodnji Idriji glede podpore za temeljito popravo občinske ceste v Kanomljo se odstopa deželnemu odboru z naročilom, da čimprej v tem ožim po trebno ukrene.
Prošnja posestnikov iz vasi Do* bračevo, Birovski vrh in B a b r e ž n i k glede podpore za temeljito popravo poti skozi Rafcjiek proti Babrežniku 6e odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev.
Prošnja županstva v D o leh nad Idrijo za napravo vodovoda se odstopi deželnemu odboru, da po stavbnem uradu napravi načrt, dovoli običajno deželno podporo in izposluje državni prispevek.
Prošnja občine Vipava glede podpore za napravo napajališe in vodnjakov na Nanosu se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da dogovorno s komisijo za agrarne operacije vse potrebno ukrene. Obenem se deželni odbor pooblašča, da v označeni namen dovoli primerno podporo*
Prošnja  podobčine Goro njo Pol jo pri Toplicah za podporo
▼ delno pokritja stroškov sa most čez Krko to odstopi deželnemu odbom v primemo rešitev.
Deželne u u 11 n o v e za g o-jenceMarjaniščn se zvišajo od letnih 200 K na 240 K in se kredit za to dovoli iz deželnega zaklada,
V zadevi pomožne akcijo i a naknp krmil vsled snše v poletjn 1908 prizadetim kranjskim živinorejcem predlaga finančni odsek:
1. Odobruje sklep deželnega od-.<ora glede deželnega prispevka za ljomožno akcijo se istemu naroča, da
a) izplača iz deželnega zaklada obljubljenih 20.000 K;
b) »Gospodarsko Zvezo« obvesti, oaj ona z vso odločnostjo od vlači«! izposluje ostali priniankljaj v pokritje stroškov za pomožno akcijo;
c) v bodočem zasedanju poroča c> končnem obračunu »Gospodarske Zvezen z vlado.
Sprejeto.
Sprejme se uvedba mostnine na »avskeni mostu pri Ra-d e č a h za avtomobile in 6icer za vse avtomobile po 1 K, za avtocikle pa 10 vin.
Vodovodna naklada za mestno o b M n o Kranj se dovoli v izmeri 5 ^c, kakor je predlagal deželni odbor.
Prošnja bivšega deželnega cestarja Frana M o d i c a so odkaže deželnemu odboru, da jo reši v smislu sklepa deželnega zbora z dne 3. oktobra 1909.
Prošnja cevnega mojstra Karo-!a M o z e r j a v Št. Vidu nad Vit avo glede zvišanja vzgojo i ne za otroke in povračilo pogrebnih stroškov za soprogo se — odkloni.
Prošnja Ane S e t i n e , pocestnice v Tacnu št. 49 za podporo, da si popravi hlev, se odstopi priporočilno deželnemu odboru v rešitev.
Domobranska vojašnica.
Finančni odsek predlaga: Preko poročila   deželnega odbora   iz   let 1903—1905 se   preide na dnevni red.
Deželnemu odboru se naroča, da o namenjeni zgradbi domobranske vojašnice deželnemu zboru por rn v prihodnjem zasedanju.
Občinske dokiade obči&e Predoslje.
Občina Predoslje ima za obre-stovanje in amortizacijo posojila za vodovod 1. 1910 plačat' znesek '1944 kron 28 v. V pokritje *ega zneske je občinski odbor skleni! pobirati po davčnih občinah Britof, Rupa. litije. Klanec in Primskovo. laterim na korist se je vodovod zgladil, 81 % do-klado na vse direktne davke .azen osebne dohodnine in plača rine.
Poleg tega imata davčni oN ini Huje in Klanec prispevati za popravo mostu eez Kokro s 5(1 % doki."»do. davčna občina Primskovo z 2* % in davčna občina Klane-": z 18 dokla-uo za plačo duhovnika na Priu.sko-vem.
Skupna doklada zr.aša tedaj za d a v Sn o o he ino Pr im sko v o 100 '. >, za davčno občino Huje 131 ' in za davčno občino Klanec 149 %.
Z ozirom na določilo § 79 :.». 2 občinskega reda predlaga deželni odbor:
V svrho poki it ja stroškov za obrekovanje iu amortizacijo posojila za vodovrnl m dragih potrebščin se. dovoli občini Prebio.rije v 1. 1910 pobirati pO davčni občini Primskovo 109 r", po davčni občini liuje 131 % in po davčni občini Klance 149 % doklado na vse direktne davke razen osebne dohodiiiue in p'ačariue.
Razne podpore.
1. Prošnje upokojenega nad"?pia-"v Itelja deželnih dobrodelnih zavodov Andreja Kremžarja, upokojenega računskega svetnika Vik. Hofmanna, vdove po nadzorniku samostojailj deželnih naklad Vek. Zora   za zvišanje
o!:   nin se ođkionijo;
2. vdovi Mariji pL BleiTveis-Tr.-ieniški se z ozirom na aktivi« etne prejemke njenega pok. soproga Vi voli letna p »kojniua v znesku S000 K;
3. Franji Abčin, vdovi po 'Odji deželnega boV-tuega urada, se s 1. januarjem t. 1. zvtfa Istna milostna pokojnina od 400 na 500 K;
4. prošnji bivšega začasnega deželnega Inženirje A. N'adeuiezka za * tpravnioo in blviogs zečasnega ku-stusa deželnega muzej ji dr. Šmida za zvišanje odpravnine — se odklonita;
5. Pavli Jak, siroti po pomožnem uradniku, se dovoli ze tri leta, počenši s 1. januarjem t. !. po 2tO K miloščine na ieto;
6. Uršuli Zanoškar, vdovi po deželnem ofieijalu, se podaljša Miloščina letnih 240 K za nadaljna tri leta 1910—1912;
7. Marjeti Ahčin. vdovi deželnega pomožnega uradnik j. se od 1. januarja t. 1. za tri leta podaljša miloščina letnih 100 K;
8. bivšemu pomožnemu slugi Fr. Skuln so dovoli miloščina letnih 720 kron;
9. vdovi deželnega pomožnega uradnika Mariji Androjna se za *eto
1910—1913 podaljša miloščina lotaib 340 km;
10. Ani Frever, siroti po mas. kustosu sa dosmrtna miloščina letnih 100 kron zviša na 340 krom;
11. Mariji Bakovic, vdovi dežel-noga vratarja, so s 1. jamarjem t L dovoli miloščina letnih 300 kron;
13. Miroslavu Korenu, pomožnemu uradniku, se za njegovega obolelega sina, ki je nad 12 let služi! pri deželnem stavbnem urtidu kot pomožni uradnik, dovoli za tri leta — po-čenši s 1. januarjem t. I. — miloščina letnih 300 kron;
13. prošnja realčnega slugo Ivana Skubeta, za zvišanje letne plače, se odstopi deželnemu odboru z uaro-čilom, naj izposluje pri c. kr. vpidi, da prosilca uvrsti med državne sluge;
14. priloga deželnega odbora št. 211 glede zvišanja pokojnin peterim vdovam dež. uslužbencev ter prošnje vdov Celestine Pfelfter, Marije K reč, Frančiške Ravnikar in Amalije BaL>h se vrnejo deželnemu odboru, da sestavi enotno poročilo o prošnjah vdov vseh dežel u ih uslužbencev in učiteljev ter o finančnem rtl"ektu;
15. prošnja društva kranjskih deželnih uslužbencev za izboljšanje srmotnega stanja nekaterih društvenih članov, se odstopa (Vželuemu odboru, da posiopa v smislu § 13. sklepa deželnega zbora z dn* 16. januarja 1909 o reorganizaciji deželnih uradov. Paragraf 15. omenjenega oklepa se izpopolni z dostavkom: »De-lelni odbor ima pravieo, imenovati to osobje tudi de-finitividm«;
16. prošnja Ignacija RepŠeta, po-možneern uradnika v de/, bolni. \ za
initivuo uaino> t ><_ odk.oui:
17. prošnjo Fr. Jankarja, kiju-čavniČarja in kurjača ~- blazatei na Studencu, se odstopa deželnemu odboru.
Naklade na naje ni se i no v Ljubljani.
Poročilo dežvlnega odbora glede nadaljnega pobiranja dosedanje dokiade od dohodkov najemščin v deželnem stolnem mestu Ljubljani se vzame odobruje na znanje.
Volilna dolžnost za deželni zbor.
Tozadevni zakonski načrt se po predlogu posl. dr. Susteršiča odobri. \
Cestne zadeve.
Deželnemu odbom se naroča, da pozove cestne odbore velikolr.škega. ribniškega in kočevskega okraja, da naznanijo deželnemu odboru: a) k**era eeste   nameravajo zgraditi:
b* katere   cestne korektur1 nameravajo izvršiti.
Železnica K:! umik - Polzela.
G bde   na   tozadevni sazao" talni
pO&i
L a v r e n č i č
a
predlog sklene:
Predlog *e odstopi deželnemu odboru, ki izroči ta predlog deželnemu železniškemu odboru, ki se usta novi temeljem sklepov železniškega shoda v Ljubljani z 4ne 24. jan. t. 1.. ki naj čimprej to zadevo reši ugodno v smislu ■stavljenega predloga. Prometne zveze z Idrijo.
Tozadevni samostalni predlog posl. G a d g 1 a , se g h; si:
Vlada se poživlja, naj stori vse potrebne korake, da se izboljšajo poštne prometne zveze z Idrij V to svrho nasvetuje jo podpirani:
1. Fstanovi naj se fivto: :ol>ilua poštna zvosa med Logatcem in Sv. Lucijo.
2. Dt bi pa ta iz kateregakoli vzroka ne bila izvedljiv;* naj
a) odredi dvakrat tip dan prihajajočo   i?i   odhajajoča   poštno zvezo
elinu
Idrija - Zelin - Sv. Liroja.
Xa t
naj bi bilo p rep roga n ie konj in od tu stranska proga v Cerkno;
b) določi na že obstoječi postni prog; Idrija - Logatec propreganje konj v Oodovičn.
3. Nujno )>otrebua Je poštna zveza med Idrijo in Vipavo, zato naj čimprej z vezeta oba imenovana kraja z vozno pošto.
Poslanec G a n u 1 prav toplo priporoča predlog, ki po vda rja, da Idrija nima nobene prometne z" eze. Med drugimi po vda rja potrebo poštne zvez* roed Idrijo iu Vipavo. Predlog priporoča trdi jh klanec P e r -h a v e o.
Sprejme -e od.*kov predlog.
Upravni od>ek predlaga uvažti-je potrebo sledeče:
Naroča e deželnemu odbo.u, da stori potrebne koraka v smislu predlagatelja.
Stanovsko zastopstvo kmetov
Sklene se:
Deželnemu odboru se naroči, da izdela do prihodnjega zasedanja in predloži deželnemu 7l»em zakonski predlog o stanovskem zastopstvu kmetov na podlegi državnega zakona o kmečkih stanovskih zadrugah z dre 27. aprila 1902 drž. zak. št. 91 in o deželnem kulturnem svetu.
Konec seje ob 6. uri 15 minut zvečer. — Prihodnja seja v ponedeljek ob 10. dopoldne*
mladoosins ia koasarv. vslspos *tni ško stranke v časkom doz. zboru so izdale skupno izjavo v kateri povdar-jajo potrebo, da se češki dež zbor čimpreje skliče. V izjavi so mod drugim povdarja posebno enotnost in nedeljivost kraljestva Češkega in popolna enakopravnost obeh narodov v celem kraljestvu, flehi torej tu iznova povdarjajo, da ne morejo ustreči želji Nemcev, naj bi se — na ta ali oni način — razdelilo češko kraljestvo na češki in nemški del, in da zahtevajo predvsem za svoje manjšine vse pravice. — »Nar. Listy« pišejo, da imajo iz popolnoma zanesljivega vira vest, da bo sklican češki dež. zbor na dan 3. febr.; najvišji patent izide že v par urah.
BakoastrakdlakaUaeta.
Vesti o rekonstrukciji kabineta kar nočejo ponehati. Buron Bienerth konferira za .sedaj baje še »neobvezno«. Ker nastopa Bienerth sedaj kot načelnik nove vlade, konferira jo z njim tudi nekateri člani »Slov. Kno-te«; kajti bojkot je veljal le načelniku stare vlade. Krakovski ;>Czas« pravi, da so Bienertha oni slovanski poslanci, ki so doslej z i*jim konfori-rali, opomnili, da sme novi kabinet le tedaj upati ua sodelovanje »Slov. Enote«-, Če v novem kabinetu ue bo ministrov Sehreinerja, Hochenbur-gerja in Wrbe. »Czas« zatrjuje, da se ti ministri no vrnejo več, dasi nekateri nemški i isti trdijo nasprotno.
Ogrsko.
Grof Kbuen-Hedervary se jo odpeljal v soboto na Duu^j, kjer je obiskal nekatere ministre Vrnil se je še isti dan ob 5. popoldne nazaj v Budimpešto. — zbornica magnetov je imela v soboto opoldne u jo, na kateri je protestirala proti odgoditvi parlamenta, ki je nezakonita, ker še ni dovoljen proračun. Protest magna-tov je vlado zelo presenetil. — V kratkem izda Khuen proklamacijo na narod. V žepu ima baje že od cesarja podpisan dekret, s katertm se "azpnšča posl. zbornica.
Avstro-Ogrska ia Rosija.
Petregra&ka »Riječ . poroča, da te došlo od cesarja Franca Jožefa pismo, ki naj bi bilo uvod avstvijsko-ruskemn zbližnuju. Začetkom februarja pojde na <Rusko baje nadvojvoda Franc Ferdinand, ki ima v vprašanju poravnave med obema državama polno moč. Spremljala ga bo baje nad vo j vodi n ja Hohen 1 trgova.
Volitve na Angleškem.
Volitve na Angleškem se bližajo svojemu ko za a. Nova vladna večina bo znašala okoli 120 glasov, kar ne odgoverja niti nadam liberalcev, ki so pričakovali več. pa tudi ne nadam konservativcev, ki so po svojih uspehih v prvih dneh mislili, da bo do liberalci uničeni. Takoj ko bodo volitve konča ne, bo predložen gj.^po-ski zbornici proračun, ki ga .;e ta zbornica lani odklonila. — Do 1. popoldne v soboto je bilo izvoljenih 269 unionistov. 2(58 liberalcev, 40 pristašev del. stranke in 77 irskih nacionalistov.
