LETOS JE ŽALSKA OBČINA - OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC - PREVZELA POKROVITELJSTVO NAD SLOVENSKIM KLUBOM OTON ŽUPANČIČ IZ SALZBURGA.
LAHKO ZAPIŠEMO, DA SO SE ŽE V PRVEM LETU SPLETLE MED NAMI IN NAŠIMI ROJAKI NA TUJEM TESNE VEZI SODELOVANJA. V JUNIJU SMO JIH OBISKALI V SALZBURGU IN SE NA ~ -__________________■ __________'
TEM SREČANJU POGOVARJALI O SODELOVANJU.
ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBRA, SMO JIH ZNOVIČ OBISKALI. NA TEM SREČANJU, KI JE IZZVENELO HKRATI TUDI KOT PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE, SO SODELOVALI PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE ŽALEC IVAN
ROBIČ, VESELI HMELJARJI IN PEVCI. REPORTAŽO O TEM NEPOZABNEM SREČANJU OBJ A V LJAMO NA OSMI STRANI.
V DANAŠNJI NOVOLETNI ŠTEVILKI SAVINJSKEGA OBČANA, KI JE IZŠLA NA 16 STRANEH, OBJAVLJAMO ŠE VRSTO DRUGIH ZANIMIVIH SESTAVKOV, MED DRUGIM SMO POSKRBELI TUD! ZA NOVOLETNO BRANJE...
f--------------------------------------—------------------------------N
.Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik). Golob Elza, Ješovnik Franc, Debelak ivo. Rojnik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Čulk Vika, Urbanci Barbka, Kučar Lojze, Špeglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski Ust, Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št 421—1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
v g.. : I..............................HI.............................)
If	[I
DRAGI BRALCI!
||	I
Izteka se staro leto in to je čas, ko ocenjujemo naše delo. Soočimo se z uspehi, pa tudi neuspehi, vse to z željo, da bi v novem letu, ki prihaja, delali še bolje in ne ponavljali starih napak. Lahko bi rekli, da je za nami prelomno leto, čas velikih preizkušenj, ne le zato, ker smo izgubili tovariša Tita, kar nas je še bolj strnilo in združilo na njegovi poti, marveč tudi zaradi gospodarskih težav in stabilizacijskih ukrepov, s katerimi smo se spoprijeli.
Delali smo in se nemalokrat tudi jezili, ker je v trgovinah zmanjkalo tega in onega, in ker so cene tako rastle. Pa vendar, če sedaj ob koncu leta potegnemo črto pod prizadevanja in dosežke, ugotavljamo, da smo bili kljub vsemu uspešni in to nas hrabri in spodbuja, da bomo v letu, ki prihaja, še boljši.
Pa se še nekoliko pomudimo pred svojim pragom. Teče že tretje leto, od kar vas redno obiskuje Savinjski občan in vam prinaša marsikaj iz življenja in dela občanov. Tako, kot smo si zapisali v svojem programu, veliko pišemo o ljudeh, še več: ljudje, občani tudi sami pišejo, svetujejo, opozarjajo na probleme, skratka, Savinjski občan postaja ljudska tribuna, tu se krešejo misli, mnenja in predlogi nas vseh, ki živimo in delamo v žalski občini.
Kadar pripravljamo naše občinsko glasilo, ni- ;# koli ne pozabimo naših odmaknjenih zaselkov z obrobja občine. Obiskujemo jih in pišemo o problemih, pa tudi uspehih, o cestah, ki jih je vse več v teh krajih, to še posebej zato, ker je tu Savinjski občan v marsikateri hiši edino glasilo, ki jih redno obiskuje.
Dragi bralci, objavili smo že, da nameravamo za vas pripraviti štirinajstdnevnik, a letos ni šlo. Zavedamo se, da bo Savinjski občan kot štirinajstdnevnik prinašat bolj s Jež e novice, kot jih prinaša kot mesečnik. Kdaj bomo to našo skup no željo uresničili, je veliko odvisno tudi od vas, dragi bralci. Uredništvu boste veliko pomagali, če boste redno pisali o vsem, kar se dogaja v vašem kraju, v vaši krajevni skupnosti, skratka v sredini, kateri pripadate in v kateri živite.
Mi pa si bomo prizadevali, da bo Savinjski občan v novem letu še boljši, aktualnejši, pestrejši. S to željo bi vam radi nazdravili in zaželili srečno 1981. leto.
. VAŠ UREDNIK
,1 v .	..	V	—
Delegacija iz Žalca pri tovarišu Zemljariču
Pri predsedniku izvršnega sveta skupščine SR Slovenije tovarišu Zemljariču je bila na razgovoru delegacija občine Žalec v kateri so bili poleg Vlada Goriška, predsednika skupščine in Jožeta Jana, predsednika Izvršnega sveta tudi predstavniki ,Hmezada” in predsednik sveta občim naše regije. V olc.iru razgovora so tovariša Zemljariča podrobno seznanili o poteku priprav za izgradnjo regijske mlekarske industrije v Rušah in s problematiko kmetijske proizvodnje, predvsem hmeljarske. Glede mlekarne je bilo posebej poudarjeno, da je potrebno s pripravami pohiteti, saj pomeni izgradnja tega objekta ne samo pomemben objekt z vidika pridelave mleka, temveč tudi z vidika oskrbe. Znano je, da je obstoječa mlekarna v Medlogu dotrajala, da je bila grajena za predelavo mnogo manjših količin mleka kot je današnja proizvodnja, leži pa tudi na neprimerni lokaciji, saj je ob zadnjih poplavah bila nekaj dni poplavljena in v teh dneh ni mogla obratovati. Predsednik Izvršne-
ga sveta je zagotovil, da bo Izvršni svet SR Slovenije podprl izvedbo te investicije, saj je povezana s predelavo hrane.
Člani delegacije so predsednika tudi podrobno seznanili z nekaterimi nalogami, ki so vsebovale v posebni občinski resoluciji o nadaljnjem razvoju kmetijske proizvodnje in predelave. V zvezi s tem je razgovor potekal predvsem o hmeljarski proizvodnji, o povečanju površin pod hmeljem v naslednjih letih za 500 ha v družbenem in zasebnem sektorju, o investicijah za pridobivanje novih rodnih površin, o nadaljnjem procesu komasacij v dolinskem predelu ter o nalogah v obrobnih, višinskih predelih občine. Govora je bilo tudi o pomembnejših investicijah, zlasti glede izgradnje farme prašičev in farme krav ter o investicijah v zvezi z nadaljnjim razvojem perutninarstva. Tovariš Zemljarič je poudaril, da imamo v zvezi s proizvodnjo hrane v celoti podporo Izvršnega sveta SR Slovenije.
-an
S sprejema mladih v ZK v Grižah.
želijo občanom
skupščina in izvrsni svet občine
ŽALEC
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC
OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŽALEC
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ŽALEC
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŽALEC
SKUPNE SLUŽBE SIS ŽALEC
I]_ ___. _ _______. , -_:_________
Novoletno praznovanje otrok
Društvo prijateljev mladine, šole in vrtci pripravljajo novoletno praznovanje za otroke. Prireditve in prihod dedka Mraza bo od 22. do 3Ó. decembra 1980 po krajevnih skupnostih. Pripravili so pestre kulturne programe, poleg tega pa bodo predšolski otroci od drugega do sedmega leta starosti in od 1. do 4. razreda osnovne šole prejeli darilne zavitke v vrednosti 100 dinaijev. Za obdaritev in kulturne programe so sredstva prispevale delovne organizacije in skupnosti.
Za otroke, ki niso v organiziranem varstvu, pripravljajo novoletne prireditve v vrtcih, tam,kjer teh ni, pa v osnovnih šolah, tako, da bodo zajeti vsi predšolski otroci.
Zato predlagamo staršem, ki nimajo svojih otrok v vrtcih, da se pozanimajo, kdaj bodo te novoletne prireditve za otroke v vrtcih, da bodo tudi njihovi malčki deležni novoletnega veselja.
Proslave vsepovsod
V vseh naših 20 krajevnih skupnostih so se ob dnevu republike — 29. novembru, zvrstile številne proslave. Ena največjih je bila v dvorani Hmezada v Žalcu. Ponekod so na proslavah sprejeli tudi cicibane med pionirje.	r™
Sprejem mladih v ZK
Občinska konferenca ZKS Žalec si je med letošnje programske naloge posebej zapisala okrepiti svoje vrste z novimi člani. To jim je v celoti uspelo, saj so do danes na novo sprejeli že 142 članov. Pri temje razveseljivo, da je med sprejetimi člani kar 66 odstotkov mladih, 39 odstotkov žena in 43 odstotkov neposrednih proizvajalcev.
Med osnovne organizacije ZK, ki so bile zelo uspešne pri obnovi članstva, sodi tudi krajevna organizacija ZKS Griže. Na nedavni slovesnosti je nove člane sprejel predvojni komunist Matevž Babič. Sprejem v Zvezo komunistov sodi v okvir praznovanja 40. letnice ustanovitve OF in ustanovitve prve celice KP v Zabukovici.
Posvet predstavnikov štirih občin v Žalcu
Tesnejše sodelovanje med občinami
Žalec, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje
Nedavni posvet predstavnikov občin Hrastnik, Trbovlje, Zagoije in Žalec v Žalcu je podkrepil željo po tesnejšem sodelovanju na nivoju omenjenih štirih občin. Ob ugodni oceni dosedanjega sodelovanja je bi|o slišati veliko dobrih pobud in predlogov, kako bi dobro sodelovanje še poglobili.
O razvojnih dosežkih in programskih izhodiščih občine Žalec sta udeležence seznanila predsednik IS Jože Jan in predsednik skupščine občine Vlado Gorišek — slednji tudi kot novi direktor Hmezada.
Na psvetu so ugotavljali, da imajo vse štiri občine veliko stičnih točk in skupnih interesov, ki pogojujejo tesnejše sodelovanje na različnih področjih, zato te interese kaže usklajevati.
Ko sta Vlado Gorišek in Jožs Jan govorila o novih naložbah, sta še posebej izpostavila najpomembnejše investicije v agroži-vilstvu; to so izgradnja nove mlekarske industrije pri Arji vasi, farma za 30 do 50.000 prašičev in še nekatere objekte, ki bodo pripomogli do večje tržne proizvodnje mleka, mlečnih proizvodov, mesa in drugih živilskih proizvodov.
Ker zasavske občine ob razviti industriji same ne pridelajo dovolj hrane za lastne potrebe, so obeti agroživilskega kompleksa v Ždcu še kako zanimivi. Ne glede na to, da so zasavske občine v nekatere smeri že dohodkovno povezane, so še vedno zainteresirane za boljšo preskrbo z mlekom, mlečnimi proizvodi, pa tudi z mesom in drugimi živili.
Skupne interese oziroma stične točke so še zlasti omenjali na področju izgradnje cest, posebej še cestno povezavo Latkova vas — Trbovlje. Na teh obmejnih področjih se hkrati z izgradnjo novih cestnih povezav odpirajo ugodne možnosti razveja kmečkega turizma. Skupne interese so omenjati tudi na področju gozdarstva, urbanizma in drugod.
Žalski živilski agrokompleks, so meniti predstavniki Hmezada, se dohodkovno povezuje z najmočnejšimi pridelovalci koruze in druge živinske krme, vse pa bodo storiti tudi z močno proizvodno živinske krme tudi doma. S tem bodo zagotovljene možnosti za nadaljnji razvoj živinorejske proizvodije, posebej še mleka in mesa. Žalec pri teh osrednih investicijah kajpak vabi sofinancerje in tako je bilo tudi to vprašane sproženo na posvetu.
O žalskem posvetu so izjaviti: Franjo • Krsnik, predsednik skupščine občine Hrastnik:
„Na posvetu je bilo izrečenih veliko pobud in predlogov za še tesnejše sodelovanje med občinami. Sicer to sodelovane že imamo in sicer na področju izobraževana, pa tudi izgradnje gozdnih in drugih cest, ki povezujmo naše obmejne vasi in zaselke.