Dnevne vesti.
-f- Ntranka politične bahavosti.
Odkar so uaši klerikalci z izdatno vladno pomočjo in poeluževaje se najnepoštene.7sib sredstev zavladali v deželnem zboru kot absolutna večina, so postali silno prešerni in bahavi. Nastopajo tako, kakor bi oni repre-zentovali vso politično moč in modrost, vm> inteligenco slovenskega življa, in postavljajo se, kakor dr*, bi razen njih ua Slovenskem ne bilo nikogar, ki bi bil sploh vreden uvaZevanja. Ta otroška, resnih politikov docela nevredna megalomanija in bolna domišljavost jim je že popolnoma zmedla možgane. Dokaz tega je sobotni »Slovencev« Članek »Samo mi in mi sami«. Kdor je prečital ta Članek, je moril priti do prepričanja, da je pisec dotičnoga članka spočel svoja izvajanja v alkoboličnem razpoloženju ali pa jih je napisal, v duševnem deliriju. Clankar, ki z vso resnostjo trdi, da so klerikalci tako močni, da se :>jim ni treba ozirati niti na to, da nasprotniki sploh obstojajo«, mož, ki zastopa načelo, > k jer sede in govore liberalci, je prazen nič«, sploh ni zdravih možganov, marveč je zrel za blaznico. Sicer pa nimamo nič proti temu, ako klerikalci napredno stranko podcenjujejo in si dajo sugerirati o nje) mnenje, ka-koi-šnje razvija »Slovenec* v sobotnem svojem uvodniku. Saj so kleri-kalci že neštetokrat proglasili na* prodno stranko za mrtvo in pokopano, a vkljub in navzlic iem njihovim nroglasttvam še vedno naša stranka krepko živi in uapredrje ter ie is slej kot prej strah in trepet klerika-
lizma. Za to ponavljamo še enkrat: Omalovažujte m podcenjujte nas, kakor jo vam drago, ravnajte ee po načelu: »Za nas naprednjaki ne obstojajo«, nam je to prav, ker smo prepričani, da ni več daleč, da bodo Me-rikalci jeli na rvojem telesu britko čutiti, da še živimo naprednjaki in da je v nas še silna ekspanzivna moč, ki bo klerikalcem še povzročila mnogo skrbi in mnogo težkih borb.Gospoda klerikalna, le bodite objestni, smatrajte zebe bogu enako mogočne In sil ne, saj je to samo dokaz za to, da se nahajate neposredno pred padcem. Nemški pregovor pravi: »Hochmut komnit vor dem Falle«. In v znamenju najskrajnejšega napuha stoji sedaj tudi nastopanje klerikalnih politikov. Ali se ti politiki, ki se sedaj s toliko ba ha vestjo tolčejo ob prsi, »češ mi smo večina«, zavedajo, da je ta večina v deželnem zboru odvisna samo od 2 glasov, oziroma od 2 mandatov! Kaj pa ako klerikalci pri prihodnjih volitvah, ki bodo Čez 4 leta, ta dva mandata izgube? In da to ni nemogoče, kaže uspeh zadnjih dežel-nozborskih volitev v Beli krajini. Kaj ne, gospod plemeniti feuklje? Za to bi klerikalcem priporočali nekoliko več ponižnosti in skromnosti, ker s kričanjem »Vse samo mi in mi sami« razodevajo in kažejo samo svojo slabost.
-f- Nagobčnike ljubljanskim sod. nikom   ali   posledica uvodnika Štev. 281 iz leta 1909 »Slov. Naroda« z napisom   »Samostojnost in neodvisnost sodnikov«.   Ta vaš   uvodnik je tako hudo zadel   eksceleaco Pittreich*. na živcih, da je baje obolel. V svoji ner-voznosti zahteval je stroge poizvedbe pri ljubljanskih sodiščih, kako so prišle njegove   vzvišenosti krilate besede o milostnem postopanju ljubljanskih   kazenskih   sodnikov v javnost. Kakor srno poizvedeli, osiale so te poizvedbe brezuspešne. Značilno pa je, da so sedaj napravili še druga vrata pri predsedništvu deželnega sodišča. Sedaj pa,   ko so postavili   še druga vrata, ne bode baje prišla več nobena uradna   tajnost v javnost,   in tudi tempera mentnost gospoda predsodni ka ne bode prodrla čez dvojna vrata, Ekscelenca Pittreich! Pravosoclstvo i u pravosodna uprava je javna. Zakaj se tedaj   tako   javnosti bojite? Ali bi ne bilo bolje, rkseelenca Pittreich,   podvojiti iz človekoljubja do ubogih obtožencev in iz spoštovanja do zagovornikov   vrata pri posvetovalnih sobah ?  O tem se je že pisalo, a storilo se ni nič. Pač človekoljubno je, če sedi v razpravni dvorani obtoženec in poleg njega zagovornik, ter sliši iz posvetovalne soba razua običajnega   nemškega   ? schuldig naeh der Anklage -   še   razne pripombe o njegovi osebi, o zagovorniku, krohot, smeh in razne pikre opazke sodnikov, ki se posvetujejo   strogo <tajno! — pri tem se pa razgovarjajo o raznih uradnih in neuradnih dogodkih. Pa ne samo v razpravno dvorauj, celo na hodnik se sliši vs«;   iz posvetovalnice. Po vsem tem bi utegnilo najbolj kazati,   da se dajo  sodnikom še nagobčniki.
-f Sodni svetnik Doechek is slo. venščina, Lansko leto ie justieno ministrstvo izdalo naredbo na nadsodi-šča, vsled katere se vrnejo pri sodiščih v nemških kronovinah sprejemati kot sluge, pazniki itd., tedaj v kategorije slug le take osebe, ki so nemščine v besedi in pisavi popolnoma vešče. Tako je vsaj poročala »Neue Freie Presse« dne 2S. oktobra I. 1. Če morajo biti pri nemških sodiščih sluge nemškega jezika v besedi in pisavi poginoma vešči, potem bi popolnoma priprost človek sodil, da mora še v večji meri biti popolnoma vose slovenskega jezika sodnik, ki službuje pri ljubljanskem deželnem sodišču, katero ima skoraj izključno ]>osle s slovenskirrK strankami. Ali kar velja v Nemcih glede slug, ne velja, kakor se vidi pri nas Slovencih, ki smo inferiorna masa. glede šolnikov, kajti drugače bi bilo popolnoma izključeno, da posluje kot sodnik pri slov. prizivnih razpravah svetnik Boschek, ki nima niti toliko pojma o slovenščini, kakor zadnji češki sodni sluga o nemščini.Vprašamo, kaj bi se zgodilo s sodnikom, ki bi pri nemškem sodišču lomil toko uemščino, kakor lomi »Bošček« slovenščino pri našem sodišču? To se naravnost ,>ra-vi norčevati se iz nas in iz našega ljudstva. Kdaj bo temu škandalu konec? To nam je pa zopet dokaz koliko se priučijo našemu jeziku k unovči, med katerimi jo bil Boschek menda še eden najboljših. Ta mož se tudi še sedaj ni ničesar naučil, ko mu v slepi kolegijalnosti pomagajo pri razpravah njegovi slovenski kolegi. Nam se le Čudno zdi, da se mož ne sramuje, moledovati pri svojih slovenskih kolegih, da ran pomagajo pri izdelovanju referatov, nazadnje pa bode vsled svojih izrednih nezmožnosti prav gotovo is te svojo slovenske kolego izpodrinil.
+ »Is doblčksrlje sploh ne ssae btti v naših vrstah nikogar, s t*znl:
deset korakov od telesa.« Tako čitamo v »Slovence vem« sobotnem n vodniku. Pametne besede to, toda ali se to načelo v klerikalni stranki tudi izvajal Susteršič, Jaklič, Pegan, Jare m dolga vrsta drugih klerikalnih ve-lemož, ali so ti iz prepričanja v duhovniški stranki? Menimo, da nam bo celo »Slovencev« član kar, ki sicev patetično oznanja na čelu te notice, navedeni aksiom, pritrdil, ako pravimo, da so one politike privedli v klerikalne vrste čisto drugi motivi, ki nimajo z načeli m s prepričanjem prav nič opraviti. Ali ne?
+ Slovensko časopise na mejo. Preteklo leto je   naroden konsorcij razposlal na   jezikovno   mejo nad 20.000 prebranih slovenskih časopi. sov in sicer dnevnikov, tednikov pa tudi mesečnikov. Listi so se pošiljali tedensko na 10 naslovov, med njimi osem na Koroško, dva na Kočevsko. Pošiljanje listov se je že  tako udomačilo, da bi bil velika napaka pošiljanje zmanjšali ali   celo opustiti Zadnji čas so Ljubljančani nekam pc zabili, da spadajo slovenski listi ta koj po prečitanju v narodno trafiko, kjer se zbirajo za jezikovno mejo Ne puščajte listov najprej nekaj ted nov ležati, ampak takoj jim prinesite. Listi se redno pobirajo vsak petel zvečer iu soboto dopoldan. Torej prosimo narodne družine, kavarne, društva itd.,da vselej do petka zvečerpri-neso preči tane liste tekočega tedna \ eno sledečih traiik: Jerica Dolenc v Prešernovi ulici,   nasproti pošte. C e š a r k    v    Šelenburgovi ulici Klei6tein na Prešernovem trgu V e 1 k o v r h na Sv. Jakoba trgit. trafike liste zbirajo brezplačno, oso bito Šentjakobčani naj bi malo vo< prinesli k Velkovrhu!
-f- Podlost. »Slovenec« poroča, da je radi zaplembe nevarno naiep-Ijati zdaj na pisma   narodni kolek »20. IX. 1908«, zato pa   pravi, na; občinstvo raje prilepi koleke krščansko - socijalne zveze« za klerikalni agitacijo na Štajerskem, ki se dob* pri »Gospodarski zvezi«.   S takim, sredstvi priporoča svojo robo le kakš na zakotna svojat.   Ali so zaplemb'* morda naročili klerikalci?
-r Poročilo o današnji seji de-želnega zbora priobčimo radi pre obilice gradiva jutri.
-r Iz šolske službe. Mesto oholega učitelja Fr. KeteJT. pride v Notranje gorice suplentinja Leopoidina Kune. — Iz istega vzroka pride na mesto prov. učiteljico Albertino Vaj« dič k Sv. Petru pri Ljubljani suplen Ernest Kadovič.
— Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Ker je g. baiitonist pleru, Vulakovič v soboto popoldne odpovedal svoje sodelovanje pri operi »Tosca« iz zdravstvenih razlogov, s< je   morala včeraj zvečer peti opera
•Hoifmannove pripovedke«. O tej izpremembi je ravnat cd jstvo obvestilo si. občinstvo v soboto zvečer z lepaki pri dnevni blagajničarki ter v gledališču. SI. občinstvo blagovoli to izpremembo, ki je bila ravnateljstvu še najbolj neprijetna^ oprostiti.
- Jutri, v torek, se igra izvrstna komedija »Morala gospe Dulske«, ki je dosegla pri svoji premijeri najlepši uspeh ter je žela vseobče najboljše kritike. Ker je komedija kratka, je vsakomur po predstavi še možno pred pol 10. uro iti na ples planinskega društva. — V četrtek je opereta »Ločena žena«. — V soboto pred-pustna burka s petjem in godbo »Robert in B e r t r a m «.
— Slovensko gledališče. V soboto smo imeli nekak literaren večer. Maeterlinek in Bjornson! To sta imeni, ki v sedanji literaturi kaj pomenita, imeui, ki se jih navadno imenuje z velikim spoštovanjem. A marsikomu, ki se jo udeležil sobotne predstave, se bo zdelo, da to spoštovanje ni prav utemeljeno. »Vsilje-nec« — prav za prav bi se moralo reči »Vsiljenka«, ker se gre za smrt — je igra brez dejanja. Maeterlinek hoče v njej pokazati na starem slepcu, kako izraža svoje slutnje, da se bliža njegovi hiši smrt. Ta igra je bila spisana v času, ko so slutnje postale interesanten predmet ter so jih poet je kot nekaj novega radi obdelovali. Pri nas ni Maeterlinekova igra imel a uspeha, vzlic mojsterski igri g. Nučiča, ki je svojo vlogo opremil s premišljenimi detajli in ž njimi dokazal svoje razumevanje za težke psihologične probleme. Bjornsonov igrokaz »Preko moči« slovi kot znamenito delo. Bržčas je k temu mnogo pripomoglo, da je Bjornson, ki je gotovo velika duševna potenca, znal obrniti nase evropsko pozornost. Mož je s smelo roko posegel v najvažnejša vprašanja zadnjih 40 let in se z vso cneržijo udeleževal največjih bojev. Boril se je za ločitev Norveške od Švedske, za svetovni mir, za Drey-fussa, za mednacionalno konferenco v Haagu itd. Celo papežu Leonu XIII. je nekoč baje pisal pismo, s katerim ga jo pozval, naj kot pameten človek vendar prestopi k protestantizmu, češ, da katolicizem že dolgo ni več času primeren. Kadar se je
Bjornson oprijel kote ideje, m jo a vso svojo inteligenco, zgovornostjo
in pisateljsko silo zanjo zavzel. Izgled za to je njegovo delovanje za
idejo moške čistosti do zakona. Bjornson je prirejal predavanja po Švedskem, Norveškem in Danskem in prepovedoval in dokazaval, da mora moški ravno tako nedolžen stopiti v zakon, kakor ženska; govoril je o tem v parlamentu, pisal o tem v časnikih in obdelal to v novelah — če je knj uspeha imel, pri nas ni znano. Bjornson se je rodil v protestantskem župnišču in naravno je, da ga je vedno zanimalo versko vprašanje tudi Še potem, ko je sam vero izgubil. V igri »Preko moči« je vzel v pretres religijozuost, verno religioznost in praktično religijoznost. Vsa igra sloni na spoznanju, da so močem vsakega bitja dane trdne meje, preko katerih nihče ne more, da je vernost nekaj neraeijo-nalnega, da je v veri nekaj takega, kar premoti dušo in srce, a je nasprotno človeški naturi. »Preko moči« je drama, kjer erotika ne igra nobene vloge, kjer se pretresa le vprašanje, če je možno kristijanstvo brez Čeznaravnih elementov in se dokazuje, da je čeznaravnost nekaj nesmrtnega. Vse to se suče okrog možnosti, če more smrtnobolna žena po goreči molitvi ozdraveli. Slovenska natura je tako nenaklonjena misticizmu, da ji taka razglabljanja pravnic ne ugajajo. Slovenec hoče jasnosti in logike — pač vpliv italijanske krvi. Ljudje so se pri Bjornsonovi igri pošteno dolgočasili, kakor pri Maeterlinckovi. Glavno vlogo v Bjornsonovi drami je igral čislani iTost g. Borštnik, ki je s fino diskretnostjo plastično izdelal značaj ;dea'nega, globoko vernega v svojega i>oga neumajauo za upajočega pastorja in napravil verjetno, da pastor umrj;- na mestu, ko vidi, da je bila njegova vernost in zaupnost prazna. Veliko zanimanje je pri ti predstavi vzbujala gdč. YViuterova. Igrala je ikovo bolno ženo in izvedla svojo vlogo tako lepo, s tako pretresljivo ljubeznijo in ndauostjo. da je žela najsplošnejše priznanje. Tudi ostalo osobje je dobro rešilo svoje vlosr* : lani pastorji kot predstavite! ji praktičnega kristijanstva bi bili prenesli nekaj nijanc več komike. —
V nedeljo so z velikim uspehom peli popoldne »Logarjevo Kristo«, zvečer na »Hoffmannove pripovedke«.
— Splošno siovensko žensko društvo je sklicalo v nedeljo, dne 30. t. m. svoj letošnji redni občni zbor v društvenih prostorih na Eimski ce&ti <t. 9. Predsedni- a uospa Franja dr. Tavčarjeva otvori zborovanje, ter naelaša, da se bliža oni čas, ki bo tudi od žene zahteval politične raz-" - In osti. Vsaka inligentka, ki je izvila iz p;;jčevin. v katere so jo vrgle razmere, bi morala biti članica Splošnega slovenskega ženskega društva«. Drutšvo sprejema v svoje okriik' vse žene in vsa dekleta brez razlike -tanu. — Iz poročila lajuiee ge. Minke G o v e k a r j e v e povzamemo, da bo skoraj deset let, odkar sc je ustanovilo Splošno slovensko žensko društvo< z namenom, da povzdigne splošno izobrazbo slovenskega ženstva in da vzbuja zanimanje za ženski pokret. V ta namen je prirejal odbor društvena predavanja in različne praktične kurze. Društvo je bilo ves čas v stalnem stiku z »Avstrijsko žensko zvezo«. Leta 1907, povodom izleta Slovenk v Prago, je stopilo dmŠti o v stik tudi s češkim žen-stvom. Velikega pomena za ljubljansko ženstvo je društvena knjižnica, ki obsega veliko število najboljših svetovno priznanih literarnih del slovensk< - ruske, poljske, češke, hrvatske, francoske, nordijske in laši;^ literature, deloma v nemških prevodih. Članice se knjižnice prav marljivo poslužujejo, tako da je odbor prie;1 jen nabavljati si vsako leto veliko število novih knjig. — V pred-pustu 1. 1900 se je končal češki tečaj društva. Poučeval je brezplačno baiični u rac! ni k gosp. Adolf P o r š, za kar se mu izreka iskrena zahvala.
V zadnjem letu je imelo društvo tri predavanj«. G. dr. Dcmcter B1 e. i-w e i g vitez Trsteniški je predaval o »higijeni človeškega telesa«. G. sodni svetnik f>an M i 1 č i n s k i je čital po narodnih pesmih sestavljene slovenske pravljice. Gosp. prof. Milan P a j k je predaval o ženah v Napoleonovi rodbini. Predavateljem se izreka javna zahvala. Za predavanja vlada veliko zanimanje zlasti pri našem mladem ženskem naraščaju, kar je vsokako dobro znamenje. Poleg javnih predavanj je imelo društvo več društvenih sestankov. — Marca meseca je društvo brzojavno čestitalo predsednici »Avstrijske ženske zveze k njeni sedemdesetletnici. Odbor je sklenil prispevati k obrambnemu skladu družbe sv. Cirila in Metoda z zneskom 200 K. Društvo se jc 21. novembra 1. 1. udeležilo po depu-t siji petih članic 251etnega jubileja požrtvovalne narodne delavke ge. Karle Ponikvarjevo v Trstu. Deputacija je   poklonila slavljenki
»P —»•* s trasam. — Urm* »s za m> maravalo od teza da isaa izdajati brošura, pa ja moralo ta svojo aa~ mero za sedaj opustiti. — Končno se izreka gospodu ljubljanskomu županu in mestni občini zahvala za brezplačno prepustitev velike dvorane »Mestnega doma« v svrho predavanj. V društvu je na razpolago 16 različnih časopisov in revij. — Is poročila blagajničarke gdč, Antonije KadivČove jo razvidno, da je imelo društvo s prebitkom prejšnjega leta 3758 K 56 vin. dohodkov in 1418 K 01 vin. stroškov. Preostane čistih 2340 K 55 vin. V poročilu se vzpodbuja k večji narodni požrtvovalnosti. Z vsakim privandranim tujcem imamo največje usmiljenje, od domačinov pa zahtevamo največje popolnosti. 8 takim ravnanjem spletamo bič, ki pada po slovenskem telesu. Dejanja naj pričajo o našem rodoljub jo! Geslo »svoji k svojim« aaj ne bo brezpomembna fraza! Vsaka Slovenka se zavedaj svoje narodnostne dolžnosti; v svojem krogu, v svoji družini naj bo vsaka pospeše-vateljica narodne zavednosti! Mesto obolele knjižnačarke ge. Marije Peru š k o v e poroča o književnem stanju piedseduica ga, dr. Tavčarjeva. Knjižnica šteje 1546 slovanskih del in 305 nemških prevodov, nekaterih najboljših ruskih, francoskih in angleških pisateljev. Vsega skupaj je članicam na razpolago 2869 knjig. Nato so bili za tekoče leto z vzklikom izvoljene: za predsednico: ga. Frani ja dr. Tavčarjeva; za namestnico: ga.Marija Pintarjeva; za tajnico: ga Minka Govekarjeva; za namestnico: gdč. Josipina Kajzeljeva; za blaga j-ničarko: gdč. Antonija Kadivčeva; za namestnico: ga. Josipina Vidmar-ieva; za knjižničarko: ga. Marija Peruskova; za namestnico: ga. Cecilija Korunova; za odbornice: ga, Natalija Kermavnerjcva, gdč. Josipina Podkrajškova. ga Ana Ulrichova, gdč. Karla Modičeva in gdč. Vita Zupančičeva; v razsodišče: ga. Hedvi-ga Su bičeva in ga. Margareta Zupančičeva za pregledovalki računov: ^a. Minka Jelačiuova in ga. Josipina Čud nova. — Predsednica ga dr. Tavčarjeva predlaga izpremembo pravil v tem smislu, da je vsakokratni občni zbor četrt ure po sklicanju sklepčen brez ozira na število navzočih članic. — Gdč. Vita Zupančičeva predlaga z ozirom na to, da »Gospodinjske šole« ni več, da določi v slučaju razpusta društva občni zbor, komu ima pripasti društveno premoženje. Predlagana sprememba pravil se sog'asno sprejme. Vsled predloga gdč. Vite Zupančičeve se stori primeren sklep o nastavljanju učnih moči na učnem zavodu »Mladika«. — S prisrčno zahvalo članicam in od-l>ornicam zaključi ga. predsednica občni zbor.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslala gdč. Olga Voze], podružnična blagajničarica v Trebnjem 40 K iz kazenske j>oravnave g. Jos. Uni-karja ca. Matiji Marin. Take družbo našo pospešujoče poravnave prinoro-čumo. Hvala!
Družbi sv. Cirila in Metoda ie poslal g. dr. Kristan 202 K 01 v, katera vsota se je nabrala v oi moškem okraju namesto drugega venca na krsto nepozabnemu rodoljubu g. dr. Ivanu Omulecu. Darovali so: Ormož: Dr. G. Sernec 20 K, 1 Žemljic 10 K, Marija Gomzi 10 K, dr. Oroslav Kristan 10 K. dr. Preakor 10 K, D. Serajnik S K, A. Perco 10 kron, J. Potočnik 3 K, M. Polak 2 K, J. LaŠie 1 K, A. Eosina 1 K, J. Gri-vec 1 K, Neimenovan 1 K. D. Se njo r 2 K, R. Starki 2 K, M Jerše 2 K, F. Mezuarič 2 K, S. Kaudrič 1 K, J. Novak oO v, .#. Rajšp 1 K, A. 2inko I K, Fr. Haužeiič 1 K. Ivanjkovci. S. Simonie 1 K, L. Peto var 5 K, Pu-Šenci: Fr. M.^šten 1 K. Svetinje: L. Sijancc   1 krono,   Antonija Šijanee
1 kron«;. Kunec: i. Vertot 1 krono, Fr. Mešek 1 K, C. Bobe* ] K. Sredi šee: T. Koterič 5 K, Sinko 2 K, Konic 2 K, Koče var 2 K, Zadrovco Z K, Neimenovan 2 K, Klemenčič 1 K, PeJsmeS 1 K, dr. Spešič 2 K, M. Sinko 2 K, A. Kosi 2 K. Vel. Kedr-lja: A. Miki 10 K, L. OaliiJik 1 K, Ne. imenovan 2 K, Neimenovan 1 tC, J. Preindl 2 K, J. & M. 7olnir 6 K, I. Kosar 1 K, A. Hržič 2 K,   T. Seujor
2 K. Sv. Tomaž: I. Škr'ec 3 K 50 v, Fr. Loparnik 1 K, F. Poplatnik 1 K, Marica Podgorelec 1 K.   Fr. Antolie
1 K, Marija Lebar 1 K. S. Bezjak 50 vin., V. Ozmoc 1 K. Sv. Miklavž: Marica Pinterič 1 K, D Pintcrič ' K, Ana Trstenjak 1 K, Fr. Karbaš 1 K, M. Šalamun 1 K. Ptuj:   Fr. Toplak
2 K, dr. Fermeve 2 K, dr. Lašič 2 K, K. Zupančič 2 K. Sv. Bolfenk: R. Košar 5 K, Fr. Cajnko 2 K, M. Velnar 1 K. Vod rane i: C. Zabavnik 20 v, I r. Zabavnik 20 v. Kog: Fr. Vrabel 20 v, Marija Vrabel 2ti v. Jastrebci: J. Zabavnik 20 v, F. Pokrivač 20 v. Kajžar: Fr. Zabavnik 2 K, Vitan: I. Tomazič 1 K. Lačaves: J. Zadra vse 20 v. Ljutomer: dr. Orossman 5 K, Sv. Lenart: Neimenovan 2 K. Gradec; dr. A. Pernat 1 K. Za to zbirko
so si pridofcUi z NMranjem posataih zaslug «T Žemljic, Konjar, žkrlec, Kulario, Šalamun, Kušar, Pretnar i. dr. Hvala darovalcem, k vala nabiralnem Postavili sto močan kamen v ozidje slovenske trdnjave zoper nemške Rosseggerjeve namene.
— Na« in nemški koleni. Piše se nam: Torej *20./IX. 1908« so nam zasegli! Kaj na iulferajnskih kole kov s napisom »Zur Erinneru ng an den windischen Ueberfall am 20. Sept. 1906«, ki jih povsod med Nemci prodajajo, pa ne bodo zasegli t — To je pravi birokratski škandal. A!i res nimajo slovenski poslanci nobenega vpliva? Res, zasegli so sicer mati kolek, a naših spominov na 20./9. 1908 ne morejo izbrisati. $e hujše nas žge rana in tembolj nas navdušuje ta spomin na — delo, pravo narodno delo. Vprašamo pa dež. predsednika, če označeni nemški koleki, ki so njemu prav dobro znani, niso prokieta žalitev našega naroda? — Tudi ti se morajo zaseči, ako je Še kaj pravice v Avstriji!
— Veliko zanimanje vlada med občinstvom za družinski večer N D. O. spojen z gledališko igro »Divji lovec«, ki se vrši na Svt-čnico, 2. februarja v dvorani bivšega vojaškega oskrbovališča na Dunajski testi (vhod nasproti glavne pošte.) Začetek je točno ob 6. uri zvečer. Vrši se pri pogrnjenih mizah. Vstop prost. Po igri se vrši prosta zabava. Sodeluje tudi tamburaški zbor.
— Na znanje  v pok njeni m uradnikom in uslužbencem.   Od 1. svečana 1910 dalje izplačevali se bodo pokojninski in preskrbo i nr?k i užitlu civilnih državnih uslužbencev in njih ostalih — kakor se je že večkrat po-vdarjalo v tem listu — potom potu hranilnice in sicer ali v gotovini ali pa s pripisom na dotični poštno-hra-nilni kouto   opravičenega prejemnika.   Da  se ne zakasni izplačevanje prejemkov ter da stranke ne zadržujejo poštnih   usjužbeneev v izpolnje vanju njihovega   novega uradnegr poslovanja,   priporoča se,   da iu-aj udeležene stranke v svrho svoje legi timacije   na so roti poštnim uslužbencem pripravljen dotiču* dekret; kajti v smislu točke VI. dotičnega »pouk; o izplačevanju   pokojninskih in pre skrbninskih   užitkov   potom poštn< hranilnice«      kojega imajo strank« itak v rokah — se dostavljajo naka žila oziroma se izplačujejo nakazani denarni zneski edino-Ie v roko v na kazi!u označenega prejemnika, ter j vsakošno pooblastijo izključeno. Kai se tiče naznanil   glede izprememb v stanovanjih   računskemu oddelku c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani, opozarjajo se penzionisti v last nem   interesu na določilo točke IX navedenega pouka. Strcgo pa je razločevati ali je izprememba stanovanj stalna ali le začasna. Kdor sc preseli stalno v prvi polovici meseca, naj to kakor   hitro mogoče naznani p^nzij skemu   oddelku imenovanoga računskega odelka, ker je samo v tem slučaju mogoče,   da ta urad potrebne ukrene, da pravočasno h plačajo penzije na novi naslov. Kdor sc pa stalno preseli v drugi  polovici ni'<seca. naj to javi primernim potom najprej poštnemu uradu dosedanjega bivališča in potem   šele imenovanemu računskemu   oddelku.    To nazuauilo ima namen, da more dotični oddajni postni urad poslati plačilno nakaznico na poštni   urad novega bivališča in da se tako   izplačajo penzije brez zadržka na dan   dospelosti,   sicer se namreč taka nakazila ustavijo. Kdor pa le začasno menja   kvoje bivališče, na pr. poleti, naj se ravna po določilih   drugega   odstavka imenovane to^ke IX. zadevnega pouka.