V času, ko hrana postaja vse bolj pomembna tudi kot strateška surovina, je še kako pomembno, da se industrijska p odroma povezujejo s proizvajalci hrane, da bi si zagotoviti dobro in nemoteno preskrbo. Čeprav naša občina že sodeluje z ABC Pomurko na dohodkovnih odnosih, so za nas zanimivi tudi predlogi žalskega agroži-vilstva. Seveda pa delamo tudi
Henrik Pušnik, predsednic skupščine občine Trbovlje
Metod Malovrh, predsednic skupščine občine Zagode
Srečanje predstavnicov štirih občin v Žalcu
na tem, da bi pridelati kar največ hrane doma.”
Henrik Pušnik, predsednik skupščine občine Trbovlje: „Čeprav današnje srečanje ni prineslo ničesar novega, je bio zaradi dobrih predlogov in zanimivih ocen koristno za vse udeležence. Ugotavljamo, da smo dokaj pozno spoznali, da smo sosede, vendar ni še nič izgubljenega. Lahko bi rekli, da smo na tem posvetu spričo obilice zanimivih ugotovitev in pobud odprti nov list v smeri tesnejšega medsebojnega povezovanja in sodelovanja. Spoznati smo, da imamo veliko stičnih točk in skupnih interesov, bodisi na
Franjo Krsnik, predsednik skupščine občine Hrastnik
področju urbanističnega planiranja, izgradnje cest in razvoja turizma, pa tudi agroživilstva. Mi smo se že povezali z živinorejsko farmo Nemščak v okviru ABC Pomurka, vendar so programi agroživilskega kompleksa v naši sosednji žalski občini nedvomno za ritmivi, zato bomo sodelovanje razvijati in krepiti.
Metod Malovrh, predsednik skupščine občine Zagorje: „Tako, kot se povezujemo z Litijo, Domžalami in drugimi kraji oziroma občinami, smo pripravljeni sodelovati tudi z žalsko občino zlasti še zato, ker nas družijo nekateri skupni
Marjan Kovač, sekretar skupščine skupnosti revirskih občin
interesi Računamo na boljše cestne povezave na področju Limove, Čemšenika in drugih naselij na obrobju naših občin. Škoda, da že poprej nismo spletli tesnejših vezi z občino Žaleč.
Kar zadeva razvoj kmetijske proizvodnje, bomo v obrobnih vaseh in zaselkih, ki mejijo na žalsko občino, razvijati močno živinorejo, z namenom ustvariti pogoje za tržno proizvodnjo mleka in mesa, to pa pomeni, da računamo na sodelovanje tudi z žalske strani.”
Marjan Kovač, sekretar skupščine skupnosti revirskih občin: „Srečanje v Žalcu je bilo v pravem trenutku, to je v času, ko se v naših reviijih pogovarjamo o potrebi po tesnejšem povezovanju in sodelovanju med občinami.
Imamo veliko skupnih interesov, zato kaže sodelovanje poglabljati in krepiti.”
Če bi potegniti črto pod izjave in ugotovitve, ocene in izrečene pobude ria tem sestanku v Žalcu, bi to srečanje lahko ugodno ocenili, saj pomeni nov korak k zbliževarju občin pri razreševanju skupnih interesov in nalog.
L. TRSTENJAK
Še o postavitvi spomenika hmeljarju v Žalcu
V letu 1977 je OK SZDL Žalec imenovala poseben odbor za izvedbo proslave 110. — letnice Slovenskega tabora, ki je bil v Žalcu. Ta odbor je v svojem programu predvidel tudi postavitev spomenika kmetu hmeljarju, saj je ravno savinjski kmet s svojim delom ustvaril osnovo za hitrejši razvoj celotne doline. Veliko pa je prispeval tudi v času prebujanja narodne zavesti, zlasti v obdobju taborov.
Imenovan je bil poseben pododbor, sestavljen iz predstavnikov skupščine občine Žalec, družbenopolitičnih
organizacij občine Žalec, krajevne skupnosti Žalec in SOZD-a Hmezad, z zadolžitvijo, da zbere ustrezna finančna sredstva in izvede nalogo v zvezi s postavitvijo tega spomenika.
Na osnovi ustreznega dogovora in razprav v okviru KS Žalec, SOZD-a Hmezad, družbenopolitičnih. organizacij in Skupščine občine Žalec je bil izbran osnutek akademskega kiparja in grafika Janeza Boljke, ki je delo prevzel na osnovi pogodbe.
Stroški postavitve spomenika so bili naslednji:
— Janez Boljka, aka-
demski kipar in grafik je prejel po pogodbi dne 6.11. 1979
325.000.	00 dne 22. 11.1979
65.000,00 dne 28. 4.1980
260.000.	00 Skupaj 650.000,00
—	Tomori Matjaž, arhitekt je prejel po pogodbi *
dne 9.1.1980
96.698,10
—	Livnica umetnin „Plastika” Beograd po pogodbi plačano
dne 27.11.1979
627.000,00 Zavod za načrtovanje Žalec — izdelava lokacijske dokumentacije, plačano dne 16.9.1980	4.435,20
—	ITC Ferralit Žalec — izdelava napisne table
690,25
Skupaj: 1,378.823,55
Skupno znašajo na-vedeni stroški 1,378.823,55 din. Sredstva za pokritje teh stroškov so se zbirala od leta 1977, predvsem preko reklamnih oglasov za izvedbo Taborskih dnevov, s strani posameznih delovnih organizacij.
—	Iz sredstev reklamnih oglasov je bilo zbranih
654.823,55 din
—	sredstva proračuna v letu 1979 namensko za spomenik Hmeljar so znašala
497.000,00 din
—	namenska sredstva
proračuna občine Žalec v letu 1980 za spomenik Hmeljar
227.000,00 din
Skupaj:
1,378.823,55 din
Ureditev okolice spomenika je potekala preko samoupravne komunalne	interesne
skupnosti Žalec iz namensko združenih sredstev v znesku 586.702,05 din.
Ta sredstva so zagotovili:
—	Poslovna skupnost za hmeljarstvo Slovenije
350.000.	00
-	Občinska kulturna skupnost Žalec
100.000.	00
—	Skupščina občine Žalec - sredstva za občinski praznik
56.702,05
—	Samoupravna komunalna interesna skupnost Žalec
50.000.	00
—	Združenje obrtnikov občine Žalec
30.000.	00
Skupaj:	586.702,05
Zemljišče kjer spomenik stoji, v dogovoru z lastnico Žtiža Jelico, še ni odkupljeno.
ODBOR ZA PRIPRAVO 110. LETNICE ŽALSKEGA TABORA
Pajčevina na kmečkih kolovratih...
Kmečki muzej na Vranskem bo...
Predica Marija Ropaš
Prireditelji kmečkih iger na Vranskem so lani in letos med kmečkimi opravili, ki že sodijo v preteklost, prikazali tudi,
nekoč zelo razvito predilsko obrt s pripravo lanene in volnene preje na Slovenskem. Starejši ljudje še pomnijo,
kako so zlasti pozimi v vsaki kmečki hiši brneli kolovrati pozno v noč. To je bü ženski posel, možje pa so mikali prejo in pomagali pri drugih delih. In ker še ni buo elektrike, so si svetili z leščerbami, še poprej pa s trskami. V debele klop čiče navito laneno in volneno nit so potlej prevzeli vaški tkalci in stkali platno po naročilu.
O tej nekoč cvetoči domači obrti smo se te dni pogovaijali z Marijo Ropasovo, kmečko gospodinjo v Merincah nad Vranskim, veliko pa je vedel povedati tudi njen mož Martin.“ Iz lanenega platna smo si kmetice sešile rjuhe, uporabljali pa smo ga tudi za brisače iri druga oblačila,“ je pripovedovala Marija. Martin pa je menil, da so bila oblačila sešita iz lanenega platna poleti hladna in so jih kmečki ljudje radi nosili. Nekatere kmetije so pridelovale lan tudi še nekaj časa po zadnji vojni, potlej pa je ta dejavnost počasi zamrla
Ob tem je zanimivo, da je lan zadnji čas spet moda, blago, ki ga išče oblačilna industrija za poletna oblačila.
Marija sodi med tiste redke kmetice, ki občasno še vedno poženejo kolovrat, pa čeprav ne pridelujejo več lanu. Še pred leti je imela Ropasova kmetija ovce, ki so dajale imenitno volno. Marija je volno spredla v niti, iz katerih so spletli jopice, šale, nogavice in druga oblačila.
Časi so se spremenili, na kmetijah je vse manj ljudi za
delo in tako so tudi kmetje v Mirencah opustili proizvodnjo lanu in danes je kolovrate že prepredla pajčevina, kar je vsekakor škoda.
„V naši vasi so kmetje, ko sem büa še dekle, pridelovali lan pri vsaki hiši. Lan smo poruvali in povezali v snopiče ter ga za nekaj časa razprostrli po travi, da se je lepo osušil. Ko smo na polju poopravili največja dela m se je leto prevesilo v jesen, smo lan otrli. Zbralo se nas je za cel ducat žensk in delo je potlej hitro steklo med šalami, pa tudi zapele smo.
Ko je bil lan otrt in preja očiščena, smo jo v velikih zvitkih spravili na suh prostor, kjer je počakal do zime, ko so zabrneli kolovrati...“ je povedala Marija.
Martin: „Ko sem bü še bosopet kratkohlačnik, so tkalci še merili platno s palicami, posebno mero, ki je bila za 10 cm daljša od metra. Tkalec je hkrati s prejo zahteval kolač kruha, plačilo pa je bUo v denarju. Nekateri tkalci so sloveli po imenitnem platnu, vendar pa je büo to v največji meri odvisno od preje. Namizne prte in brisače so tkalci popestrili z barvnim volnenim vložkom.“
Ko sem odhajal, mi je gospodinja pokazala dva zvitka lanenega platna, ki ju še hrani v skrinji. Domači tudi še spijo na lanenih rjuhah. Pravijo, da se na njih najslajše spi.
L. TRSTENJAK
Pobudniki in organizatorji napovedanega kmečkega muzeja na Vranskem (v Savinjskem občanu smo že pisali o tej akciji!) ne mirujejo. Stikajo po kmečkih podstrešjih, šupah in podobnih mestih ter prinašajo staro orodje, posodo in podobne reči. Doslej so tako zbrali že čez 100 različnih predmetov, skratka, pripravili so že kar zajetno in zanimivo etnografsko zbirko.
Akcijo ima v rokah turistično društvo Vransko, v njej pa prizadevno sodelujejo tudi kmetje in drugi krajani. Organi-
zatorji pravijo, da bo prvi del kmečkega muzeja možno odpreti in prikazati obiskovalcem Kmečkih iger na Vranskem že prihodnje leto. fts pa je, da bo ureditev takšnega muzeja precej stala in tako organizatorji pričakujejo sodelovanje ostalih dejavnikov v občini in regiji.
Ob tej zanimivi pobudi naj zapišemo, da se je veliko starih predmetov že porazgubilo, bodisi, da so jih odnesli različni zbiralci (tudi čez mejo!), ali pa so jih lastniki požgali, ker se niso zavedali njihove etnografske vrednosti.
Divje race v Bolski
Tole jato divjih rac smo pred dnevi posneli na brzicah Bolske ob ostankih starega lesenega mostu na Gomflskem. Vse kaže, da se divje race v bistri Bolski dobro počutijo in še malo jih ni vznemirjal hrup, ki so ga povzročali delavci, lri pripravljajo gradnjo novega mostu.
Za divje race v Bdski so
poskrbeli lovci, člani LD Braslovče. Največ divjih rac so pred dnevi opažih v novem akomulacijskem ježem pod Žovnekom — baje jih je büo nad tisoč. Ko bo jezero zamrzrulo (najbrž se je to že zgodüo!) si bodo divje race poiskale kopel v tekočih vodah, med katere sodi tudi Bolska. Tk.