— CeŠko-slovenski krožek je dobil od društva plzeniskib akademikov sledeči dopis: Z veseljem pozdravljamo vest o ustanovitvi »Ce-> ško-slovenskega krožka« v Ljubljani, ki ga ustanavljate in ki bo deloval na trdno zbližanja in utrditev stikov med obema narodoma. Spominjamo se toplo Vašega milega obiska v decembru v naši kraljevi Plzuji in cenimo Vaše stremljenje, ki gre za tako visokimi cilji ter Vam iskreno želimo, da bi Vaše. delo na slovenskem jugu imelo popoJen uspeh ter Vam kličemo »na zdar!« Omenjamo, da se člani za novi Ceško-slovenski krožek že sedaj sprejemajo, bodosi pismeno aH ustmeao pri tajniku V. M. Zala r ju, uredn. »SI. Naroda«.
— »Slavcev« zaključni plesni venček. Kakor vsako loto, tako je priredilo pevsko društvo »Slavec« tudi letos zaključni plesni venček, h kateremu so imeli pr^o** sam^ aro-jenci plesnih vaj ter društveni člani in po njih vpeljani gostje. Zaključni plesni venček* ki se jo vršil minulo soboto v z zelenjem okrašeni Čitalnični dvorani »Narodnega doma«, je poponoma zadovoljil i plesni odbor i mladi plešoči svet. Bila je prav neprisiljena, čisto domača zabava tako, da se je vse čutilo kot eno ssmo veliko družino. Plesni vaditelj, g. Rede j Jeločaik, bil je »utrudljiv. V znak hvaležnosti ia prii—je
za ajegov trud poklonile so mu ge-' jenke plesnih vaj lep šopek. Omenimo naj, da je četvorke plesalo 96 parov. Med odmorom nagovoril je predsednik »Slavca« g. Dražil gojenke in gojence s primernim nagovorom, pozi vajoč jih k ljubezni do »Slavca« ter kličoč jim: »Na veselo svidenje!« — Pozsbiti tudi ne smemo g. Beniška, kajti on je bil tisti, ki a svojim glaso-virjem skoro ni pustil mladim plesalkam do sape. Pa skoraj gotovo so mu za to dražestne gospodčne še celo _ hvaležne!
— Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani obvešča tem potom svoje člane, da je prejelo od tuka.'šnje slavne Kolinske tovarne večjo svoto kot prispevek v društveni podporni zaklad. Z ozirom na to, da kolinska tovarna prispeva temu potrebnemu podpornemu zakladu in da je imenovano slovansko podjetje, ki izdeluje kavine primesi, ki nadkriljujejo v dobroti konkurenčne izdelke, je dolžnost slovenskega sotrudništva gledati na to, da se v prvi vrsti povsod razpečavajo izdelki domaČih tovarn in poživljamo svoje člane, da uvažu-jejo z posebno vnemo današnjo prijavo. Odbor.
— Plesni venček, ki ga je v soboto zvečer priredilo v »Mestnem domu« osobje tvrdke G. Tonnies, se ie prav dobro obnesel. Vladalo je ves čas prav veselo razpoloženje, za knr firre mnogo hvale marljivemu pomožnemu ljubljanskemu sekstetu na lok. Prireditev sta s svojo navzočnostjo počastila šefa V. in G. Tonnies.
— Iz Simon Gregorčičeve javne ?judske knjižnice se je izposodilo meseca januarja I. 1910 2185 kniig, 385 knjig veČ kakor meseca decembra leta lliOi), in u95 knjig več kakor nie-ceca januarja- 1. 1909. Povprečno vsak dan 95 knjig. Največ se je izposodilo dne 4. januarja, 108 knjig, najmanj pa dne 13. januarja, 32 knjig. Novih legitimacij se je izdalo meseca :anuarja 49, duplikatov 27, tako, da naša    število   vseh obiskovalcev
knjižnice 1089. Novih knjig je pri-•astlo knjižnici 89, in sicer 50 nemških in 39 slovenskih knjig. Vseh ^vjig je v knjižnici 2888.
— Za častnega člana je imenovalo zdravniško društvo za Hrvatsko n Slavonijo primarija dr. V. Grego--iča v Ljubljani.
— Poročil be bo dne 2. t. m. g. ^ranc Stupica, trgovec z želez-dno m pose&tnik v Ljubljani, z gdč. "mio A žii} n n , hčerko bivšega užit-lin^kega uradnika v Novem muetu-iilo srečno!
— Umrla je včeraj v Ljubljani -a. Ivana Spitzer, gcstilničarka. in dšna pocestnica. N. v m. p.!
— Pozor pred strupom. Miuistr-;tvo za notranje posle opozarja, da se lahaja v kupcijakem prometu v svršio zatiranja miši in podgan strup, katerega učinkujoči del je ogljikovo-'\isli bari t. Steklenice s tem strupom ;majo napis: »Vporaba brez nevarnosti. — Ni strupeno. Izkaznica za dobi-
anje strupa nepotrebna.«   To sred-tvo, ki s*? prodaja zelo uspešno in v vedno večji meri, pa ni brez strupa, temveč je zelo strupeno. Omenjeni na-ois na steklenicah ima za posledico, la odjemalci tega str j pa — v prvi vrsti manj poučeni — menijo, da pri vporabi strupa ni treba nikako previdnosti. Občinstvo s* torej opozarja, la je omenjeno sredstvo za zatiranje miši in podgan, vsebujoče, ogljikovo-kisli barit, podvrženo utesnitvam § 15. odnosno 12, odstavek 2 ministr ^ke naredbe z dne 21.   aprila 1876, drž. zak. št. 60.
— Poziv ljubljanskim lovcem! Ljubljanski lovci poleti in v jeseni tako često vprašuje jc naše Barjane, če je kaj veliko jerebic in prepelic, ter. Če so kaj rejeue. Poživljamo jih, naj se za jerebice in prepelice brigalo tudi sedaj, ko je tako velik sneg, da ne pridejo uboge živali do nobenih živil, naj skrb»\ da djbe kako pičo, da se bodo mogle preživeti čez zimo. Saj to bode za našo ljubljanske lovce koristno, ker bodo lovi potem sijaj-nejši. — Barjan.
Ljubljanskim izletnikom in domačinom napravijo na Svečnico, v sredo popoldne v salonu gospoda Ogorelca diletantje škofeljske podružnice C. M. družbo prijetno razvedrilo in zabavo z vprizoritvijo iger: »Eno uro doktor« in »Bratranec«. Za rodoljubni namen (nabiranje obrambnega sklada) sodeluje odličen člau slovenskega gledališča. K prireditvi vabi podružniški odbor.
Ali je že umrl ali sc živi? V »Slovencu« z dne 27. t. m. je bilo Čilati, da je umrl ekspozit na Šmarni gori gospod Poter P i a c e n t i n i in pri-občen je kratek nekrolog. Tudi v »Laibaoh. Zeitung« je priobčeno takšno poročilo. Mi pa smo prejeli od zanesljive strani nasledi-.je pismo: Gospod ekspozit Peter Piaoentini bo še dolgo živel, čo je resničen narodni izrek, da živi ie dolgo, kogar za mrtvega proglase. Gosp. ekspozit jo bil res precej bolan, s j« okreval, tako da že lahko vinc pije in tobak kadi,
ks* ima le daaes močan m
glas, se bo lahko na glas zasmejal novici v »Slovencu« in v »Laibaoher Zeitung«.
Telovadno društvo »Sokol« v Domžalah je imelo dne 23. januarja
t. I. svoj redni občni zbor pri bratu Fran Kuharju. V odbor so bili voljeni z vzklikom: Fran Ravnikar, starosta; Anton Skok,podstarosta; Fran Majzel, načelnik; po listkih pa odborniki: Josip Adamič, Ign. Javoršek, Milan Jenčič, Fran Kuhar, Tomo Pe-trovec in Andrej Sloknr, namestnika pa Ivan Kircher in Ptster Košir. Pre. gledovalca računov sta Janko Vilar in Joško Zamik; delegati za občni zbor »Slov. Sokolske Zveze« so volje* ni: Milan Jenčič, Fran Majzel, Andrej Slokar in Josip Adamič, zastopnikom v »Sokolsko Župo« Fran Majzel, njegovim namestnikom pa Milan Jenčič.
Narodna Čitalnica  v Kamnika
priredi dne 2. svečana 1910 točno ob 7. zvečer dramatično predstavo. Vpri-zori se burka »Zmešnjava na zmešnjavo«. Po predstavi ples.
Umrl je v Škof ji Loki včeraj g. Andrej Oblak, trgovec in posestnik. P. v m.!
Veselica podružnice družne sv« Cirila in Metoda za Višnjo goro-Za-tičino in Šent Vid se je vršila dne 23. t. m. v Višenjskem predmestju pod Ivančno gorico pri g. Ign. Hrastu. Povabilu se je odzvalo od blizu in daleč toliko inteligence in prostega ljudstva, da so bili prenapolnjeni vsi prostori obširne restavracije. Predsednik gospod nad uči tel j Fran Kovač je najprisrčnejše pozdravil navzoče in jih zahvalil, da so se ijdzva-ii vabilu na veselico v tako ogromnem številu, na kar je dal besedo gospodu A. Begu, ki je nadolgo in široko poročal in pojasnjeval o usta-novljanju delovanju koristnih in pre-potrebnih Ciril-Metodovih podružnic za obrambo našega milega naroda. Po končanem govoru so pevci krepko in vzorno zapeli »Lepa naša domovina«, »Slovenec sem« in še več drugih lepih zborov. Nato se je vršila igra: »Čitalnica pri branjevki«. Igralo se je vobče prav dobro, tako da se občinstvo ni moglo nasmejati komičnim prizorom in izvrstnim dovtipom Posebno ljubezuiva in prikupna je bila brhka, zelo urni dasi tudi precej obsežna branjevka, — a tudi vse drugo osobje je prav dobro izvršilo svojo nalogo, kaj je pričalo dolgotrajno ploskanje. Takoj po i^ri se je pričelo s srečkanjem. L.inbke in zale gospodične so kakor pridno čebelice letale po napolnjenih sobah ter prodajale številke za srečoiov. Dobitkov— nekaj posebno lepih — je bilo 106, zato ni čuda, da je dala veselica čistega dohodka 300 K, katera svota sc koj pošlje družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Na občnem zboru 9 Božiču, pri katerem se je tudi nabralo za družbo 100 K, si je podružnica izvolila soglasno sledeči odbor: Franc Kovač, predsednik; gospa Ana dr. Repičeva, namestnica; Janko Sker-binec, tajnik; gospodična Ivanka Do-linar, namestnica; gdč. Lojzika Kristan, blagajničarka; Mirko Sadar, namestnik; Žarko Boltauzer, Ivan Fortuna, Ferdo Vesel, odborniki; Er-nestina Keršič, Minka Pezdir, Krne-stina Zajec, odbornice, Fran Sbrizaj, Karel Wilfan, preglednika; Karel Pleiweiss, delegat za glavno skupščino.
Litijsko - šmartinski Sokol. Prvi občni zbor, dne 1. oktobra 1909 ustanovljenega »Litijsko - Šmartinskega Sokola« so je vršil dne 16. t. m. Starosta dr. Ivan Premrov je najprvo pozdravil brate Sokole. S svojim jedrnatim govorom jih je bodril k na-daljnemu delovanju za sokolsko idejo. Da so šle krasne besede, ki jih je govoril starosta, bratom Sokolom k srcu, so bili dokaz, krepki »Na zdar«-klici, ki so zadoneli, ko je končal svoj govor. Tajnik brat Roglič je poročal, da je društvo štelo koncem   leta 12 ustanovnikov, 47 izvršnjočih   ia 83 podpornih členov.   Odbor je   imel 7 rednih sej, pri katerih se je sklepalo o nabavi orodja in drugem društvenem postopanju. Blagajnik brat Mo-dic je z vidnim veseljem prečital svoje poročilo in to po vsej pravici, kajti malokje se nabere za kako društvo v treh mesecih 1377 K 62 v. Od tega nabranega denarja si je društvo že nabavilo drog, bradljo.konja in druge potrebščine. Preostanek 311 K 54 v in na daljne prispevke pa bo društvo porabilo za nabavo potrebnega "rod-ja v Šmartnem. Načelnik brat Fin-cinger je v svojem strokovno sestavljenem poročilu omenil, da po preteku treh mesecev se ne more pričakovati posebnih uspehov, pač pa zagotavlja, da bo zamogel to  storiti po preteku enega leta, in to prav gotovo, ako bodo telovadci ostali tako pridni, kakor so bili do sedaj. Načelnik Fin-cinger je s svojim poročilom vse Sokole naravnost očaral in ko je nehal poročati, zaorili *o po dvorani krepki klici: »Na zdar Finoinger!« Na 1o se je vršila volitev. Z vsklikom sta kila g
voljena dosedajna starosta in podstav
ros ta, namreč brata dr. Ivan Prem-rov in Ferdo Tomažin. Za načelnika
je bil voljen brat  Fincinger. Drugi odborniki so bili voljeni z listki. Izvoljeni so   bili   bratje- AndoljAek, Knaflič st., Lajovic Makso, Modic, Razboršek, Roglič, Slane in Vozel, za namestnika Ivan Robavs, za preglednika računov Krnil Lajovic in Knaflič mlajši. Pri raznih nasvetih je načelnik Fincinger posebno poudarjal, da naj odbor skrbi za to, da čimprej dobi Sokol stalni telovadnici, kajti v sedanjih   razmerah zamore se telovaditi le za silo. Vsled tega je treba v Šmartnem   plačevati   od dvorane 10 kron najemnine   mesečno in to le toliko časa, dokler se lan j i posestnik ne proda hiše, v kateri se nahaja zasilna telovadnica.   Isto velja tudi za Litijo.   Le toliko je Sokol v Litiji na boljšem, da mu ni treba plačevati najemnine.     Sedanji    najemnik brat Emil Lajovic prepušča dvorano brezplačno, za kar se mu tudi tem potom najiskreneje zahvaljujejmo. Sploh je brat Emil Lajovic   zelo   delaven in požrtovalen. On ni le Sokol z du^-o in telom ampak tudi    pevovodja smar-tinskega pevskesra društva »Zvon«, s katerim je nedavno   priredil koneert v Litiji ter pokazal   kai se lahko doseže   z vztrajnostjo.   Skratka: brat Emil Lajovic zasluži, da rodoljubi iz okolice, zlasti pa nekateri litijski nekoliko bolj vpoštevajo geslo: Svoji k Bvojim.    Učimo   se od u a sprotni V ov. Tein potom    pa bodi izrečena trona hvala vsem.   ki so dosedaj kaj darovali, posebno pa Franeelnu in Pepe-tu.   Dne 5. februarja pa priredi ^Sokol« svoj prvi plesni venček. Po pripravah soditi utegne biti krasno. V**-selični ods^k se muči na v»*e pre^^ge, da častno resi tvojo nalogo. Prihitite torej v obilnem številu in nam pomagajte k zgralbi   prepotrebnih telovadnic,   v katerih se bo Sokol 7amo-gel vežbati,   da doseže svoj cilj! Na zdar!
Malomarnost poštne uprave se
je v Idriji jasno posve.Iočila te dni, ko je padlo nekaj več snega V Idrijo je došla f>:>-ra iz Lo^t?tea v petek zvečer, pot^m pa še le v ponedeljek zvečer. Idrija je bila torej skoraj šti ri dni brez vsake pošte, ker je to edina zveza, ki veže mesto Idrija z ostalim svetom. PoŠta ni mogla v Idrijo, privatna vozova pa *ta v nedelj > zvečer prišla v Idrijo. Ce stu ta dva, lahko, bi dosjK-la culi povta. a ni iz eno-stavn»'cra razloga, ker tega ni hotel logaški poštar Mullev. V torek zopet ni bilo pošt** ves dan, šele v sredo opoldne jo je prinesel poštni sel. Kakšne neprijetnosti so to za mebi-valstvo zlasti trgovce in obrtnike, =u je lahko misi i t i. Poštno ravnateljstvo je še le na pritožbe županstva odredilo, da se vsaj pisemsko pošto oskrbuje v Idrijo. Pripomnimo še, da so tu :i v t rek priš-i privatni vozniki v Idrijo. Je pač naravnost nečuveno, kako postopa poštna uprava z Idrijo, drugim mestom na Kranjskem!
Notr: iij-ki planinci prirede v Postojni na pusrro nedeljo, dne svečana 1910. v hotelu pri Kroni piesni venček v prid skladu za kočo na Nanosu.
Zlato poroko bo čil in zd^av v stamsti 89 let praznovel dn*> 2. Februarja v Vipavi gospod Janez Doki e-v a. Na mnoga leta.
P.rtres. V no<"i od p-tl.n na -to je bil potres, ki se ni čutil samo v Ljubi fani n**cro daleč naokrog, tudi v Zagrebu in na Reki. Prejeli smo o tem potresu -dedoča poročila: Kandi-ja 29. t. m. zjutraj ob 12. uri 50 min. je bil 5 seund trajajoč potres, potem pa ob 1. uri 10 minut zopet. Sm.>r od vshoda proti zahodu, culo se je po-pred bobnenje. — Iz Šempetra pri Novem m^tu: Danes dne 29. t. m. ob 1. uri 15 min. zjutraj sra se tu či lila tekom četrt ure dva potresna sunka. Bi ier: zapad-vzrn-d. Tudi dne t. m. smo ob polu 5. uri popoldne čutili precej močan valovit potres. Pri nekem posestniku je vsled potresa padla skleda z mize, pri drugem je na podu prevrglo slamor°znico. Smer je morala biti od juga proti severu. No-voznani komet je bil tu viden dne 23.. 25. in 27. t. m. okoli polu 7. zvečer. Najlepše se ga je lahko občudovalo dne 23. t. m. od 6. do polu 7. zvečer. — Št. Jeraej: Po noči od petka na soboto 29. jat.anrja cb 1. uri 10 min. (po poštni uri 1. uri i min ) je bil valovit 10 do 15 sekund trajajoč potres ■ predidočim silnim bobnenjem in 3 oddaljenimi sunki. — Smer od juga proti severu. Ljudje so se prestrašeni vzbudili ter prižgali luči. V neki hiši je padla skleda raz polico in se razbila, sobne duri so se odprle. Na prižgani luči je padel cilinder na tla in se razbil. Cez 15 ninut se je pojavilo zopet zibanje. Ljudje ob vznožju Gorjancev niso toliko začutili po tres, ko oni po ravnini. Tembolj proti Krki, tem večji so bili stresljaji. Barometer je 3 dni preje Jako nizko bil, da že več let ne tako. — Mokronog dne 29. * rn 5 minut pred 1. uro je bil tu preeei močan, več sekund trajajoč potres. Ljudje so zbegani vsta-
jali 8ke*o posekaš al  aapravi! —
Zagorje. Točno ob L uri zjutraj od
28. na 29. je bil tukaj približno H se-kund trajajoč, od vzhoda proti zahodu močan potres: ob 1. uri 15 min. js sledil drug lahek sunek.   — Celje:
29. januarja zjutraj ob 1. uri 3 min. čutili smo tu precej jak podzemeljski sunek, ki je trajal par sekund. Smer od vzhoda proti zahodu. Škode potres ni učinil nobene, — talec: 29. t. m. v soboto zjutraj ob 1. uri 2 min. čutili so se v Žalcu precej močni potresni sunki. Potres trajal je 15 sekund, zadnji sunki bili f o precej močni. — Maribor dne 29. t. m. točno ob 1. uri ponoči je bilo tu opaziti močan, nekoliko sekund trajajoč potresni sunek v smeri jugovzhod - sevcroža pad. — Ormož. V noči od 28. na 29 t. m. ob 1. uri 15 min. je bil tukaj potres, ki je trajal kake 4 sekunde, za tem še dva močna sunka, tako da so na steni podobe žvenketale.
Trboveljski »Sokol« je imel svoj redni občni zbor v nedeljo dne 23. t. m. v dvorani g. Forteja na Vodah. Starosta br. Počivavšek pozdravi navzoče, ki so se polnostevilno odzvali odborovemu vabilu ter podeli besedo tajniku br. Vel kavernu. Iz njegovega poročila posnemamo,   da   je imelo društvo 80 rednih članov, med temi 25 telovadcev.   Trboveljskemu »Sokolu« je pri njega ustanovitvi ku-moval »Sokol I.« v Ljubljani, ter se izreče za moralno in gmotno podporo omenjenemu društvu in njegovemu tačasnemu starosti br. dr. Pe**tot-niku iskrena zahvala.    V preteklem društvenem letu je društvo priredilo izlet v Krško, Hrastnik, Gaberje pri Celju, Zagorje in Litijo in javno telovadbo v Trbovljah, pri kateri je sodeloval    tudi hrastniški    S^kol« in »Sokol« v Zagorju s svojim naraščajem.   Gledalcev je bilo pri javni telovadbi nad 2(>00, in so ti z na\ dušenjem    pozdravljali čile telovadce. Nadalje je ~Sokol« priredil dne 25. septembra 1. 1. bratom, ki so odšli k vojakom, dobro obiskano o m dnico, dne 31. decembra pa S lvestrov ve čer. Blagajnik br. Ražun je rjoroeal, da je imelo   društvo v prvem letu svojega obstanka 2950 K 64 h dohod-hoV in 2193 K 93 h stroškov. Preostanek znaša 757 K 31 h ; društveni inventar pa 1759 K 44 h in je ves plačan.   Načelnik brat Velkaverh je noročal   o delovanju v telovadnici Telovadilo se je 1121 ur in je telovadilo v eni uri povprečno po 21 telovadcev. Da se je dosegel v telovadbi zares   lep   napredek, gre zahvala v prvi vrsti »Sokolu L« v Ljubljani in njega starosti br. dr. Pestotniku. Veliko zaslug si je pridobil tudi začasni načelnik trl>o\eij<kega »Sokola« brat Fincinger,   kateremu   se izreče za ln ala. Nato *e je vršila volitev novega odbora. Voljeni so bili bratje: A. Počivavšek,   starosta; Goropev-šek. pod^tarosta; Velkaverh,   dr. ?A tek, O. Moli, Režun, Maternczug. St. Močnik, Bigmon in Letnik, odborniki ; nametnika: Feštajn in Kostanj-iek. Načelnik: Rz^ničnik. Prejrledo-valca   računov:   Dežman in Kuhar. Odposlanci k S. S. Z.: Počivavšek, Velkaverh in Rzeničnik. K zadnji točki dnevnega reda predlaga brat Goro pevšek, naj se dovoli za hrastniški »Sokolski dom<- 100 K ter se predlog -»prejme. Nadalje se sprejme predlog, da    participira    trboveljski >*Sok 1< pri eventuelni izgubi, ki bi nastala pri    nameravanem prihodnjem celjskem izletu s svoto do 200 K. Lepo se je razvil naš »Sokol* v teku prv. jra leta; a da postane v nadalje knp-k»jši, nam je v zagotovilo novi odbor. Pač se sliši, da nastanejo v kratkem vse druge razmere po naši dolini ter da se napne jo strune ostreje poti   tukajšnjemu slovenskemu življu.   Odkritosrčno izjavimo, da nam boj ni ljub, a če ga od nas izsilijo, bode šel »Sokol« z veseljem v ogenj in sicer z zavestjo, da ima za seboj pretežno   večino trboveljskih prebivalcev. —k.
Občinska volitve v Žalca. V
soboto bo se vršile v 2alcu občinsL e voiitve Kandidati »Narodne stranke« so dobili v tretjem razredu po 152 glasov, klerikalci po 32 glasov. V dru gem razredu so dobili kandidatje na* rodne stranke 23, klerikalci 13 glasov. V prvem razredu se klerikalci volitev niso udeležili t Zmaga slovenskih na pređnjakov v Žalca je torej popolna. Misi onarji so pogoreli! Slavs zavednim Zadanom !
Prof. Hat Matek f. V Mariboru je v soboto popoldne umrl po daljšem bob bani u g. B až Matek, profesor na tamkaj&nj gimnaziji. Pokojnik je bil doma v Gornjem gradu Po končanih modroslovnih študijah je bil dolga leta suplent na celjski gimnaziji. Dasi je bd v svoji stroki veicak — poučeval je matematiko in fi»;,-o —f vendar j*-moral skoro deset ' di""**i na stalno oameščeoje Kdoi J» a d takratne razmere v Celju in m «»*a/er*kem, ve, da je bila glavna za presta, ds je moral Matek tako dolgo čakati ns stalno na-mescenje, to. ker se ni nikdsr bel po kazati svojega narodnega slovenskega tr.isbf-na Ko so osnovali aloveotfce paralclke as gimnaziji v Mariboru, je
ty za i-eoCtti-j.. Na gt~*e ko rsvinm matematik, jo g.   *j#g«#*i   .ta t. «ak Koriti -v*pudbuj-ih, da je j*. -*■-»» u*» *ca*k* matematična učoe knpg- * ;re<aaie   iole.   Njegovemu   trudt v» imsitio *ahvaliti, da im*mo slo.-nsk# matematične u»4ne knj g« le malodan« *■ vse gimnazijske razrede. In »se te knjige so p od ategovegs peresa Je sent je Matek prihitet v Ljubi tano. da *e posvetuje o izris p neke nove učne kaiige.  Bd je se »afcrat bolan, kmalu na to se mu je boirzen shujša1 a in % soboto  mu  ie neizprosna smrt pre otrgla nit življenja.  Pokojnik je bil kakor smo ie nagla*alt, veščak v svoii stroki, dober Slovenec, izvrsten učiteh »n velik  prijatelj  mladme.  V krogu svojih  tovarišev in svoj h učencev j* užival  največje spoštovanje. Vsakdo, ki gs je poznal, ga je imel rad. zaka, Mat« k je bil zares zlata in blaga du*a. kakrsn h   je   dandanes  vedno manj. Bodi  ohranjen  vrlemu   moiu trajen spomin v narodu slovenskem I
▼ fraikaza erfe|a nastopa ta
teden piraaUa Cb o d Merode, znana prijateljica pokojnega beig jskega kralja Leopolda Kakor listi javljajo, bo Oo de Mer od tožila zapuAčino kralja Leo polda, ker ji je svojecsMio kralj dal pisn eno zagotovilo, da bo po njem p* dt do v ala pol milij >na frankov in mal gradič na južnem Francoskem. Na to pi>nv no zagotovilo pa je v oooroki pozabil.
' ttraacZU IM   redni oDcm zbor oo v torek,   one   1. f bruana 19i0   v dru itVt n»h  prostorih.  Scbonaue« s**  17 1.
AkacL teka. društva „Triglav"
V Oradca« lil i mm obem 4.tH>r bo dne 1. svečana 1910 ob 8. zvečer v orostorih akad. tehn. društva »Triglav«,
Schonaugajsse 17, I.
Alarmni dgnal izdal tatove. V
vilo   gospe Marije Zulin na Opcnbki *esti pri Trstu so v torek ponoć: vlomili tatovi, vedoč, da tam notri *edaj iikdo ne stanu;e in obetajoč *i obile-za plena.   Poleg \ile je pa mala hišica, stanovanje   oskrbnika dotične vile, Franca Sapnika,   ki ima auhtg, dražiti vilo in oskrbovati k njej spajajoče posestvo. Glavni uhod v vilo ie iz previdnosti   zvezan z alarmnim zvončkom   z oskrbni kov i m stanovanjem. — Ta z\'oneek je pričel v torek >polnoči na vso moc zvoniti, oskrb-dk je takoj poklical policijo. Ni bilo reba čakati oolgo,    ko sta se prav potihoma — nič   hudega   sluteč — priplazila iz vile   dva človeka z res ►bilim   plencm in sicer naravnost v ix>ke — redarjev.   To sta: 201etni te-lak Matevž Cebron iz Rihenberka in 21 letni   težak Josip Bizjak iz Trsta. Ko sta bila ta dva vklenjena, so policaji nakrat   opazili,   da   se nekdo kriva na strehi vile za dimnik. Poli-•ijski nadzornik je dotičnika pozval, mj pride nemudoma s strehe,   a ker xa ni ubogal,   je   splezal   na streho ^den redarjev in pregnal skrivujočo-Ta se, ki je '.udi prišel takoj v roke oolicajev. Ta so kliče: Filip Tavčer iz ivangrada pri Komun, ki je n^-dolgo temu,   dest^rtiral iz sežanske gamizi-ie. T^jara zadnjega je r>0^icija izročila vojaški oblasti,   medtem ko je prva dva oddala deželnemu sodišču.