Izpolnjena turistična ponudba
Upravičeno so godrnjali krajani Šempetra, ki so dve leti gledali opuščene prostore bivše samopostrežne trgovine. Izložbena okna so büa prelepljena s plakati, prostori pa prepredeni s. pajčevino, in je objekt kazÜ središče Šempetra.
Končno pa so pri Hmezadu TOZD Gostinstvo, v sodelovanju s turističnim društvom prisluhnili problemom, da se danes prostori že spreminjajo v
lep gostinski lokal, ki bo vsekakor izpopotiril turistično pomudbo v Šempetru. Restavracija, Id se bo imenovala Pri Rimljanju,bo gotova ob koncu decembra, bojijo pa se, da ne bodo pravočasno dobili potrebne opreme, saj je donava otežkočena. V restavraciji bo prostora za več kot 50 gostov, kuhinja pa bo pripravljala poleg jedi po naročilu še tople obroke — malice. (Edi Masnec)
Divji prašič skočil
Ko so člani lovske družine Vransko pred nedavnim organizirah pogon na divje prašiče, so v lovišču Kisovec-Creta opazili divji svinji Prvo je uplenfl Vlado Vrtačnik, druga pa je med zasledovanjem pred presenečenimi lovci skočila v prepad in se ubila. Kaj podobnega lovci ne pomnijo, saj je znano, da so te živali zelo ume in iznajdljive, ko se Umikajo pred lovci. To je bil v času prvega snega, ki ga je med tem pobralo sonce, že
v prepad
drugi pogon na divje prašiče; na obeh pogonih so lovci uplenili šest divjih prašičev, na zadnjem pa še lisico, kuno in zajca.
V letošnji sezoni so v loviščih te lovske družine opazfli precej divjih prašičev, ld so tudi povzročhi nekaj škode na
e. Lovska družina bo i plačala kmetom po dogovoru. LD Vransko ima dovoljenje za odstrel 16 divjih prašičev v bližajoči se zimski sezoni.	Tk. L.
Trdoživ je Kudrov rod...
V hribovskem zaselku Vrhe se stikajo meje treh občin: žalske, trboveljske in zagorske. Enajst domačij je porazdeljenih na vse tri občine, vendar jih to ne razdvaja, marveč združuje, in če bi misel razpredli naprej, bi lahko zapisal, da so dobri soseski odnosi tudi med omenjenimi občinami.
Bü je lep poznojesenski dan brez snega, ki ga je sonce statilo že pred dnevi, pa čeprav so Vrhe 950 metrov nad moijem. Kmetije obdajajo lepe borove hoste, na travnikih, med katerimi so razpotegnjene njive, pa je od pomladi do jeseni dovolj sočne paše za živino. Na njivah uspeva na tej višini le krompir, kruh pa kmetje kupujejo. Dohodek dajeta les in živina.
Ker je od vsake kmetije kdo zaposlen bodisi v bližnjih Trbovljah ah Zagorju, pa tudi v Preboldu, ljudje danes živijo bolje kot nekoč, pa čeprav zaselek po zadnji vojni ni pridobU kaj večjega.
Za turista, ki se povzpne: na Vrhe, je tu zgoraj lepo, vsega nekaj kilometrov v dolini utripa življenje v zasavskih revirjih, z
druge strani pa Prebold in povsem blizu rdi v zahajajočem soncu Mrzlica...
Namenjen sem bü h Kudro-vim, po domače jim pravijo Krvavičniki. Lepa kmetija, med gospodarskimi poslopji stoji nova, še ne povsem dograjena, hiša. Leona in Angele zakoncev Kuder ni büo doma. Odpotovala sta v Berlin k sinu Lpjzu, ki na tujem služi marke, da se bo potlej vrnil domov.
V kuhinji sem srečal mlada Kudra, 26-letnega Francija in nekaj starejšega Leona. Maloprej sta se vrnila z dela - Franci dela v trboveljskem rudniku — in sedaj si kuhata kosUo, da bi potlej še pred nočjo opravfla pri živini. „Škoda, da ni doma očeta in matere, ta dva bi vam vedela veliko povedati,“ sta rekla Franci in Leon.
Dve marmornati plošči sta vgrajeni v hišo. Na prvi, večji, sem prebral, da je okupator že v začetku septembra 1941. leta aretiral in odvedel v smrt štiri brate sedanjega gospodarja Leona: Cirila, Franca, Toneta in Staneta. Takrat bi moral z njimi
Zakonca Kuder na Vrheh
Mladi Kudri so posedli za peč jo in zaigrah poskočno vižo
tudi Leon, a ta je bü ta čas že v ujetništvu. Vojna je pobrala tudi brata Alojza, ki je ostal med pogrešanimi
To je bü za preživelega Kudra strašen udarec in le svoji trdoživnosti in neuklonljivi volji se lahko zahvati, da ga ni zlomflo. Z ženo sta se zakopala v grunt, rojevati so se jima otroci, rasli so in odraščali. Lojze dela na tujem, Tone in Stana sta se zapostila v zasavskih revirjih, hči Joža se je poročtia slabo uro hoda daleč, doma pa sta ostala sinova Franci in Leon. Oba sta sicer zaposlena v dolini, a se vratača domov in pomagata pri délu.
Sedaj še gre, utrudljive pa so poti pozimi, ko tu v hribih zapade tudi po meter snega in takrat je treba dobro uro pešačiti do doma. A kaj bi to, mlada sta še in veliko moči imata.
Življenje teče na kmetiji po ustaljenih kolesnicah. Ko mladi pridejo domov, je v hiši praznik. Ob tem je treba reči, da so vsi Kudrovi nadarjeni muzikanti in to že trije rodovi nazaj. Nikjer se niso učiti muziciranja, samouki so, a zaigrajo, da se človeku razneži srce.
Kdo bi vedel, kdaj in kako se
je v hiši, tu v hribih, znašel klavir? Babica je znala iz njega izvabiti čudovite melodije, viže, ki so se mladim Kudrom že v otroških letih vtisnUe v srce iti kar sami so poprijeli za glasbUa.
Vse kaže, da je ljubezen do muziciranja prešla tudi na vnuke, saj osemletni Stantii sin Bojan že imenitno zaigra na; harmoniko in klarinet. Slednjega mu je podaril njihov prijatelj Paveljškov Maks s Polzele.
Nepozabni so trenutki, ko mladi posedejo za veliko kmečko pečjo in zaigrajo. Gospoddar Leon posluša, jih opazuje in če zatisne oči, se mu zazdi, da za pečjo sedijo bratje Ciril, Franci, Tone in Stane, pa tudi Lojze in užigajo poskočne viže, kot da ni büo tistega usodnega septemberskega dne leta 1941, ko so v hišo rihrumeli Nemci ter jih odved-V smrt... Na manjši plošči se partizanski borci Revirjev zahvaljujejo za vso pomoč, ld jim jo je nudüa ta hiša.
Popoldan se je nagnfl v večer, ko sem odhajal po ozki kolovozni cesti v dolino. Za mano je temnela Mrzlica, pred Kudrovo hišo pa sfa kot dva macesna stala Franci in Leon ter igrala na harmoniki...
Resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1981
Izvršni svet je pripravil osnutek „Resolucije 81”, katero je že obravnavala občinska skupščina in določila rok za javno razpravo o tem osnovnem planskem dokumentu za prihodnje leto. Osnova pri sestavi tega dokumenta so bili doseženi razvojni cilji v tekočem letu 1980 ter cilji stabilizacijskih prizadevanj, kot temelj našega gospo darekega sistema v naslednjem srednjeročnem obdobju.
V letu 1980 so doseženi rezultati na področju razvoja samoupravnih odnosov, delegatskih razmerij, kadrovske politike, gospodarstva, uporabe in gospodarjenja s prostorom, družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti ter ljudske obrambe in družbene samozaščite dobri in predstavljajo realno osnovo za razmeroma smel načrt razvoja tudi v naslednjem letu.
Dosežena 6 % realna rast družbenega proizvoda je sicer za 2 indeksni točki nižja od načrtovane, vendar z ozirom na težave, ki so se pojavljale v poslovanju tekom celega letošnjega leta v naši celotni nacionalni ekonomiji, pomeni to visoko stopnjo razvoja. Še posebno je razveseljivo, da je bil ta napredek dosežen ob zelo pomembnih dejstvih: ob samo 1 % rasti števila zaposlenih ter vsega 662 milijoni din investi v gospodarstvu, kar predstavlja le 20 % družbenega proizvoda.
Ta dejstva prav gotovo k aže-jo na resničnost večkrat izpos-tavljene predpostavke, da je z aktiviranjem notranjih rezerv možno ob razmeroma nizkih investicijskih vlaganjih doseči zelo hiter gospodarski razvoj. Ta proces pa seveda ni bil slučajen, saj že vrsto let tesno sodeluje pretežni del našega gospodarstva z Zavodom za produktivnost dela, ki si prizadeva z uvajanjem sodobnih metod in organizacije proizvodnih procesov, poiskati niz notranjih rezerv, ki jih je očitno več, kot smo pričakovali. Ta odprtost našega gospodarstva do sprejemanja in sodelovanja z znanstveno raziskovalnimi institucijami se že visoko obrestuje ter kaže na odgovoren in zavzet pistop delovnih ljudi v naših organizacijah do takšnih akcij, ki jih v tako širokem obsegu druge ne poznamo.
Močno in zdravo gospodarstvo je bila seveda osnova tudi za dosežke na ostalih področjih v letu 1980. Izgradnji infrastrukturnih objektov smo tudi v letu 198Q posvetili vso pozornost, saj predstavlja razvoj cestnega omrežja, telefonije, kanalizacijskega. in vodovodnega omrežja, vodnega gospodarstva in stanovanjskega gospodarstva osnovo za nemoten gospodarski kot tudi družbeni razvoj.
Tudi družbene dejavnosti so se razvijale po sprejetih načrtih — tako na področju izvajanja osnovnih programov — kakor tudi pri uresničevanju investicijskih načrtov. Tako tudi šolstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, kultura in telesna kultura vstopajo v novo srednjeročno obdobje z dobro opravljenimi naloggmi tekočega srednjeročnega načrta. Niz novih objektov, ki so bili zgrajeni v tem obdobju, bistveno izboljšuje pogoje in kvaliteto dela, kar predstavlja enega temeljnih pogojev hitrega gospodarskega razvoja.
Večkratni očitki prevelikega obremenjevanja dohodka gospodarstva in osebnih dohodkov občanov za realizacijo nalog s področja infrastrukture in družbenih dejavnosti torej niso bili umestni. Analiza gospodarstva naše občine namreč kaže, da dosegamo v letu 1980 najvišji dohodek na delavca v regiji, v strukturi dohodka pa predstavljajo prav zaradi njegove visoke obsolutne vrednosti — omenjene obremenitve skoraj najnižjo udeležbo med občinami celjske regije.
Pripravljen načrt razveja v letu 1981 tako temelji na analizi dosežkov in možnosti razvoja v preteklem letu. Načrt razvoja je tesno usklajen s temelji razvojnih usmeritvah v SR Sloveniji, zlasti na področju uveljavljanja in poglabljanja socialističnih samoupravnih organov, krepitvi izvozne sposobnosti in zmanjševanja uvozne odvisnosti, pospeševanju in organizaciji proizvodnje hrane in stabilnejše preskrbe prebivalcev, izvajanje naložb z visoko dohodkovno učinkovitostjo ter poglabljanjem dohodkovnega in poslovno tehničnega sodelovala.
Osnovni poudarek bo še nadalje dan razvoju gospodarstva, v njegovi strukturi pa panogi industrije in kmetijstva.
Tudi v letu 1981 načrtujemo hiter gospodarski razvoj. Realna stopnja rasti naj bi büa 4 do 5 odstotkov, kar je dvakrat več od načrta razvoja SR Slovenije.
Ta razvoj bo dosežen ob največ 2,5 % rasti zaposlenih ter 20 % udeležbi investicij v družbenem proizvodu.