Karambol. Ko je sinoči peljal na Cesti na južni kolodvor po progi elek-trično-cestne železnice izvošček neko gospo in tri otroke, mu pride nasproti elekrični voz ter zadene v izvoščkovega, katerega je prevrnil in mu s tem napravil do 100 K škode. Razume se, da so se pri tem gospa^kakor vsi trije otroci, ki so bili v vozu močno prestrašili. Katerega zadene pri tem večja krivda, bode dognala preiskava. Da smo objektivni. Po tiru elekrične Železnice je voznikom, kakor tudi samo-tež vozičkom sploh prepovedano voziti.
V sedanjem času in posebno še v ozkih ulicah se to pač mora trpeti, ker se sicer ustavi ves promet. Nikakor pa ne gre, da bi po širokih cestah vozili vozniki po električnem tiru ter s tem motili redni električni promet. In to se dogaja česče. Da poročali smo že večkrat, da nekateri vozniki električnemu nalašč nagajajo, kar pa v navedenem slučaju ni bilo. Izvošček se pač ni mogel takoj umakniti, voznik pa baje voza ni tako hitro ustavil. Dejstvo je pa tudi, da je š konji voziti po tiru električne železnice nevarno, sosebno pa Še v snegu in kadar so relzi zamrznjeni. Kaj lahko se prigodi, da konju na relzu spodleti in pade ter si zlomi nogo, kar se jc tudi že zgodilo. Torej previdnost, tudi v lastnem interesu ?
TTiinaiTi Glasom razpisa c. in kr. vojnega poveljništva v Gradcu z dne 20. januarja 1909 št. 523, se oddajo 4 ustanove grofa Frana Codroi po 84 K deklicam, ki se nameravajo omožiti. Tc ustanove so namenjene za deklice, katerih očetje so služili ali služijo pri katerem avstrijskem polku. Nadalje tudi onim vojaških invalidov ns Dunaju, ki so bile rojene, ko so se njihovi očetje oženili še kot aktivni vojaki I. razreda. Prošnje je opremiti z rojstnim in krstnim listom ter ubož-ntm in nravstvenim spričevalom, od* nosno z dokazi, ds m te njihovi
očetje poročili v L razreda. Vložiti jih je takoj in sicer pri noikih. pri katerih . *včet|c služili, odnosno pri in-^liOtvavv tf»veijiiistvrr n.t Dunaju. aH i» je« «vtdenčni oblasti. Prošnje so kolesa moste
Zapet znale aavs adeje smo lobih ponoči. Včeraj podnevi in zvečer sosebno pa v soboto ponoči, je močno deževalo, a ko je danes ponoči temperatura padla, je jelo snežiti. Pota so slaba in je promet silno otežkočen. Tudi električna cestna železnica ne gre redno. Z mnogih streh mečejo sneg, ker se je bati, da ne bi v podstrešja zatekalo. Stranke, ki se bodo selile v februarskem terminu, bodo imele zaradi snega občutnejše stroške, kakor sicer in so resnično vredne obžalovanja.
Zabave v LJubljani. Včeraj in v soboto jc bilo po raznih krajih mesta 25 plesnih veselic in manjših takih zabav, ki so se povsod vršile v redu. Se prihodnjo nedeljo, potem pa zdravstvuj za eno leto veseli pred-pustni čas!
S eeate. Včeraj popoldne je z pridirjalo čez Hradeckega most par konj s kočijo brez kočijaža, baš ko je stal Pod Trančo električen voz. Konja bi se bila gotovo zagnala v električnega ter bi se bila pripetila neizogibno velika nesreča, ako bi ne bil skočil z elekričnega sprevodnik in splašena konja še pravočasno ustavil.
Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 29 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 40 Slovencev in Hrvatov. V Beljak je šlo 25, v Heb 35, v Buks pa 40 Hr-vetov. Na Dunaj ie je odpeljalo 25 Kočevarjev. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko pa 27 Hrvatov.
izgubljeno in najdena. Neka gospa je izgubila denarnico v kateri je imela 50 K denarja. — Sluga Karel Pinnan je izgubil bankovec za 10 K. — Ga. Julija Povšetova je izgubila zlat uhan z višnjevim kamenom. — G. Fran Anžič je izgubil denarnico, v kateri je imel do 17 K denarja. — Neka dama je izgubila bankovec za 10 K. — Poslovodja p. Alojzij Jamnik je izgubil zlato ovratnično iglo, katero je našel delavec Fran Kozin. — Helena Vavpotičeva je našla večjo vsoto denarja in ga oddala pri magistratu.
Zamenjan je bil včeraj popoldne v kavarni ,Evropi*1 nov trd klobuk (Halbzvlinden. Dotični gospod naj blagovoli naznaniti svoj naslov v kavami, oziroma tam izročiti klobnk. da dobi svojega.
Drobne novice.
■ Paril pod vedo. Zadnja poročila pravijo, da se obrača na bolje. Voda počasi pada. Seveda nevarnost še ni pri kraju, ker sc na raznih krajih tla posedajo in se bodo morda vsled tega porušile nekatere hiše. Vreme je suho in včasih sveti tudi solnce. Obč. svet praški je daroval za pariške reveže, ki so po povodnji oškodovani, 10.000 frankov; v isti namen priredi praško .Narodno gledišče" dobrodelno predstavo.
- Proces Janine Borourske. Po petnajstdnevni razpravi, o kateri so senzaciježeljni listi vseh barv prinašali dan na dan dolga poročila, je slednjič naznanjal brzojav iz Krakova, da je Janina Borowska oproščena. Kakor nedavno v Parizu madame Steinheil . . . Porotniki so imeli odgovoriti na dve vprašanji: ali je Janina Borowska kriva umora, ali je kriva uboja; na prvo vprašanje pa so odgovorili porotniki soglasno: ne; drugo vprašanje pa so zanikali v 6 glasovi. Sodišče je Bo-rowsko nato oprostilo. Drž. pravdnik je prijavil ničnostno pritožbo.
Telefonsko in brzojavna poročna.
Češki deželni zbor«
Dunaj, 31. januarja. Jutri izide v uradni »Wiener Zeitung« eenarki patent, s katerim se sklicuje čeiki deželni zbor na dan 3. februarja.
Afera Hofrichter.
.Tunaj, 31. januarja. Du&evno stanje nadporoenika lic.frichterja j^ tako, da se je vojaška oblast odločila ga dati preikati po posebni zdravniški komisiji. Iz dobro poučenega vira javljajo, da bo nastal v aferi Hofrichter senzacionalen preAret.
Smotke se pod raže! Dunaj, 31. januarja. Meseca julija se povišajo cene smodk in cigaret v smislu dogovoru, sklenjenega med merodajnimi faktorji. V tem oziru so v tiru pogajanja tudi med ogrsko vlado in tobačno upravo.
Ogrska kriza*
Dunaj, 31. januarja Ministrski predsednik grof Khuen • Hedervarv je snoči dospel semkaj. Danes ga je sprejel cesar v posebni avdijenci, ki pa je trajala samo par minut.
Dunaj, 31. januarja. Cesar je izdal na grofa Khnena «vojeročno pis-mo, ▼ katerem utemeljuje svojo od-
ločitev, zakaj ni sprejel demisije ministrstva, marveč se izrekel za raz* pust poslanske zbornice. Cesarjevo nismo na Khuena se giasi kakor manifest na narod.
Grška kriza, Atene, 31. januarja. Kralj Juri} je na vsi črti kapituliral. Privolil je v sklicanje velike narodne skupščino in poveril sestavo neparlamentarnoga ministrstva Dragulisa. Vojaška liga se je razšla,
Avdijence* Dunaj, 31. januarja. Cesar jc da nes sprejel guvernerja avstro - ogrska banke dr. Popovicsa in sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja.
Srečna Borowska* Krakov, 31. januarja. Državni pravdnik bo prijavljeno ničnostno pritožbo proti oprostitvi Janine Bo-rowske umaknil. Boro^ko bodo še jutri izpustili iz zapora. Vstopila bo v neki sanatorij, ki se ji jc- ponudil, de jo sprejme v dvomesečno brezplačne zdravljenje.
Demonstracije v Derolinu.
Berolin, 31. januarja. Socialn. demokratje prirede jutri velike demonstracije proti poslancu Olden-burgu, ki je rekel, da mora biti cesa* vedno pripravljen, da z 1 poročnikorr in 10 vojaki razžene parlament.
Predsednika  Fallieresa zadela kap?
Pariz, 31. januarja. Po mestu se govori, da je predsednika republike Fallierosa zadela kap in da bo vsled tega resigniral na svoje dostojanstvo. V tem slučaju bo izvoljen za predsednika republike Brisson.
Za Pari i?.
Dunaj. 31. januarja. Dunajski mestni občinski svet je daroval za žrtve katastrofe v Parizu 50.000 K.
Rim, 31. januarja. Kralj Viktor Fmanuel je daroval za Parižane 50.000 lir.
Carigrad,   31. januarja. Turška vlada je nakazala ?.a žrtve velike po vodni v Parizu 50.000 frankov. Zopet vejna nevarnost na Balkanu^
Bolgarska    napove vojno Turčiji f
Sofija, 31 januau.ia. V vseh tu kajsnjih krogih se splošno govori o vojni,   ki jo bo Bolgarska moralno prisiljena napovedati Turčiji. Znana
razsodba solunskega prekega soda, s katero so bili ve^i bolgarski četo vodje, ki so se podali Turkom po proglasitvi ustave, obsojeni na smrt. je v vsi bolgarskih javnosti povročila nepopisno ogorčenje in razburjenje, časopisje in vsa javnost glasno zahteva, naj vlada takoj brez odlaganja napove Ture i ji vojno. Na čelu strau-[ ke, ki zahteva brezpogojno vojno proti Turčiji, jo bivši vojni minister general Sarov.
Sofija, 31. januarja. Solunska obsodba je napravila tudi na vladne kroge silen vtisk. Tudi v teh krogih se računa z možnostjo vojne prot? Turčijk
Sotija, 31. januarja. Vojno uprava je odposlala že več polkov na turško mejo.
Sofija, 31. januarja. Xa progi Sofija-Plodiv-Haumauli vozijo neprestano vojaški vlaki streljivo ir živila na mejo.
Sofija, 31. januarja. Vojno ministrstvo je j)ozvalo novince, ki bi morali pod zastavo šele meseca marca, naj se prijavijo svojim polkom že prve dni meseca februarja.
Turčija     sama     računa z vojno!
Carigrad, 31. januarja. Mada st zaveda, da je nastal skrajno kritičen položaj, ker grozi Turčiji nele vojna z Bolgarsko, marveč tudi z Grško. Vojna uprava pošilja vojaške oddelke na Bolgarsko mejo in v Tesalijo.
Carigrad, 31. januarja. Sestal se je vojni svet, ki se posvetuje o odredbah, ki bi bile potrebne v slučaju da izbruhne vojna.
Pariz, 31. januarja. »Temps« javlja, da je bil vojni ataše v Berolinu En ver bej brzojavno poklican v Carigrad, da se vdeleži posvetovanj voj nega sveta.
Carigrad, 31. januarja. Vojni svet se je proglasil parlamentarnim. Načeluje mu generalismus Šefket pasa.
Caragrad, 31. januarja. Vojm atašeji iz Berlina, Rima in z Dunaja so imeli dolgotrajno posvetovanje z vojnim ministrom. Turčija   n as koči Tesalijo.
Carigrad, 31. januarja. Turška vlada je sklenila, da takoj zasede s svojimi voji Tesalijo, ako pride do kakršnihkolih   nemirov na Grškem.
Dunaj, 31. januarja. Iz povsem zanesljivega vira javljajo, da napove Turčija nemudoma Grški vojno lr okupira Tesalijo, ako bi velika narodna skupščna sklenila, da imaj« v njo dostop tudi zastopniki Krete.
če ste nflhodni, hripavi, zašle-zeni, Fellerjev fluid z znamko „Elzin fluid". Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v grlu In drugod, da učinkuje zdravilno, blaži kašelj In osveži. Tucat za poskušnfo 5 K, dva tacata.Z K (50 v. Izdelovalec edino lekamai Fclkr v Stanici, Elrm trg 238 (Hrvaško).
fc Mm u l. lom torti
slavnima slovenskima skladateljema
spomenik!
(Klic slovenskemu narodu!)
Ko slišiš glasiti se Svojega na-/oaa najboljša imena, glasita se tudi
imena dr. Gustav Ipavic (* 15. avgusta 1831, f 21. avgusta 1908) in dr. Benjamin   Ipavic   (* 24. decembra
1820, t 20. decembra 1908). Zibeljka lekla je obema v Št. Jurju ob juž. žel., umrla sta hitro zaporedoma prvi v St. Jurju, drugi v Gradcu. Bila sta
velezaslužna moža. Obn zdravnika, ljubljena od svojih bolnikov, izvrše-vala sta čez 59 let zvesto svoj poklic; Benjamin mnogo let brezplačno kot
primarij otroške bolnišnice v Grad-sa. Gustav je bil 35 let 7upan in čast-
ai župan v St. Jurju ob juž. žel., čast ni občan mnogo slovenskih občin ter ima tudi trajne zaslusre v kmetijskih panogah.
Bila sta častna člana mnogih slovenskih domačih in tujih društev in sam cesar ju je odlikoval. Ob njih smrti pisali so celo nemški časniki v obsežnih člankih tako, kakor se nše le o velikih možeh — polno priznanja, hvale in občudovanja. Hvaležnost za tako delovanje opravičil bi samo na sebi spomenik in vendar vse te zasluge izginejo proti temu, kar sta bila imenovana Slovencem \ot narodna skladatelja.