Izvoz se bo povečal za 10 %, uvoz pa le za 5 %, tako da bi znašala stopnja pokrivanja 178%. Realni osebni dohodki se v letu 1981 ne bodo povečali, nominalno pa bodo znašali
9.000	din na zaposlenega mesečno.
V letu 1981 se bodo investicijska vlaganja izvajala v bistveno težjih pogojih kot v preteklih letih. Zahtevni bančni kriteriji bodo najmočneje vplivali na manjša vlaganja tudi v naši občini. Najpomembnejše naložbe se bodo izvajale vSIP-u Šempeter (nadaljevanje izgradnje tovarne kmetijskih strojev) SODZ-u Hmezad Žalec (regijska mlekarna, farma prašičev, primarna proizvodnja), Nami Žalec (Veleblagovnica Levec) in Aeru TOZD Kemija Šempeter (razširitev proizvodnje).
Tudi v letu 1981 bomo nadaljevali s tesnim sodelovanjem z Zavodom za produktivnost* dela, saj bo zlasti v tem letu potrebno z aktiviranjem notranjih rezerv doseči visoko udeležbo dviga produktivnosti v 5 % realni rasti družbenega proizvoda.
Na področju komunalne dejavnosti bodo naloge v letu 1981 usmerjene predvsem v etapno izgradnjo I. faze primarne kanalizacije in čistilnih naprav v občini, v modernizacijo cestnih odsekov ter v nadaljnjo izgradnjo in ojačitev vodovoda in telefonije.
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo pri izvajanju svojih programov upoštevale omejene materialne možnosti; tako da v letu 1981 ne bodo širile svojih programov. Skrajno racionalno bodo proučile investicijsko dejavnost, tako investicije v teku, še zlasti pa nove investicije-
Skupni imenovalec razvojnih nalog v letu 1981 je torej večja aktivnost, odgovornost in disciplina na vseh področjih gospodarskega in družbenega razveja. Prednostno in z vso zavzetostjo bomo morali izvajati stabilizacijske naloge.
Da ti cilji in naloge niso zgolj deklarativni, jasno dokazuje predložena resolucija o razvoju v letu 1981, saj je osnovni poudarek dan rasti produktivnosti dela, boljši organizaciji dela, uvajanju sodobne tehnologije ter zagotovitvi nemotene proizvodnje.
Dobro pretehtane gospodarske naložbe, omejitev negospodarskih naložb ter skrajno racionalna poraba na vseh področjih morajo prispevati največji delež k stabilnim gospodarskim tokovom v cilju uresničitve osnovnih stabilizacijskih ciljev našega celotnega gospodarstva.
-CJ-
Delegati so rekIL.
Vsi trije zbori skupščine občine Ždeč so na nedavni skupni seji sprejeli predlog dogovora o temeljili družbenega plana žalske občine za obdobje 1981-1985. Kako ocenjujete ta dokument, ki . ga boste posredovali podpisnikom? ” smo povprašali delegate. Takole so odgovorili:
Dragica Breznikar iz Prebolda je rekla, daje osnutek skrbno prebrala, in da je tudi sodelovala v razpravi: „Predvidevanja so realna, vendar jih bo možno uresničiti le ob zavestni disciplini in zavzetosti vseh zaposlenih. Menim, da si lahko začrtamo nove investicije le v okviru možnosti. Pomeni, da se bo trdi a marsičemu odreči. V sedanjih pogojih zaostrenega varčevanja in gospodarjenja si ne moremo dovoliti prevelike potrošnje.”
Franc Šlibar, Gornja vas:. Delam v Feralitu. Predlog je bil dovolj pretehtan, da sem glasoval zanj. Sedaj je tak čas, da se je treba na vseh ravneh stabilizacijsko obnašati. Vendar soglašam, da ne smemo še naprg zniževati standarda, saj bi si s tem povzročili politično škodo
V_______________________________
oziroma nezadovoljstvo med delavci. Nasploh pa je potrebno, da bodo delavci še v večji meri samoupravno odločali tudi o delitvi dohodka.”
Danica Udrih, Šempeter: „Ko razporq'amo ustvarjeni dohodek, nikakor ne bi smeli dovoliti, da bi znižanje standarda najhuje občutili delavci z naj nižjimi dohodki, zlasti še tisti z večjimi družinami. V sedanjih in napovedanih restrikcij&ih ukrepih ne smemo pozabiti na skrb do človeka in njegovo življenjsko raven.
Povedala bi še to, da je program skrbno sestavljen, zato sem tudi glasovala zanj. Zavedam se, da se bomo le z večjo produktivnostjo, boljšo kvaliteto in večjim izvozom iz sedanji težav povzpeli na zeleno vejo.”
Malči Topovšek, Grajska vas: „Predlog je dober. S està vij alci so prisluhnili predlogom in pripombam občanov ter jih po možnosti tudi upoštevali. Rekla bi, da se moramo stabilizacij dto obnašati na vsakem koraku -tudi kar zadeva nove zahteve po investicijah. Sem le za
tiste naložbe, ki se kar najhitreje vračajo v obliki večje in kvalitetnejše proizvodnje, za takšne, ki prinašajo dohodek. Pomeni, da bomo v bodoče manj investirali v zidove, pa več v novo tehnologijo.”
Danica Čretnik, Liboje: , „Če nekdo še tako lepo govori o stabilizaciji, sam pa se obnaša nestabilizacijsko, je to udarec v prazno. Pri tem je treba ostati dosleden. Denar naj bo le za tiste naložbe, ki se bodo odražale v večji proizvodnji in v bolj-šem tržnem učinku. Ob tem je treba utrjevati samo-upravijanje, tako, da bo delavec lahko v večji meri odločal o razporejar|u in delitvi ustvarjenega dohodka.”
Franc Špeglič, Galicija: „Programje izvedljiv, vendar le ob zavzetosti vseh občanov. Sedaj je že jasno, da denarja ne bo za vse. Zadovolji« se bo treba s tem, kar imamo, to pa pomeni, da se bomo odločali le za tiste nove naložbe, ki so nam nujno potrdi ne, in ki bodo pripomogle k večji in boljši proizvodr|i.”
Tk. L.
Dosledno po poti ekonomske stabilizacije
Franček Knafelc
Vera Orešnik
Nedavna seja Občinske konference ZKS Žalec je poglobljeno razpravljala o tem, kako uresničujemo politiko ekonomske stabilizacije v naši občini.
Ob ugodnih rezultatih, ki se kažejo v večji proizvodnji iri višji produktivnosti ter ob zmanjšani porabi in večjem izvozu, so se komunisti soočili tudi s slabostmi, ki zamenjujejo sicer ugodne rezultate.
Ekonomska stabilizacija bo še naprej ena osrednjih nalog komunistov, pa tudi ostalih delovnih ljudi in občanov naše občine, so si zapisali v sklepih seje. Iz poglobljene razprave povzamemo nekatere ugotovitve in izrečene misli:
Vera Orešnik je uvodoma spregovorila o uresničevanju zastavljenih nalog stališč in hkrati nakazala nadaljnje usmeritve v delovanju komunistov v naši občini.
Med drugim je ugotavljala, da smo v obdobju, ko dajemo v vseh delovnih sredinah oceno uresničevanja razvoja družbeno ekonomskih odnosov za zadrge leto tega srednjeročnega obdobja.
Pripravljen je osnutek resolucije o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja naše občine v letu 1981, pred sprejetjem je tudi predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981—85.
Za letošnje leto smo zavestno predvideli zmernejšo gospodarsko rast, racionalnejše poslovanje, povečanje produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja, stopnja inflacije pa naj ne bi bila bistveno vetja kot v preteklem letu. Posebej smo se zavzemali za povečanje izvozi in zmanjšanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja.
Za gibanje posameznih oblik porabe smo se dogovorili, da sredstva za osebne dohodke v materialni proizvodnji rastejo 25 odstotkov počasneje od dchodka in počasneje od čiitega dohodka, v družbeni dejavnosti pa naj rastejo v poprečju, usklajeno z rastjo v gospodarstvu...
VEČJI IZVOZ
NA KONVERTIBILNA
PODROČJA
Andrej Šepec: „Kar- zadeva rast celotnega dohodka v devetmesečnem obdobju, je žalska občina na četrtem mestu v celjski regiji, z dohodkom pa na drugem mestu in to zgolj ob 1 % porastu števila zaposlenih.
V omenjenem obdobju smo ustvarili najvišji dohodek v reggi, z OD pa smo na tretjem mestu.” Povedal je še, da smo izdatno povečali izvoz, in da bo ena osnovnih nalog v bodoče spremeniti strukturo izvoza na konvertibilna področja.
E!
INVESTICIJE V REALNIH MEJAH
Jože Cerovšek jeopozoril.da imamo še vedno opravka z razdrobljenimi investicijami in neusklajenimi strukturnimi razmerji. Kljub stabilizacijskim prizadevanjem je še vedno želja po velikih investicijah, ki presegajo realne možnosti. Tako znašajo zahtevki po naložbah kar polovico družbenega proizvoda v občini, med tem pa bo na voljo največ 800 milijonov dinarjev, kar je manj kot polovica zahtevkov. Investicije je treba spraviti v realni okvir možnosti.
OBNAŠATI SE KOT DOBRI GOSPODARJI
Jože Jan:	„Izvršni svet
skupščine občine posveča veliko skrb ključnim nalogam na področju stabilizacijskega usmerjanja in izvajanja nalog.
Dosledni smo tudi glede usmerjanja vseh oblik porabe. V prvem polletju smo še posebej pozorno spremljali gospodarjenje v tistih delovnih organizacijah, ki so kazale slabše rezultate. Ugotavljamo, da uresničujemo naloge resolucije, kar kažejo tudi rezultati polletnega in devetmesečnega gospodarjenja.”
Ko je tov. Jan govoril o določenih slabostih, je opozoril na ponekod še vedno ne najboljše medsebojne odnose, pa tudi na slabo kadrovsko zasedbo. Glede izviza je ugotavljal, da se je v tolikšni meri povečal, da z njimi že krijemo potrebe po uvozu. Omenil je tudi, da so bili primeri, da smo izvažali surovine (slovenske železarne!), potlej pa nam je zaradi pomanjkanja teh surovin šepala oskrba pri finalizaciji. Ugotavljal je tudi, da seje med letom izboljšala delovna disciplina, skratka, dosledno uresničujemo resolucij ske naloge.
——B———
Z MATERIALNIMI SREDSTVI SMOTRNO GOSPODARITI
Franc Jelen: „Koje govoril o stabilizacijskih prizadevanjih ter o slabostih, ki jih opažamo pri delu, je dejal, da bo treba vse oblike razvoja in porabe podrejati materialnim možnostim; v programih je treba upoštevati, kaj je možno uresničiti in kaj ni. Dogaja se namreč, da z naložbami prehudo obremenjujemo dohodek. Takšni programi zavajajo, saj so načrtovani tako, kot bi še vedno živeli iz rok v usta, to je v času inflacijskih težeig. Takšne apetite obsojamo, hkrati pa moramo z materialnimi sredstvi smotrneje gospodariti. Ko je govoril o investicijah, je opozoril, da smo doslej vse preveč vlagali v zidove, a premalo v novo tehnologijo, omenil je tudi strukturo našega izvoza.
S PRODUKTIVNOSTJO DELA SE NE MOREMO HVALITI
V razpravo se je vključil tudi predstavnik SDK iz Celja Franček Knafeljc. Menil je, da je treba vse vrste porabe uskladiti z realnimi možnostmi, skratka, obnašati se bomo morali kot skrbni gospodarji. Opozoril je na našo zadolženost in preveliko porabo, ob kateri pa produktivnost dela zaostaja za razvitimi državami v svetu.
Vili Petek je ugotavljal, da se uspešnost gospodarjenja v naši občini v devetmesečnem obdobju kaže v razmeroma visokih nominalnih indeksih rasti vseh kategorij od produkta do sredstev za reprodukcijo.
Realno rast DP ocenjujemo na okrog 7 odsto., toda, če upoštevamo, da smo z ekonomičnostjo ostali na ravni preteklega primerjalnega obdobja, in da je povečana rentabilnost v glavnem odraz restriktivnih ukrepov v skupni in osebni porabi, potem rezultati niso najugodnejši. Dogaja se, da zaradi prevelikega administrativnega poseganja v področje pridobivanja in prav tako delitve v mnogih primerih razvrednoti tudi nagrajevanje po delu, saj ima delavec majhne možnosti odločanja o delitvenih razmerjih.
Zato naj bo ena glavnih nalog komunistov tudi uveljavljanje delegatskega sistema.
PREDPISE
JE TREBA SPOŠTOVATI
Jožica Piriter: je razpravljala o porabi sredstev ta ugotavljala, da glede kilometrin, stroškov za reprezentanco in reklame ni bilo opaziti kršitev predpisov, to pa pomeni stabilizacijsko obnašanje. Dgala je še, da se ekonomičnost gospodarjenja v naši občini kljub zaostrenim pogojem ni poslabšala, in da ima precejšnje število delovnih organizacij osebne dohodke - pod občinskim poprečjem.
DELAVCI NAJ ODLOČAJO O RAZPOREJANJU DOHODKA
Veno Satler je ugotavljal, da v občini določeno število organizacij ob sprejemanju periodičnih obračunov ni ravnalo v skladu s predpisi oziroma delavci niso imeli o tem možnosti pravočasnega odločanja o razporejanju dohodka. Dogovoriti se bo treba, kako ukrepati, da se takšne napake ne bi ponavljale.
Janez Kroflič je razpravljal o uspešnih stabilizacijskih prizadevanjih v samoupravnih interesnih skupnostih s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti in o nekataih osnovnih šolah.
Tk. L.
'	v
Komunisti
prevzemajo
odgovorne
naloge
Med sklepnimi zadolžitvami je rečeno, naj se vse razvojne možnosti v letu 1981 kot tudi v srednjeročnem obdobju, podredijo realnim materialnim možnostim v občini ob upošte-vaigu pobud za prioritetni razvoj, razširitvi sovlaganj, trajni izvozni usmeritvi in skladnosti razvoja.
Ob povečanju produktivnosti bodo boljše izkoristili notranje rezerve in razširili sodelovanje z raziskovalnimi institucijami.
Kar zadeva izvoz, bodo glavna prizadevala usmerjena v osvajanje višjih oblik ekonomskih odnosov s tujino, pa tudi v doslednejše samoupravno gospodaijeige z deviznimi sredstvi. Pri nosilcih družbenega planiranja v OZD je nujno potrebno uskladiti gospodarsko rast investicij pa tudi kadrovdrih potrdi. Kjer odgovorni kadri slabo uresničujejo zaupane jim naloge in pooblastila, bo potrebno izvesti kadro vdre spremembe. Komunisti v IS SO Žalec bodo pripravili posebno oceno, zakaj seje v nekaterih OZD v primerjavi s prejšnjimi obdobji tako občutno zmanjšala njihova akumulacijska sposobnost.
Dokler niso izkoriščene vse prostorske in druge možnosti za potrebe družbenih dejavnosti, vključno s potrebnimi adaptacijami, ni sprejemljivo investiranje v gradnjo novih objektov. Razvojne programe je treba uskladiti z možnostmi.
Konferenca in Komite ugotavljata, da so v zaostrenih družbenoekonomskih razmerah tudi v naši občini pojavljajo omejevanje samoupravnih pravic delavcev po javnem in pravočasnem obravnavanju tekočih gospodarskih vprašanj in dosežkov. Takšno ravnanje slabo vpliva na politične razmere. Zato bodo Komite, osnovne organizacije ZK in družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavljali te pojave in oblikovali pobude za uveljavljanje odgovornosti posameznikov.
Posredovane informacije združenemu ddu in občanom glede predvidenega obsega skupne porabe oziroma vsebine programov v naslednjem obdobju niso dovolj upoštevale realne materialne možnosti in stablilizacijdco obnašanje in to je javnost zavajalo. Te pomanjkljivosti je treba odpraviti.
V nadaljevanju je rečeno, da Konferenca sprejema oceno uresničevanja stabilizacijskih prizadevanj v SIS in organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti Konferenca nalaga komunistom, organizacijam in organ (»n ZK, da si te naloge začrtajo v svoje akcijske programe. (Povzetek sklepov Občinske konference ZKS Žalec)
V___________________________J
Jože Cerovšek
Janez Kroflič
Veno Satler
Doijsimi metodami k večjemu uspehu
O programu racionalizacije in intenzifikacije našega gospodarstva smo se pogovarjali s strokovnim svetnikom Zavoda SRS za produktivnost dela v Ljubljani--Mirkom Vlasakom.
Težave gospodarstva in nujnost ustalitvenih ukrepov so bili vidni že v letu 1979. Takrat se je dvanajst delovnih organizacij naše občine povezalo z Zqvodom SRS za produktivnost dela z namenom da bi skupno poiskali najboljše možnosti hitrejšega razvoja in boljšega gospodarjenja v novi in zaostreni gospodarski situaciji. Kakšni so cilji IR programa?
„Gre za to, kako narediti več, ceneje in kvalitetneje, pri tem pa izkoristiti domače surovine in čim več izvoziti To ni enostavno. Pogoje predstavljajo znanja, delovna in finančna sredstva, repro-materiali, tržišča, cene kapacitete, pa tudi zakonska regulativa. ”
,jCaj pa ljudje? ”
JLjudje z vsemi vrlinami in slabostmi smo seveda naj• močnejši dejavniki napredka. Od hotenj in želja, interesa in stimulacije, ambicij in zavesti je odvisno največ. O tem je tudi največ govora. Če bi me vprašali, kako vse to vgrajujemo v IR program, bi dejal; preprosto. S količino, kakovostjo in poslovnim uspehom za neposredne proizvajalce in organizacijske enote (celotni prihodek in dohodek) za servisne in vodstvene delavce. Vmes je tudi pravil, ki jih lahko razume sleherni delavec. ” ,AH so to edini elementi realizacijo IR programa? ”
„Čeprav je motiviranost pomembna, je ob tem potreben niz poslovnih, projektnih, tehnoloških in izvedbenih akcij, ki ustvarjajo temelje ambicioznejšega načrtovanja. Tehnična priprava tehnoloških osnov za delo, revizija normativov, pravilno obremenjevanje kapacitet in kakovostno terminsko načrtovanje, so predpogoj za večjo in cenejšo proizvodnp, kakršno ima IR program za cilj. ”
,Ali so vas stabilizacija in omejitve prehiteli in kaj pomeni čas v tej tekmi? ” ,JProgrami, kakršnega predstavlja stabilizacija, so vedno prepozni ali prezgodnji, kot jih pač gledamo. Dvanajst delovnih organizacij žalske občine, ki so vkluče-ne v program IR, ima to prednost, da že osem mesecev intenzivno in sistematično dela na omejitvi posle-
dic stabilizacije, kar pomeni veliko prednost v tekmi s časom. ”
„Kakšni so dosedanji rezultati, in kaj si lahko od njih obetamo? ”
, Posedanj e delo je potekalo v glavnem na pripravah in usposobitvah proizvodnih kapacitet za večjo in racionalnejšo proizvodnjo. Rezultat teh priprav pa so v mnogih podjetjih že sprejeti proizvodni načrti za 1981, leto, ki predvidevajo 15 - 25 odstotno rast fizičnega obsega proizvodnje ob do 10 % porastu produktivnosti Pomembno pri teh načrtih pa je dejstvo, da ne terjajo razen smoternejšega in kvalitetnejšega dela nobenih investicij. So torej bolj plod mobilizacije umskega potenciala kot pa fizičnega dela ali neinvesticijskih vlaganj. ”
Milko Vlasak
„Pomeni to, da teh dvanajst delovnih orgnizacij v prihodnjem letu ne bo imelo problemov in težav? ”
,,Težave bodo, a mnogo manjše, še verjetneje pa je, da bodo drugačne vrste v primerjavi s težavami drugih delovnih organizacij, ki bodo svoj položaj reševale le z višjimi cenami svojih izdelkov. ”
„Gre torej za uvajanje nove miselnosti, kar verjetno ni lahko?
„Kakšen je odziv ljudi, ki delajo z vami? ”
,Res je, da gre za uvajanje novih znanj in spoznanj, pa tudi Za spremembe miselnosti in pri tem igrajo pomembno vlogo samozavest, hrabrost, ’ odločnost, ciljna usmerjenost itd. Pri tem pa je posebno važno sodelovanje in teamsko delo. Vsi ti pojmi pa so bili precej deficitarni ali pa skriti za samoupravnimi institucijami, zakonsko regulativo in labirinti postopkov, pravil in prakse. Pri realizaciji IR programa je v ospredju zopet človek, delavec, strokovnjak z
jasnimi odločitvami in osebno odgovornostjo. ”
, Mnogo je govora o režiji, jalovem delu, nepotrebni informatiki in podobnem. Ali je tudi ta kompleks zajet v IR programih? ”
„Je, vendar v mnogo manjšem obsegu, kot bi lahko bil Sedanji program proti režijam v delovnih organizacijah je bolj škodljiv kot pa koristen. Dokler bodo TOZD in DSSS, pa tudi delovne organizacije primorane imeti po pet bilanc letno in dokler bo treba za potrebe republiških in zveznih statistik sestaviti po dvajset različnih poročil in podobno, tako dolgo bomo pač morali imeti mnogo ljudi v računovodstvih ter v analitskih in drugih službah.
Ce bomo začeli gledati tudi projektante, konstruktorje, tehnologe, orodjarje, vzdrževalce in podobne ljudi kot režijo ter jih reducirati, potem bomo verjetno pričeli žagpti že tako tanko vejo kreativnosti V programih IR težimo k racionalizaciji sistemske informatike, k linijski večnamenski obdelavi podatkov, k povezovanju in integriteti informacij in boljšemu izkoristku kreativnega potenciala, ki se nahaja v režiji ”
,J5Ta katere probleme zadevate pri uresničevanju IR programa? ”
„Problemov je veliko, vendar menim, da noben ni končno rešljiv. Rešujemo jih skupaj s strokovnjaki v DO, tako, da jih omilimo do stopnje, na kateri ne predstavljajo več omejitvenih dejavnikov za celotni sistem TOZD ali DO. Takoj nato se lotimo naslednjih. Na tak način obdelamo ves poslovni sistem. ”
„Kdaj in pri čem se konča vaše delo? ”
„Konca ni Delo, ki ga opravljamo sedaj, bi lahko primerjali z usposobljenim avtomobilom za hitrejšo in varnejšo vožnjo v dirki za napredek, v kateri smo precej zaostali Oddih lahko pride le, ko bomo dohiteli in prehiteli tiste, ki so pred nami. Važno je, da naredimo „podjetja”-vozila, ki bodo imela v tej tekmi realne možnosti ”
Ob koncu našega razgovora je Mirko Vlasak v imenu vseh petih sodelavcev Zavoda SRS za produktivnost dela zaželel bralcem Savinjskega občana, posebej pa še sodelavcem v TOZD, DO v občini, ki se trudijo za boljši jutri delovnih ljudi žalske občine, zdravo in srečno
1981.	leto.
že Skupina delavk sadi hmelj na hmeljišču Hmezada pri Gomilskem.
Jesensko in zimsko sajenje hmelja
Hmeljarji v Savinjski dolini so dobro izkoristili sončno vreme na pragu decembra. Prvi sneg jim je sicer zagodel, saj je prekril nekaj nepospravljenih pridelkov, vendar je sonce v nekaj dneh vzelo sneg in zemlja se je toliko osušila, da je büa godna za setev pa tudi za sajenje hmelja.