Kdor ju poznal osebno, opazoval je njih ljubeznjivo vedenje, primerno duševnemu položaju vsakogar, s katerim sta občevala Njih ua< aj v bistvu vesel, prilagodil s*j je vsakemu položaju, vsaki starosti in vsaki struji. Take so tudi njih sklad-■»<?. Prilagodijo se vsakršnemu srčnemu občutku.
Te pesmi budijo ti sleherni dan jšo k oni plemenitosti, katero sta vlivala iz svojega globoko čuteeega srca brsta Ipavica v svoje pesmi: ljubezen, prijateljstvo, ču« za pravico in narodni ponos od me Vil iz ii j *. o. ■■ Pesem učinkujoča tako je utrinek onegei večnega solnca, ki ogreva srca in ki se imenuje »umetnost«!
Cela    vrsta najkrasnejših melodij bila je ustvarjena tako, da zadene vsako pravo srčno struno. Tako vglasbil Gustav   pesmi »Mrak«, Kje   so   moje rožice*.. ^Oblačku«, »Mrz«J veter    ^Tam za goro«, ■> Sre-vasi<%   »Savska«,   /^Zvečer«, »Juri«,   »Pod lipo«, »Per?ce«-, »Planinska roža--, »Danici« in nebroj drugih —   blesteča verižica   muzikalnih bi-rov«. —   Kako priljubljene so njegove pesmi le eden vsgled: Ko so dobili pevci »Glasbene Matice« v Ljubljani vabilo neke tvrdke peti v gramofon najlepše slovenska pesmi, peli so jih pevci 15, ne da bi znali za skladatelja. In ko so se zahtevala imena dotičnih skladateljev, pokazalo se je, da je bilo od teh 15 pesmi 11 Gcstav Ipavčevih.
Benjamin pa se je povzpel v .'nem oziru še višje. Uvažujoč t*omen pesmi za kulturni ugled vsakega naroda, ni ostal zgrolj pri mali obliki takozvane »narodne pesmi«, temveč podaril je Slovencem skladbe večjega obsega, kakor »Kdo je mar«, opereto »Tičnikr in epero »Teharski plemiči«, ki je bila prva slovenska opera — a tudi v popolnoma narodnem duhu. V Teharskih plerr.ieih kaže vrlino naših rojakov preteklih dni, ki so si vsled svoje hrabro-*t iz-vojevali plemstvo. Vr izvolitvi iega predmeta za svojo op^ro vidi <e ljubezen do svojega roda, za katerega mu ni bila prevelika nobena žrtev.
Zatorej se ni čuditi, da so vspe-le bratov Ipavicev melodije takrat najlepše, kadar so opevale domovino. »Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj« poje Benjamin in »Slovenski deželi enake ne vem', poje G n sta v.
Domovini služiti s politiko pa jim ni bilo dano. Njih miroij/ibni značaj jim tesra ni dopostil. Iti vendar sta na političnem polju dosegla več, nego marsikateri nadarjen politik. Pred nekolikimi desetletji vladala je se neka napetost med Hrvati in Slovenci, ki je sedaj izginila in napravila prostor najprisrčnejšim od-nošajem. In da se je to doseglo, k temu sta pripomogla ne malo tudi brata Ipavica, ne morebiti s političnimi eini, temveč s svojimi pesmimi. Ipa-viceve pesmi pojejo se na Hrvatskem ravno tako pogosto, kot na Slovenskem. Ipavicevo pesem ftlišiš sleherni dan v zadnjem gorskem kotičku in na blestečih mestnih koncertih na Hrvatskem nič manj pogosto kot na Slovenskem. Tudi pri drugih slovanskih narodih sta Ipavica ljubljena domačina. In pesem »Slovenec sem«, katero je vglasbil Gustav, pojo sedaj že vsa slovanska plemena na pamet in je ta pesem tolmač drugim slovanskim narodom, kako čuti Slovenec: dobi hlapce van ja je konec — »s ponosom reči smem, Slovenec sem«.
Na tajj^san, ki jo postala
navdamrjo^o so tadl ostala slovanska plemena. Sama ta pesem naslutila bi spomenik!
Okoli 50 lat prepevala sta brata Ipavica Slovoaosm novo pasmi, ki so vsakemu Slovencu srčni zaklad.
Te pssmi so sama, is katerih jo vzklilo lovorjevo listje, s katerim venca Slovenec svoje mojstre pevce. Vidni mak v to na bodi saossonlk!
Is najraslionejiih krajev nase ožje domovine sliši so klic: »Stavimo bratoma Ipavicema spomenik!« »Glasbena Matica« v Ljubljani, »Šentjurski komite ad hoc«, nebroj slovenskih društev in bratje onkraj Sotle vsi kličejo: Ipavicema sporna* nik!
Stal bo v Št. Jurju pred novo šolo, učencem vsaki hip na ogled, vsakemu domačinu v bodrilo in ponos ter tujcu v spoštovanje; stal bo za Št. Jurij in za celo slovensko ozemlje; stal bo, sedaj in vedno glasno kliooč: »Tako slavi slovenski narod svoje velike može!«
V to naj prispeva vsa naša domovina, društva naj prirejajo večere itd. in darove bo izkazoval »Komite ad hoc« v domačih časnikih.
Za. Hrvate: Milan   Krešič,   predsjednik saveza brv. pjev. družtava u Zagrebu. Janko Barle, prebendar prvostolne crkve
v Zagrebu.
Za Čehe:
Oscar   Netbal,   koncertni ravnatelj dunajskih crlasbenih umetnikov.
Za Slovence:
Matej Hubad, koncertni vodja >Glas-bene Matice« v Ljubljani. Prof. Anton Stritof, predsednik »Glasbene Matice« v Ljubljani. Ur. Vladimir Ravnihar, predsednik Zveze slovenskih pevskih društev. Dr. Gojmir Krek, urcduik   Novih akordov«.
Za krajevni odbor v Št. Jurju ob juž.
žel.:
Franjo Karti«, t. č. predsednik ad hoc. Anton Sivka, t. č. podpredsednik ad hoc. Janko Artman, t. č. blagajnik ad hoc. J os. Drofenik, t. č. tajnik ad hoc. Dr. Josip Povalej, Dr. Josip Ipavic, Dr. Anton Seuvrab, t. č. odborniki ad hoc.
Razne stvari.
" Morisee na deželi. Leta 1908. je vzbujala osamljena larma po-est-nice vdove Gniness v državi Indiana velikansko pozornost. Velika posest-niča Guineeis je namreč potom oglasov po časopisju iskala moža. Toda, kdor se je odločil, da obišče lepo in bogato vdovo ua osamljenem jk>sc-stvu, tisti se ui nikdar več vrnil. V neki noči je ;»a pogorelo celo poslopje in iz pogorišča so izvlekli naslednji dan ožgana trupla vdove Guiness in njenih treh otrok. — Takrat so zaprli hlapca Lamphereja, ki je isto no5 pobegnil svoji gospodinji. Pri prekopavanju pogorišča, so našli v zemlji zakopanih več moških trupel. Vskd tega so prekopali tudi dvorišče in vrt, Xašli so vsega skupaj 17 trupel, med njimi prvega in drugega moža vdove Guiness. Očividno so bili vsi umorjeni. Krivdo za vse te umore so zvalili na rame ubogega Lamphereja. Bil je obsojen na cečletno ječo. — Nedavno je mož umrl. Pred smrtjo se je baje odkritosrčno izpovedal. Priznal je, da je lepi Gnines,-* večkrat pomagal pri pokopavanju. Trikrat ji je preskrbel kleroform. Enkrat ?e tudi skopal na dvorišču grob, Kamor sta z vdovo jHdožila nekega mrtvega moža, ki je v hiši nagloma umrl, kakor je vdova zatrjevala. Vedno je mislil, da je Guiness poštena ženska. Nekega večera j« pa videl, ko je vdova omotila nekega rnoža s kloroformom ter ga potem s sekiro pobila. Takrat je spoznal, da je vdova malopridna ženska, katero je sklenil okrasti. Prišel je v oni usodni noči z neko zamorko v spalnico vdove, katero je s klorot*ormom omoti 1 t«r okradel. Mogoče je, da je potem, ko je v največji naglici vse prebrskal za denarjem, pri begu iz hiše prevrnil svetilko, kajti, ko fc je na begu ozrl, je videl, da je hiša v plamenu. — Zdaj so zaprli zamorko, ki je Lamphereju pomagala pri ropu
• Ženska nezvestoba. Minulo soboto je 42letni delavec Eder v Gradcu ustrelil svojo 321 etno ženo in nato samega sebe. Živela sta več let mirno v svoji mali hišici v Puntiga-mu. Nekega dne se je pc posvetilo v Ederjevi glavi in temna »lutnja se je zbudila v njegovem srcu. Naenkrat je začel sumiti, da ima njegov sosed gostilničar ljubavno razmerje z njegovo ženo. Videl ga je celo neko noč, ko je hodil ob njegovi hiši gor in dol. Vskd grozne ljubosumnosti jo naprosil svojega prijatelja, naj vzame njega in njegovo Jono toliko časa na stanovanje, da ga sam no dobi kje blizu tovarna sa 8tyria kolesa, kjsr je bil Eder zaposlen. Eder sa je * svojo ženo res preselil k svojemu tovarišu. Naslednji dan sta ila oba k spove-
di. Žena je jokaje proaHa moia odpuščanja, asi, da is sonat alata. Priana-la Je, da je gasHIaMosJo prod krilom in dvoma aniatima slanama priseg la, da ga bo vodno ljubila. V nedeljo jo tel Eder s svojim tovarišem pogledat svojo prašno hišico. Tu je v mali sobi zagledal križ in dve sveči. Ob pogledu aa to rfvari jo postal Eder ves zmešan. Ko je prišel v svoje stanovanje, jo prijel za revolver tor pognal $eni dve kroglji ▼ glavo sebi pa eno. Bila sta takoj mrtva.
Poslano.'^
Opozarjam s tem osebo, ki o meni neresnico govori, gotovo le iz Škodoželjnosti, da naj s enakimi govoricami preneha.
Ni resnično, oa bi bil jaz že dvakrat v konkurzu, temveč im*l sem leta 1907 v Dolenji vssi pri Ribnici trgovino, katero sem iz proste volje prodal Gospodarskemu trgovačkomu društvu v Roču, kjer som bil potem kot poslovodja.
V prvem slučaju sem torej prodal svojo trgovino, v drugem slučaju pa sploh nisem mogel priti v konkurz, ker sem bil le poslovodja
Ako oseba, ki omenjeno raz naša, svojo trditev izkaze, jo prosim, da to na tem mfstu stori, kakor tudi pou-udarjam, da bodem proti vsakomur, ki bi enako govoril, brez odloga postopal sodnijsko. 374
Glince, 29. januarja 1910.
Milko Jesih.
Zahvala.
Podpisano gasiino društvo izreka te;n potom najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so tako blagodušno prispevali z darovi k srečo-tovu v prid zidave novega gasilnega doma. Posebej pa se zahvaljuje se visokorodnemu g. dež. predsedniku baronu Schuarzu, zadružni pivovarni v Lescah, ter čisl. tvrdkam Fr. Dolenc, Ig. Fock, P. Majdič in Frd. Sajovic v Kranja
Prostovoljno gasilno Srštvo v 3*tečah aa aorenfskeaa,
dne '27. januarja 1910.
Fran lupaacič, Andrej Serčtsgn,
t. C. tajnik. t č. načelnik.
Meteorologijo porofllo.
Vifem MĆ ■•r?eo 3H'J.       SrcAeji mtul IJfJaa.
-2. : Stanje i o
ež , baro- ** s*
I »etra
- ■ vama E -
Vetrovi
Nebo
v tu nt    h- 2
3 9.sr. zahod oblačno 16 si. jzahod dež
„ ]% pop. 73! . I 9. zv.   732 5
3T si. ssvzh. 11 si. vzhodi
sneg
31.: 7. zj.   734 51    03 brezvetr.
Srednja predvčerajšnja temperatura 1 2\ norm —19' in včerajšnja 21, norm —18. Padavina v 24 urah 24 4 :nm in 21 8 mm.
Ti;žr;im srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko vest, da je naša preblaga mati, oziroma stara mati in teta, gospa
Ivana Spitzer
gostUsiftarfcs la hišna posestnlc*
včeraj zvečer ob 8., previđena s tolažiti sv. vere v 61 leta starosti po kratki, a mučni bolezni, mirno preminula.
Pogreb drage rajnice se vrši jutri, v torek dne 1. svečana t. 1. ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Krakovski nasip
St. 1 k Sv. Križu.
Posmrtne maše se bodo brale v župni cerkvi v Trnovem.
V L j ubijani, 31. januarja 1910.
3TO iata|*a MtelL
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da Je moja soproga, gospa
Ivana Spitior
včeraj ob 8. ari zvečer, v starosti 61 let, po kratki mučni bolezni, previđena s tolažiH sv. vere mirno preminula.
Pogreb rajnice se vrši jutri, v torek, dne 1. svečana t 1., ob 2. uri dne, iz Mas takmo št 4, k Sv. Krita,
31.
• Za VBebino tega spisa Je uredništvo ' odgovorno le toliko,  kolikor doloOa zakon.
Sssmfcn OMak rojena Karli*v naznanja v svojem imenu in Imenu svoje hčerke Andrej ke žalostno vest, da Je njen predobri, nepozabni soprog, oziroma oče, sin, brat, svak in stric, g.
Andrsl Oblak
včeraj, dne 30. januarja t. I. ob »/4 na 9 dopoldne v Škotji Loki po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek dne 1. februarja t. 1. ob pol 4. popoldne na tukajšnje pokopališče.
Nepozabnega pokojnika priporočamo blagemu spominu.
Škof ja Loka, 31. januarja 1910.
381
talujanf ostali.
Prostovoljno gasilno društvo v Skof|i Loki javlja tužno vest, da je njega nad vse marljivi član in blagajnik, gospod
Andrej Oblak
posestnik in trgovec v Škotji Loki
dne 30. t. m. po kratki, a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v torek, 1. februarja L 1.
ob no! 4. popoldne. 383
Blagemu tovarišu trajen spomin. Škof j a Loka, 30. janua. ja 1910.