Naš posnetek kaže skupino delavk na hmeljišču Hmezad— kmetijstvo Žalec na območju Gomilskega pri sajenju hmelja. Ker hmelj sadimo v glavnem spomladi, smo pobarali vodjo
tehnoloških služb v Hmezadu, dipl. ing. Jožeta Brežnika, kako je s tem sajenjem na pragu zime?
Dejal je, da jesensko sajenje v Hmezadu ni nič novega, saj hmelj sadijo v tem času že več let nazaj. Zanimivo je, da se sajenje hmelja dobro obnese tudi pozimi, v kolikor je seveda ugodno vreme. Izkušnje kažejo zelo dobre rezultate takšnega jesenskega in zimskega sajenja, saj znaša pridelek hmelja že v prvem letu 1000 kg. Sajenje hmelja oziroma obnova hmeljišč ni poceni, saj porabijo za
sajenje na enem hektarju 315 do 320 delovnih ur.
Spomladansko sajenje hmelja mora biti opravljeno do začetka oziroma do srede aprila, sicer je uspeh slabši. Tega se hmeljarji v Hmezadu še kako zavedajo, zato hitijo s sajenjem že od jeseni naprej.
Jože Brežnik: „Če bo pravšnje vreme, bi radi do pomladi opravili 75 odstotkov sajenja hmelja. V naslednjem srednjeročnem planu predvidevamo v družbenem sektorju letno obnoviti po 100 ha hmeljišč.
Naši šolarji s hranilnimi knjižicami
Vodstvo pionirske hranilnice z mentorico Vido Naraks
LB Splošna banka Celje—ekspozitura Žalec že vrsto let uresničuje program varčevanja med učenci osnovnih šol. Pred 10 leti so ustanovili v žalski občini prvo pionirsko hranilnico na Vranskem, danes pa jih deluje že 20 s 4287 vlagatelji. Pomeni, da 98 odstotkov vseh učencev varčuje, kar je nedvomno zavidljiv uspeh.
Čeprav gre pri tem predvsem za vzgojni pomen, saj se otroci že v šoli usmerijo v varčevanje, ne gre prezreti podatka-,.da so imeli pionirji ob koncu prvega polletja letos na hranilnih knjižicah že 190 milijonov starih dinarjev, kar je vsekakor lep denar. Tuje treba povedati, da se v pionirske hranilnice, steka denar tudi od RK, pionirskih organizacij itd., skratka hranilnice uspešno delujejo in opravljajo svoje poslanstvo.
Na večjih osnovnih šolah, kot na primer na Vranskem, v Braslovčah, na Polzeli in v Grižah v okviru pionirskih hranilnic delujejo tudi knjigarne, ki skrbijo za knjige in druge šolske pripomočke. Povejmo še to, da so na posameznih šolah pionirske hranilnice za vlagatelje višjih razredov uvedle poslovanje s čeki.
Pred dnevi smo obiskali pionirsko hranilnico v osnovni šoli bratov Juhart v Šempetru. Čeprav se pouk odvija v turnusih, so se znašli v pionirski hranilnici poleg predsednice Mojce Voh in mentorice Vide Naraks še drugi delavci njihove ustanove. Prijetno seje bilo pogovaqa-ti z njimi in spoznali smo, da vzorno poslujejo. Na tej šoli so ustanovili pionirsko hranilnico
27. novembra 1973. leta. Zanimivo je, da ima hranilnica zajetih vseh 334 učencev, kar pomeni, da na tej šoli varčujejo vsi učenci.
Z veseljem smo prelistali glasilo Sončnica, ki ga izdajajo in v katerem pišejo o svcjem delu.
Predsednica pionirske hranilnice Mojca Voh
Rekli so nam, da so letos sklenili samoupravni sporazum o varčevanju z vsemi razrednimi skupnostmi. Mojca Vohje predsednica pionirske hranilnice že peto leto. V teh letih so si mladi, ki vodijo pionirsko hranilnico že pridobili veliko izku-
šenj. Mojca je s ponosom pokazala blagajniški dnevnik in druge knjige, kijih vodijo. Pridni vlagatelji prejmejo vsake tri mesece posebno nagrado. Ko so na oktobrskem zboru varčevalcev sprejeli skupino prvošolcev, je vsak prejel hranilno knjižico s podarjeno začetno vlogo po 10 dinarjev.
Ob takšnem vzornem poslovanju ni čudno, da sije njihova hranilnica na regijskem tekmovanju že drugič priborila prvo mesto, veliko priznanj pa so prejeli tudi na drugih tekmovanjih. Mladi varčevalci so izjavili, da bodo varčevali tudi potem, ko bodo končali šolanje, skratka, lahko bi rekli, da je pionirsko varčevanje padlo na plodna tla.
Naš zapis bi zaokrožili »utrinki, ki so jih zapisah učenci v svojem glasilu Sončnica. Takole razpredajo svoje misli in želje:
„Zatrdno sem obljubila, da bom vsak dinar nesla v hranilnico, saj je to tudi edini način, da se mi mladi naučimo osamosvojiti in zaživeti pošteno življenje!” je zapisala Saška Korun, učenka5.b razreda.
„Cesta življenja peljala nas bo v svet, zato si zapomnimo nasvet: Ako hočeš veliko let šteti, moraš od malega zmerno živeti,“ je v riman zapisala učenka Tanja Divjak. Takih in podobnih resnic bi lahko povzeli več. Zanimivo, ne.
In še to: mladi varčevalci pionirskih hranilnic želijo vsem občanom zlasti še varčevalcem LB, Splošne banke Celje, uspešno novo leto 1981.
Številka 12 - december 1980___________________________________SA VINJSKI OBČAN 7
Kljub težavam, uspešni v proizvodnji in na tržiščih
Zdravo
in
uspešno
novo
leto
1981
želi
kolektiv
Tovarne
nogavic
Polzela
Letošnje gospodarjenje v Tovarni nogavic Polzela je bilo kljub težavam, s katerimi so se spoprijemali na tržišču zaradi surovin, zlasti v prvem polletju, uspešno. Ne le, da so uspešno premagovali težave v proizvodnji, tudi tržišče so v glavnem zadovoljili. Zapisati je treba, da so zaradi razširitve izvoza bili primorani odpremiti na domače, jugoslovansko, tržišče nekaj manj izdelkov.
Pomeni, da Tovarna nogavic Polzela s svojim proizvodnim programom ostaja vodilna na področju nogavičarske industrije v državi in tak položaj si prizadevajo obdržati se naprej.
Pa je bilo leto, ki se po malem izteka, leto velikih preizkušenj. Novi zaostreni gospodarski predpisi so zlasti na začetku leta povzročili velike težave pri nabavah potrebne preje (surovin) in zgodilo se je, da so bili-primorani za krajši čas tudi ustaviti nekaj strojev.
Kolektiv je takrat s svojimi vodilnimi službami še bolj združil napore in uspelo jim je zagotoviti surovinsko osnovo za proizvodnjo. Lahko bi rekli, da so z večjo delovno disciplino, varčevanjem in podobnimi ukrepi že med letom v glavnem odpravili vrzeli v letošnjem proizvodnem planu, tiste vrzeli, Id so se pojavne na začetku leta zaradi manjkajoče surovine.
Značilnost letošnjega tržnega poslovanja Tovarne nogavic Polzela je razširitev in povečan-
Ervin Strahovnik

V tovarni nogavic Polzela že vsa leta nazaj posvečajo veliko skrb sodobni tehnologiji, kije med drugim pogoj za visoko produktivnost (posnetek kaže proizvodnjo v tovarni

sejmu „MODA 1981“ v Ljubljani.
Naš reportažni zapis bi bil pomanjkljiv, če ne bi omenili, dolgoletnega aktivnega sodelovanja kolektiva polzelske tovarne nogavic s krajevno skupnostjo Polzela, raznimi društvi in drurimi organizacijami v širši okolici. Ni naključje, da tovarna že vsa leta nazaj vlaga izdatna sredstva v razvojne ih funkcionalne potrebe prebivalcev svojega kraja. Njen delež je v stanovanjski izgradnji, pa na področju šolstva, kulture, komunale in drugih dejavnosti.
Kolektiv se zaveda, da je to dobro naložen denar, saj vse naštete in druge pridobitve koristijo tudi delavcem tovarne in njihovim družinam. Prispevali so k posodobitvi in razširitvi šole, ki pa že postaja pretesna in bo treba graditi novo, dalje so sofinancirali ureditev kulturnega doma, sodelovali so pri asfaltiranju cest, ureditvi cestne razsvetljave, gradnji nove blagovne hiše in še bi lahko naštevali.
Poskrbljeno je tudi za družbeni standard zaposlenih. Imajo dobro urejeno družbeno prehrano; ta čas, ko so matere pri strojih, so njihovi otroci v vrtcu, poskrbljeno je tudi za letovanje, skratka, tovarna nor gavic Polzela ob izdatnih vlaganjih v razvoj proizvodnje ni zanemarila skrbi za standard svojih delavcev.
Poprečni mesečni osebni dohodek znaša letos 7140
dinarjev, vendar so nam tekli, da ga bodo do konca leta še dvignili.
★**+*-**-M[*-*<-k-*****-**-***
★	NOVOLETNE ŽELJE DE-*
J LAVK V TOVARNI NOGA-J J VIC POLZELA...	J
*	*
*	Pavla Zupanc: „Čeprav*
*	onvorimo o gospodarski J
*	Fvo
*	krizi in o stabilizaciji,*
*	menim, da bomo premagali* J oboje, le če bo mir...“ J
*	Angela Zupanc: „Imam*
*	štiri otroke in njim kot sebi,* J želim predvsem zdravje, pa J
*	še vse tisto, kar je potrebno*
* za dobro počutje.“	* J Ema Kušnik: „V letu, kij
*	prihaja, si želim, da bi se*
*	gospodarske razmere izbolj-* J šale; to pa bomo lahko J
*	dosegli le z večjo produktiv- *
*	nostjo, pa tudi z varčevan-* J jem. h v trgovinah naj boj J večja založenost, pa tudi J
*	cene se ne bi smele še naprej *
J dvigovati.“	J
J Jože Hramee: „Želim si,*
*	da bo dovolj dela za vse, ih* J da bomo uspešni v proizvod- J J mi in potlej bo tudi dovolj J
*	denarja. Najpomembnejše pà* Jje seveda zdravlje, saj je le-ta J J pogoj za dobro počutje.“ J
*	Ivanka Pečnik: „Naj bo* J mir in želim si kar najbolj še j J odnose in medsebojno razu- J
*	mevanje tako doma kot v* J tovarni, kjer delam. Če J J bomo pridno delali, bo tudi J
*	zaslužek boljši...“	*
*-K*-K*-tc**+*+-**-*-X*+^t-K***
Jože Hramee
Ivanka Pečnik
je izvoza na konvertibilna, pa tudi klirinška tržišča. Nogavice izvažajo v ZR Nemčijo, pa tudi v sosednjo Madžarsko, na Poljsko, v Alžir in drugem.
Da bi si tovarna zagotovila potrebni uvoz surovin, bo povečala izvoz tudi v naslednjih letih in to predvsem na konvertibilna in ostala tržišča.
V smeri nadaljnjega zagotavljanja surovin je zelo pomembna povezava z reprodukcijsko celoto JULON Ljubljana. Tovarna nogavic Polzela vlagala v to reprodukcijsko celoto 28 milijonov dinarjev, sredstva, s katerimi si bo zagotovila 60 odstotkov vseh surovin za svojo proizvodnja Pomeni, da se je polzelska tovarna nogavic čvrsto povezala s surovinsko bazo in si ob izdatnem sovlaganju zagotavlja večji del potrebnih surovin.
Ko smo se o letošnji proizvodnji in prodaji njihovih izdelkov pogovarjali z vodjem prodajnega sektorja Ervinom Strahovnikom, nam je dejal, da so odgovorne službe z dokajšnjo iznajdljivostjo razreševale probleme v pogledu usihajočih surovin, pa čeprav so bili primeri zapiranja trga in so cene. preje narasle. Izboljšali (racionalizirali) so potniško službo, varčevali so z embalažo, nasploh so se na vseh ravneh obnašali gospodarno; to pa so naloge tudi v naslednjih letih.