Marija Matek roj. Turk naznanja v svojem kakor svojih sorodnikov imenu, potrta od prevelike žalosti, da je njen iskreno ljubljeni, preblagi mož, ozir. stric, bral in svak, gospca
Blaž Matek
c kr. atmn. profesor
po dolgi, hudi, a z neizmerno potrpežljivostjo prenašani bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob polu 4. popoldne v 58. letu starosti mirno zaspal v Gospodu
Zemeljski ostanki predragega rajnika se bodo dne 31. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Elizabetna cesta Št. 25, prenesli na mestno pokopaiišče, ter tam položili k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo služila dne 1. februarja ob 10. uri v župnijski cerkvi frančiškans!d. 37(
iMaribor, 29. januarja 1910. Prosi se tihega soialja.
Popolna as
sa spalnico in obodnioo (gosposka) in razna drage stvari >e proda
za primerno c- no v BrenOvi ulici
itev. 19. 380
4 opremljene
a ediaje h Bregu Ifer. 8, L nadstropje.
Sobe se oddajo vsaka za sć s separatnim vhodom, ali pa po več skupaj.
Podrobnosti se izvedo v gostilni v pritličju. 371
Železnato vino
lekarfa FiceoUJa v LJubljani, c in kr.
dvorni zsicžaik, papežev dvooni založnik, vsebuje ]
M
lahko
prebavljiv ielezoat is-delek. Polovična steklenica K 3*—. Poštni ssvoj (4 steklenice) franko ssvoj in poštnina, stene K 840 Na-rotil* po povzetju.
P. No, gospod sosed E, so Vem fsj viec češki salonski brskati f
E. Ne, aiso mi ssio ves*.
P. Kako ls to moro biti, saj ]th vendar vsakdo hvali.
£. Mogoče, ali moja stara navada je, da po večerji poleg peči še male časnike prebiram. Moja iena daje po 10 velenjskih briketov v peč, in je ravno prav. Čeških je pa dala samo 8, in je bila peč tako vroča, da blizu nisem smeL
P. Temu se pač lahko odpotnore, dodajajte v peč samo po 6 sli celo 4 češke, kar pride tudi mnogo ceneje.
£. Da, da, se bo že moralo nekake tako odpomoči, bom že svoji ženi povedal. Adieu!
(Take češke ratonske brikete prodaja samo J. Panlla ▼ Lfnbljanl, Kova ailea 3.)
Spolom
dobi takoj službo ori Jeafpu
3&
Razne prevode
Iz nemi&lne v slovenSSInt
cirkeiarjev, piaem in dragih tiskovin 3skrbi osna v tej stroki isveibss ■radnik.
Naslov   v   nprsvništvu ,81ov
aaasaV
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno OIHO dal«
matipsba vino 372
Kuč
najboljio srsdstvo.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Puncetta Pasini
je zadosti samo 40 gramov na 1/% litra zavrete vode in
najboljši punč
je narejen. Neprimerno dobrega okusa in slasti, Dajati mu Ja prednost pred vnem pijačami.
Priznano najboljša znamka. Uvedeno povsod. 4550 Dobi se v vseh boljših delikatesnih trgovinah, kavarnah, restavracijah in gostilnah. Naročila na izdelovalca FangftO Pasini v Triemu, Tirolsko ali pa na glavno zastopstvo za Ljubljano in Kranjsko Janko Trann.
Podpisani si dovoljujem najvljud* neje vabiti na
domačo
ki se vrši
dne 1. februaria ISIS
v gostilni Jod Bata"
Pred  igriščem  itev. 1*
Postregel bom s pristno kapljice iz najboljših vinskih goric, izborno kuhinjo in svežimi pustnimi krofi
Proseč mnogobrojnega poseta be* ležim z odličnim spoštovanjem
Ivan Ogorelc
378 gostiničar.
5000 kron zaslužka
plsčam onemu, al ml dokass, aa
600 k<
ime 5 H
al priložnostni nakup, In
Pristna švicaska pat. sist rem. tsskopf fasat ara točno regul. in ki natančno gre, s dietno tvorniško pismeno garancijo; ameriška doubk-zlata oklepna verižica; 2 amer. doohle-zlata prstana (za dame in gospode); angL pozlačena garnitura: manšetni, ovratniški in naprsni gumbi; amer. Žepni nožek; eleg. svilnata kravata najnovejšega kroja, barva m vzorec po želji; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; tnicna damska broža, poslednja novost, koristna popotna toaletna garnitura; elegantna, pristno usnj. denarnica; par amer. butoaov s mit žlahtnim kamnom; salonski album s naikoami pogledi sveta; prekr. kolje za sa fist an v lase iz pristnih jutrovskib biserov; 5 indijskih rovnikov — razvedre vsako družbo jn je odo razi. predmetov, koristnih in ncstrpMvih pn vsaki hiši — zastonj. Vse skupst i, dag, stat ttskopff tepao are, ki jt sama oytott
vredna, samo S stas, ^LP°T5S?. napisi (tudi znamke) pošujs
Lfs\ nzalala.
bnsfln.341
s«J. vMk tbOn tad
Vrtnar
izurjen t sadjereji, vinoreji in vrtnarstvu za soctvi*, m takoj npMfavn na graščini Impoloa, pošta Saaaia na DolenlaHanu
PrnuHhe   i«   na«lnvi?i   n* OtO-
Barja Bambarga v LJubljani. 347 Gosposko
ounnle
obstoječe  iz 6 sob in pritikltn
odda s 1. majem.
Dalje ae eddasta
liva lil Mi
s 1. februarjem 11.
vpraša  se  za  o> o j«-  na Torjaskam
trgra štev. 2,
FgzofI
Ker s I. februarjem popolnoma cp;:stim svojo glavno trg o Tin o v Ljubljani, M
trg štev. 19 ter jo preselim v Gorico, Šolska ulica <t. 6,
Usta.
pri Sarin ffl-
tapetniskernu mojstru v Be» Oskrba v h si 274
flnlno službo
dobi takoj eetrnalnih nananfakturas
■UokO| ki je sv 24 let sur m je že
siuzu v kakšni engroa-t'gov.ni
Ponudbe pod ^aolrnnnnnt"1 na
uprav. »Slov. Naroda«. 306
o«> ffal o^^>y VABILO
i
na
338
plesni venček
ki ae vHH
v torek, L februarja
v restavraciji
Jato ReiDingUaos** t Spuloji JiftL
Svirala bona goAa na pikala.
Zjftfrt il I. neto.       fstiislH 41 Ha.
ob porolf. pofoim tt-lo
oo
■inahri valjao <Pe«deiwai«e), atra| na valjanja ueuja iL^e-viun« •nt) iinakovalnl i
sci >n.) ispahovalnl stroj A
maschmt), strojarski sani (W<*lk-
fa^-er) najno\e;se G a>« rjt ve konstruk cije p*»'eg 'raven spadai«>č|h transmisij.
Informacije pri upratnititvu »Si*»v Naroda«. 303
z* s 298/2/202
Ns predlog g Marije Kramar, goatilnlčarke v LJubljani ts it. 6 se dajo n tej hiil
potom javne dražbe v najem
Slini puhli z Map m gostilniško koncesijo vred
Dr« žbeni pogoji se izvedo pri podpisani sodniji, soba št 39.
Dražba se določa na dan 7. februarja 1916
pri podpisani sodniji, soba it. 39 ob 9. uri dopoldne.
C kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek i.
doc 27. januarja 1910.
C. kr avstrijske  jff  državne železnice.
Za oMlen obis*     vljudno priporočata F. in Tonifti Kmetec
re»ta\ t aterja.
77
a
0m ?so frgnvSs oprav
4
po jako -godni ceni. Reflektante prosim, naj ne zamude te redke pnlike
Cenenim odjemalcem
pa vljudno sporočam, da prodajam do  1. februarja blago pod nakupno ceno ter opozarjam, da bom imel od 1. februarja nsprof svojo trgovino v Ljubljani le
«.pri Planinki"
na Jurčičevem trgu, katero bom znatno
povečal. 161
Engelbert Skušek, Ljubljana.
Kavarna
»Leon
li Itim trn it. 31
Je 'um navodno
vsa noć odprto.
Zadnji čas
je, da naročite &83s&3&ss&8s
Hofcta terovalca
Spisal J. Legvart
Si
Izvleček iz voznega reda.
CVS  32 —
V karatni ja
električni klavir.
Z e«iemiai
\ < 4 #
■4 # v ♦
#
4 *
Let ii Fi« Frfiži*. ^
ser je .e se nnle izfisov v zalogi
Naroča se pri
I?an Bonaco! ww
anj Pri a. s.t * iztisih se eden navrze. WF
Odnod ts L|uMtsas Qus. Sel.)
j»03 zjutraj. Osebni v rak t »en: Trfič, je»cr:;cc, Trbri, Beljak, jul žel., Gorico, dri Sal, Tiat, c. kr. dri. žel., Beljak (čet PodroAČJCo), Celovec
f'25 zjutraj Oacbni vlak r smeri: Grosuplje, kudulfovo, Straio-ToĐhce, ikoč^vje.
9-20 S»poiane% Oseb« vlak t smeri: fese* rt.ee, Seljak, (£«■ PoCrcSčico), Celovec, Prago, (JraSOaue, Berlin
••paiana. Osefeni vlak v smeri: Tržič, iiSff>.', Trbif, Tir r) a k, juž. žel , Gorico, 6ri Sat. Trst. C« kx. drf žel, Beljak, (čea Poitr* W c#), CeloTce.
IS2 p*p*lino. Oarbai vlak t *meri: Gro-oopir*. Ro^olfovo, Str*2a-Toplice, Kočevje.
Sr*22l n«p*!*»»». Oaebvi Hai v smeri: Triič, .-eeesic*--, Ttbrt, aetjak, jai eel., Gorico, dri. Bet, Trat, c kr dri. žel., Beljrk. <čea Podroiice;, Ceiovcc
«ai zv«6«r. Oaebai vlak t tmeri: Iriič, leaemce, Trbiž, Beljak, (Čez PodroSČico), teloTee, Prago, Draiuane, Berlin
7'SO xvoO«r. Onebni vlak v smeri: Groenplje, Rndollovo, Straftt-Toplice, Kočevje.
tO pen#6». Osebni vlak v imeri: Jesenice, Trtii, Beljak, jnl. žel., Gorico, drž. žel.. Trat, c. cr. drž. žeL, Beljak, jnŽ, želn (čea Podre šč co) Prago, Draldane, Berlm.
rMned v Mabllaao (lstns ie lesni ca
7-12 zjutraj s Osebni vlak is Berlina, Draidaar Prage, Beljaka, juz. žel, Trbiža, Jesenic. Gorice. Trsta, Tržiča. S-02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, StrasV
Topli-, Kudoifovega, Grosaplja, lr*2S  dooolene:   Osebni  vlak is Berlina* Draidan, Prage, Celovca, Behaka, j ni žeL, če« Podrosčtco in Trbiž, Gorice, dtž. ŽeL Jesenic, Tržiča. 2*00 po po dne:  Osebni vlak iz Kočcvjr
Straže-Toplic, Rodolfovejra, Grosuplja. 4*10 pogoltna: Osebni vlak iz Beljaka, jnl žel^ Trbrža, Celovca, Beljaka, (čez Podro-žico), Gonce, dri. žel., Trsta c kr. dri šel., Jesenic, Tržiča. 0*40 zv*čVer: Osebni vlak iz Berlina, Drsi dan. Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podra Mico), Jeaeaic 8*42 zva>č«r: Osebni vlak iz Beljaka, jut žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podre* ščico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri žeL, Jesenic, Tržiča. 0*07 zv^Oert Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Radohove£a, Grosaplja. tt*08 nonoOI: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca beljaka (čez Podroičico), Trsta, c. kr. dri. žel, Gorice, drž. žel., Jesenic
Prtned v Lfusljans (drsavsa islaznisst 0'40 zjutraj: Osebni vlak is Kamnika. IO-99 dopoldnac Osebni vUk iz Kamnik ©mo zv«6ar: Osebni vlak iz Kamnika.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v sred* evropejskem časa.
C. kr. dnaTDO-želesniško ravnatelistvo v Trstu.
■nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnV
drdhod Is L nbllaaa (državna sslssnlcs):
7*2 < zjutraj: Osebni viak v Kamnik. a*O0 p«no!4na: Osebai vlak v Kamnik« 7-10 rrooor. Osebni vlak v Kamnik.
							
	i                            .. : ^			•	m		m
m
Frešerno¥a nUca štev. 7
V Ljubljani     Prešernova ulica štev. 7
združena s
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, . .   komptoarskega, risarskega, slikarskega in Šolskega blaga  . .
iialboljfte kakovosti In po najnižjih cenab.
Pisalne in pisalne Črnilniki in uteži
potrebščine
Papir
1,*:
kancelijski, Ironcrptni, mini>trski in rrgovsVi; lranran »n gladek; rastnraa z eno in z dvema kolonama; pap r a
pisalni stroi; mali in v« liki oktav za  navadna p«5ma,      peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni  papir, risalne
priprave, črtala, trikotni!:i, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
uajpriprosteiSe in najhneiss, Črne, vijolčaste in barvaste.
Šolske mnpe
iz platna m iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke«
Kasete
a pisemskim pspirjem avstrijskega in ino»rms^e^ja izvora v vseh velikost h. X* j SIS in Sn ggsntnj za navadno rabo m tudi U nnTfln.
Albumi
sa slike, razglednice in poezije.
barvasti papir 'n papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpnprostejših do najfinejših vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
v«eh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke « tiskano firmo-
šolski
vseh vrst, domačega itdelka in iz drugih tovarn. Trgotci dobe poseben popust
za opremo pisalnih miz, lične izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokraj nske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust
Jfarofaa knjigarni sprejema tudi naročila na
pisalne stroje
• »sa m m vseh sistemov
po tovarniških cenah;
dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč  zrn vitko,  vizltnloo,  oznanila, fakture,
itd. itd.
Izdajatelj in odgovorni urednik Bs»to Postoslomšek.
lastnias in tisk »Katodno
CC
64