Tako so bili devetmesečni proizvodni in poslovni rezultati
Pavia Zupanc
že precej boljši od polletnih, čeprav so tudi v tem obdobju prodali na tržišču poldrugi milijon parov nogavic več kot v istem obdobju lani. Ker v drugi polovici leta ni bilo več tako velikih težav s surovinami kot na začetku leta, bodo letni proizvodni plan v glavnem dosegli. S povečanjem izvoza bodo predvidoma že letos pokrili 20 odstotkov potreb po uvozu, v naslednjih letih pa bo razmerje v korist izvoza še večje.
Tovarna nogavic Polzela si bo še nadalje prizadevala za večji izvoz nogavic na konvertibilna področja, poleg tega pa bodo izvažali tudi na ostala tržišča.
V sedanjih pogojih gospodarjenja je še kako pomembno, da se polzelska industrija nogavic povezuje z domačimi dobavitelji surovin, zlasti je še pomembno sovlaganje v reprodukcijsko celoto Julon Ljubljana. Položaj jim sedaj narekuje selekcijo kupcev, s katerimi podpisuje samoupravne sporazume v smeri nadaljnjega povezovanja.
Kar zadeva tehnološke izboljšave in boljše pogoje dela bi omenili, da so z izgradnjo nove barvarne že lani odpravili ozko grlo v tej proizvodhji, pridobitev pa je tudi v tem, da so se izboljšali delovni pogoji. V program naložb so si zapisali tudi obnovo dela strojnega parira, vendar pa te naloge zaradi zaostrenih pogojev go-
spodarjenja niso opravili oziroma jih še čaka.
Sicer pa redno obnavljanje delovnih strojev sodi v sam razvojni proces tovarne. Ob tem velja zapisati, da se tovarna nogavic Polzela tako kot ostala nogavičarska industrija v Jugoslaviji spoprijema zunaj z zelo močno konkurenco razvitih proizvodnih partnerjev, to pà pomeni, da lahko hodi v korak z njimi le tisti, ki svoj strojni park in tehnologijo nenehno izboljšuje z najnovejšimi dosežki.
Tovarna nogavic Polzela se v tem pogledu ponaša z razvito tehnologijo in visoko produktivnostjo, zato bi bilo škoda, če bi zaradi zamujenega posodob-ljanja (nakupa novih strojev) ta svoj položaj, do katerega so se dokopali z vztrajnim dolgoletnim delom, morali prepustiti drugim.
Poleg obnavljanja strojnega parka v spletu nadaljnjih nalog omenjajo šivalnico, saj sedaj že predstavlja ozko grlo v proizvodnji, potrebno pa bo tudi novo skladišče gptovih izdelkov.
Kolektiv nedvomno čakajo v srednjeročnem obdobju do leta 1985 velike in odgovorne naloge. Njihova osnovna usmeritev bo še naprej hoditi v korak z modnimi zahtevami tržišča in pa seveda kvaliteta izdelkov. Zato tovarna tudi pripravlja nov program ženskih in moških nogavic, ki ga bo prikazala na
Angda Zupanc
Erna Kušnik
\
Jure Nežmah, predsednik kluba Jože Grandošek Oton Zupančič
Hilda Lehl
Alenka Rajh
Ivanka Klevišar
Marija Henikman
Mrzlo praznično jutro ni obetalo varne vožnje. Ponoči je namelo novega snega, pritisnil je mraz in na cestah naredil zmrzal.
Ko smo na dogovorjenem mestu v Žalcu čakali na kombi, s katerim smo se namenili obiskati naše rojake v Salzburgu, smo bili redkih besed.
Bili so zbrani Veseli hmeljarji s pevcem Miro in Jožetom, medtem ko seje naša predhodnica, v kateri so bili Jože Jan, Ivo Robič in drugi, namenila z osebnim avtom.
Bilo je malce po peti uri, ko je na dvorišče zapeljal kombi. Fantje so vanj urno strpali svoja glasbila. Šofer Franci nas ni razveselil s trditvijo, da ima kombi okvaro — počeno os, in da ne stavi niti piškavega oreha, da bomo brez nadlog prispeli na cilj.
„France, poženi kombi, pa bo, kar bo.,” smo rekli, posedli na sedeže in krenili na pot. Vozili smo se skozi meglo in temo vse do Velenja. Ker nam je odpovedala grelna naprava, j e Franci ustavil kombi in popravil okvaro pri soju vžigalnikov. Odpeljali smo se naprej proti meji in jo prešli brez zadržkov. Po-malem je vstajal dan, naprava je grela in loteval se nas je spanec.
Pa ni bilo čisto tako, kajti na zadnjih sedežih sta dva „Vesela hmeljarja“ neumorno mlela sendviče, Fonzi je pevki Miri šepetal na uho, medtem ko se je njen mož Jože boril s spancem, kimal z glavo, se prebujal in od časa do časa zakrilil z rokama, kot bi dirigiral orkestru.
Pod nogami mi je ležala lopata, ki jo šofer sicer uporablja za kidanje snega, sedaj pa od nje puhtela blažena toplota. Moj sopotnik Knez je na svojem .Jcnežjem” sedalu stresal šale, skratka, počutje je bilo prijetno.
Na poškodovano os pod nami smo pozabili in po nekaj urah vožnje smo prispeli v Celovec. Pred semaforjem se je zataknilo. Izkazalo se je, da šofer ni poznal poti, ostali pa tudi ne in tako seje polovica potnikov
zadrla: „France, pelji naravnost,” druga polovica je prevpila prve, da je treba zaviti v desno. Med temje na semafogu zasvetila zelena luč in France je zavil v desno. Znašli smo se na ozki cesti, in ko smo zapeljali mimo nekakšne žage, smo že vedeli, da je nekaj narobe. Ob manjši trgovini, iz katere nas je zvedavo opazovala prodajalka, smo kombi obrnili in se po isti poti vračah do križišča. Tu smo zapeljali na pravšnjo cesto in se kmalu vključili na osrednjo . avtomobilsko cesto. Bili smo na konju, zlasti še zato, ker je os vzdržala.
Občutek, da smo na pravi poti, je Miro tako raznežnh, da nam je razdelila praznično potico. Ura se je pomaknila že
smo rekli. Zapeljali smo v predmestje Slazburga, predhodnice pa od nikoder.
Ustavili smo se pred bencinsko črpalko in tam smo čakali, da nas bodo ,.fantie” poiskali. Telefonirali smo v hotel, a brez uspeha. Veseli hmeljarji so se že pripravljali, da izvlečejo svoja glasbila in kar ob cesti urežejo domačo Od Celja do Žalca je ravno polje... Upali smo namreč, da nas bo slišal kakšen rojak in nam pokazal pot do kluba.
Tedaj pa se je kot odrešilni angel prikazal Ivan Robič, z njim so bili še ostali, celo predsednik kluba Jure Nežmah nas je pozdravil. Naprej je šlo kot namazano in kmalu smo se zna-
Naša konzula Milan Djordjevič in Božo Kljajič
krepko čez poldne, ko smo se začeli ozirati za hotelom ob cesti, kjer naj bi čakala na glavnino naša predhodnica. Niti pojma nismo imeli, kje se nahaja klub Oton Zupančič, zato je bilo domenjeno, da nas prevzameta vodiča Ivan Robič in Jože Jan.
Ko smo drveli mimo nekakšne zgradbe, je Jože zakričal Francetu, naj ustavi, češ, da so tu, a je bilo že prepozno, kajti odpeljali smo že dober kilometer naprej in sredi živahnega prometa in tako še pomisliti nismo smeli, da bi obrnili.
,.Franci, pelji kar naprej, videli so nas, dohiteli nas bodo!”
Takole so nastopili otroci naših zdomcev
šli v prijetnem stanovanju zakoncev Boža in Ivanke Klevišar. Božo je direktor podružnice Ljubljanske banke v Salzburgu, žena Ivanka pa je njegova desna roka.
Gostitelja sta nas po lepi slovenski navadi postregla s kačjo slino in kavico. Bilo je prijetno kramljati in ni se nam dalo iz hiše, a kaj, ko nas je opomnila ura, da bo treba v hotel in se pripraviti za večerno srečanje z našimi rojaki. Vesele hmeljarje in pevce je čakal nastop, Ivan Robič pa je bil govornik, skratka, imeli smo še delo.
Prišlo jih je toliko, da je postala sicer prostorna dvorana kmalu premajhna. Bili smo pisana družba in nekaj rojakov je prispelo celo iz ZR Nemčije. Najbolj zanimivo pa je bilo, da so prišli na prireditev celo Avstrijci, baje zaradi naših melodij.
Po izrečenih toplih besedah Ivana Robiča, posvečenih prazniku naše republike, sta ob spremljavi Veselih hmeljarjev najprej zapeli učenki žalske osnovne šole Sonja in Alenka, potlej pa še p.'ca Mira in Jože.
Opazoval sem obraze z leskom v očeh, prisluhnil domači govorici. Ni bilo dvoma, domača narodna pesen»,'., našau.rojakom segla do srca. Pogovarjal sem se z njimi, besede so jim vrele iz ust in segel sem po beležnici, ornovinaje izžarevala ii n, 'h misli 'in želja,
domovina, s katero živijo, pa čeprav začasno delajo na tujem.
RADI SE VRAČAJO DOMOV ...
Rajhova družina (zakonca sta doma iz okolice Ljutomera) živi na tujem že vrsto let. Alenka j e pripovedovala, kako doma ni bilo pravšnje zaposlitve in tako sta z možem odšla na tuje. Zelo dobro govorita nemško. „Če znaš jezik, ne občutiš, tako hudo, da si tujec,” je menila Alenka.
Rajhova nista pozabila na domovino, od pomladi do pozne jeseni odhajata ob nedeljah in praznikih domov, v njuno Prlekijo. Tam so sončni griči, so njeni domači, dom. Tudi 11-letni sin Dani,ki seje sicer rodil na tujem, ljubi svojo domovino. Komaj čaka snidenja z babico in dedkom, sicer pa ima tudi v Salzburgu, kjer hodi v šolo, veliko prijateljev.
Rajhovi se bodo v doglednem času vrnili domov, čeprav sta oba zaposlena in dobro zaslužita. S prihranki si nameravata kupiti hišo in si urediti življenje v rojstnem kraju. Na vrnitev vse pogosteje mislita. O klubu Oton Zupančič pa mislita najboljše.
Mariborčan Jože Grandošek je inženir za organizacijsko de-
lo.	Dobro zasluži, rad obiskuje klub in je srečen med svojimi. Hčerka živi v Ljubljani, sin pa obiskuje pri njem v Salzburgu šolo. „V klubu Oton Zupančič se počutimo Slovenci kot velika družina, smo domovina v malem,” je dejal Jože Grandošek.
Jure Nežmah je kot predsednik kluba gonilna sila vseh akcij. Povedal je, da klub šteje 64 članov, ki se večkrat sestanejo in takrat se tudi poveselijo. Imeli so učiteljico, ki je poučevala naše otroke v materinskem jeziku, a je odšla in tako sedaj iščejo drugo.
Zakonca Nežmah si gradita domek v Rogaški Slatini, od koder sta doma. Domače večkrat obiščeta in se nameravata vrniti. Jure je dober organizator in o njem bi lahko zapisali, da je zelo zagret za delo med
šoli materinščino. Rada obiskujeta klub, saj se med svojimi tudi prijetno počutita.
Božo Klevišar: „V naši podružnici Ljubljanske banke v Salzburgu, rojaki nalagajo svoje prihranke. Lepo sodelujemo in
Božo in Ivanka Klevišar sta nas pogostila s kačjo slino in kavico
rojaki. Tudi Žalec je že obiskal in obljubil nam je, da bo še prišel. Jure se je izkazal tudi med našim obiskom, za kar se mu na tem mestu prisrčno zahvaljujemo.
Hilda Lehl dela na našem konzulatu. Poročena je z Avstrijcem in tako živi v Salzburgu. Njena hči je zaposlena v Mariboru. „Z možem večkrat obiščeva Slovenijo, pa tudi ostale kraje moje širše domovine. Na letnem oddihu si nabirava moči in novih doživetij, ki so vsa prijetna. „Pozdravite naše ljudi doma,” mije naročila.
Naša konzula Milan Djordjevič in mag. Božo Kljajič sta bila tudi na prireditvi. Z njima je bilo prijetno kramljati. Rekla sta, da je klub Oton Zupančič med našimi rojaki razpredel široko mrežo delovanja. Poskrbel je tudi zato, da se otroci učijo v
veseli smo, da smo klubu ponudili svoje prostore. Tudi s konzulatom imamo prisrčne stike.”
Lahko bi zapisali, da sta zakonca Klevišar prispevala, pomemben delež pri oživljanju in delovanju kluba Oton Zupančič. Ivanka poleg obilice dela še ujame čas, ki ga posveča otrokom. Za prireditev v počastitev dneva republike je skupino otrok naučila racitacijo, pod njenim vodstvom pa so tudi lepo zapeli. Domov na Gorenjsko rada gresta, in ko ju bodo odpoklicali, se bosta z veseljem vrnila domov.
Žal mi prostor ne dopušča, da bi v reportaži zapis zajel vse vtise, ki sem jih zbral med našim obiskom ob tem nepozabnem srečanju. Tako lepo je bilo.
Zapisal in posnel LOJZE TRSTENJAK
Srečanje naših rojakov v Salzburgu
Slikar Fran Tratnik iz Zadrečke doline
Samo dobrega pol leta nas loči od dneva, ki bo zaznamoval sto let rojstva slikarja Frana Tratnika. To bo posebno prazničen dan za vas Potok pri Kokaljih, kjer se je slikar rodil 11. VI. 1881.
In prav je, da že zdaj obudimo spomin in znova opozorimo mlade rodove na tega znanega umetnika. Priznati je treba, da se na našem področju malokdaj seznanjamo s tem slikarjem in njegovim pomenom za likovno kulturo, ki je vzklila v času naše moderne ter se razvila v umetnost, na katero smo lahko ponosni in jo uvrščamo med upoštevane nacionalne zaklade.
Fran Tratnik, ki je označen v zgodovini slovenskega slikarstva kot mojster samosvojega stila med impresionizmom in ekspresionizmom, je rad uresničeval številne motive iz socialno občutene resničnosti s poudarkom na trpljenju, bolečinah in hrepenenju.
Tratnik je bil odličen risar, duhovit ilustrator in svojstven slikar oljnih podob. Znane so njegove risbe slepcev, blaznežev, žrtev in beguncev, pa tudi druge figuralne kompozicije podobnih tem. Med oljnimi podobami pa slovijo portreti, krajine in posamezne slike kot so Rdečelaska, Vedeževalka in Slepa.
Tratnik je izredno rad risal z ogljem. S tem načinom linearnega izražanja je dosegel slikovitost in učinkovitost, kakršne ni možno uresničiti z nobenim drugim risarskim materialom.
Celjski muzej je lastnik značilne Tratnikove risbe, ki tematsko in oblikovno pripada znani upodobitvi ,,Vdove” in j o lahko smatra-
mo za njegovo prvo varianto. Obe risbi sta nastali med prvo svetovno vojno — to je leta 1916. To je bil čas grozot! In takrat je Tratnik prizadeto opazoval begunce s Primorske in z njimi podoživljal tragiko njihovega življenja.
Vdovo je Tratnik predstavil kot ženo, polno obupa, bolečine in žalosti. Z otrokom, ki se ves prestrašen in nebogljen stiska k njenemu krilu, stoji v pusti pokrajini, preko katere piha veter. Vojni vihar jé prinesel mladi družini vest o smrti vojaka - moža in očeta .. Nastopil je občutek groze; žalosti, osamljenosti in negotovosti ... Taka je ena tistih Tratnikovih izpovedi, ki so bile z veliko mero tenkočutnosti likovno uresničene in izpričujejo neizmernost človeške bolečine...
Fran Tratnik: Vdova, risba z ogljem (Foto V. Berk)
Slikar Fran Tratnik je bil peti otrok številne družine, ki se je preživljala s trdim delom na kmetiji, z napornim kokrškim lončarstvom in težaškim flosarstvom. Že v zgodnji mladosti je pokazal nadarjenost za slikarstvo, saj je pri petnajstih letih pomagal celjskemu podobarju Gosarju pri poslikavi cerkve v Rečici pri Nazarjih. Po kratkem šolanju v Celju seje odpravil na praško slikarsko akademijo, nato na Dunaj in v Muenchen. Vsa leta šolanja je preživljal v težkih gmotnih razmerah ... Po končanem šolanju je nekaj časa živel v Biljah pri Gorici. Stalno pa je bival vse do smrti v Ljubljani.
Fran Tratnik je znan tudi po svojih aforizmih o umet-1 j nosti. Rad jih je pripovedoval in dobro je, da so nekateri ostali zapisani, in da še danes lahko razmišljamo o izrečenih resnicah: „Kakor je vsa borba človeštva le hotenje po nekem življenju sreče, ki ga ne bo nikdar zaživelo — tako je tudi umetnost le izraz hrepenenja po nekem življenju lepote, ; j katerega popolnost ne bo nikdar dosežena... Čim manjši je narod, tem manj pozna svoje ljudi. Mnogokrat mora tujina povedati, kakšen je njegov sin. Da se prav spozna in vzljubi njegovo delo, je pri mnogih treba smrti... Ni še umetnik, kdor ima produktiven dar ...”
Pripomniti je treba, da je Savinov salon že pred leti pripravil zanimivo razstavo iz Tratnikove slikarske zapuščine, in da je na ta način seznanil javnost z velikimi umetnostnimi dosežki savinjskega rojaka.
MILENA MOŠKON
Člani ansambla Slovenija od leve proti desni: Ciril Skalič, Jelko Jurkovič, Cita Galič, Jože Galič, Erika Zakonjšek, Marjan Knez in Zdenko Strud.
Gosli, citre, orglice
Pred tremi leti je začel svojo glasbeno pot narodno zabavni ansambel Slo venga. Ker gre za ansambel s svojevrstno glasbeno zvrstjo, v kateri izstopajo predvsem citre, violina in orglice, je prav, da jih podrobneje predstavimo. Glede na uspehe, ki jih dosegajo v svetu narodno zabavne glasbe, pa si to nedvomno tudi zaslužijo.
Skupina petih moških in dveh ženskih članic ansambla je v času svojega delovanja osvojila poslušalce širom Slovenije. Ansambel deluje v okviru društva Svobode na Polzeli, kjer se tudi pripravljajo za nastope. Srce ansambla sta zakonca Cita in Jože Galič. Jože igra orglice, Cita pa na citre, oba pa tudi pojeta, pišeta tekste, skladata... Na violino igra China sestra Erika Zakonjšek, študentka akademije za glasbo v Ljubljani, hkrati pa tudi poje. Baski-tarist je Zdenko Štrucl, kitarist Jelko Jurkovič, harmonikar Marjan Knez, bobnar in pevec pa je Ciril Skalič.
Zanimivo pri vsem tem j e, da so člani ansambla doma na različnih koncih Slovenije:Dravo-gradu, Trbovljah, Ljubljani, večina pa jih je iz okolice Polzele. Veselje do glasbe je močnejše od kikometrov, o čemer govore tudi rezultati. Tako so letos na Ptujskem festivalu osvojili zlato Orfejevo značko. Velik poudarek daje ansambel izvirnosti. Njihovo igranje je drugačno od navadnih soundov (zvokov).Ravno zaradi tega jim je tudi Slavico Avsenik izrekel veliko priznanje.
Največji uspeh je ansambel dosegel z valčkom Tebi Slovenija, občinstvo pa se je najbolj navduševalo za polko Gosli, citre, orglice. Ansambel je že posnel kaseto, pred izidom pa je tudi velika plošča, na kateri bo tudi skladba Pesem za prijatelja, ki je posvečena tovarišu Titu.
Ob koncu lahko zapišemo, da ima ansambel za bodoče velike načrte. Poleg rednih nastopov in koncertov želijo izdati čim več plošč in kaset, svojo
glasbeno ustvarjalnost pa bi želeli prenesti tudi preko naših meja. Doslej so že nastopih v Avstriji in Nemčiji, pred njimi pa je tudi gostovanje na Nizozemskem.
D. Naraglav
SREČANJE
STAREJŠIH
KRAJANOV
Odbor RK v Braslovčahje pripravil že tradicionalno srečanje starejših krajanov. Srečanje sta finančno podprla Krajevna skupnost in odbor ZB Braslovče. Krajši kulturni program so pripravili učenci osnovne šole, sodeloval pa je tudi moški pevski zbor, kateremu so zbrani še posebno z veseljem prisluhnili. Po končanem programu so udeležence srečanja pogostili, nakar je sledilo tovariško srečanje. Domenili so se tudi, da bodo v bodoče ta srečanja organizirali v času praznovanja krajevnega praznika v Braslovčah, toje v mesecu juniju.
I. FALE
Gradovi in graščine v občini Žalec
Dr. Ivan Stopar
Novi kloiter leta 1681
Zunanje in dvoriščne fasade so z izjemo neogotskih sestavin na jugozahodnem traktu utilitarno predelane in brezizrazne. Uničen oz. utilitarno predelan je tudi vhod na grajsko dvorišče, tako da priča o starodavni preteklosti stavbe le okrogli obrambni stolp na severozahodnem vogalu zasnove, ki pa je tudi že brez strelnic in drugih utrdbenih elementov. Nadrobnejša valorizacija objekta brez natančnejših raziskav ni mogoča.
NOVO CELJE, dvorec
Dvorec v ravnini sredi parka, Dobriša vas 25 pri Petrovčah blizu Žalca. Zavod za ostarele.
Dvorec Novo Celje je v letih 1754 - 1760 na mestu ali v bližini stare graščine Plumberk pozidal grof Anton Gaisruck kot novo središče celjske gospoščine in od tod izvira tudi njegovo ime. Antonu Gaisrucku so kot lastniki dvorca in gospoščine sledili njegovi dediči, najprej 1761 njegov brat Johann Karl, cesarsko kraljevski tajni svetnik in komornik, temu pa njegov sin Vincenc grof Gaisruck. 1823 je na dražbi kupil dvorec in gospoščino Anton Čoki pl. Ruhe tal, tedanji lastnik gospoščine Žovnek, od njega pa 1833 Jožef Ludvik Hausmann, lastnik Vajškre na Koroškem, oče slovenske pesnice Fani Hausmanove. 1869 je kupil Novo Celje knez Salm Reifferscheidt, 1919 pa baron
Turkovič, ki je dvorec 1930 prodal banovini, ta pa ga je 1932 preuredila v umobolnico. Baročne kipe s stopnišča in ostanke arhiva so tedaj prenesli v ljubljanski muzej. Po osvoboditvi je bila v njem najprej bolnišnica za pljučne bolezni, od 1970 dalje pa dom onemoglih. Novo Celje je bilo do 1850 tudi sedež deželnega sodišča.
Zunanjščina dvorca se je do danes ohranila malone neokrnjena. Podolgovata stavba z lahno vzboklo prednjo fasado je trinajstosna, trinadstropna, poudarjena z mogočnimi rizali-tom. V osi rizalita, ki se končuje s trikotnim čelom, je vhodni portal, nad njim pa razkošno opremljen balkon. Vhod, do katerega drži skozi park speljana aleja, je poudarjen tudi s kamnitnima plastikama gigantov, ki jih pripisujejo Vidu Koenigerju. Notranjščino, ki je poleg razkošnega dvoramnega stopnišča, nekdaj okrašenega z muzami in parkami, odlikujejo zlasti reprezentančna velika dvorana ter štukaturni okras na stropih sob v tkm. belletage, je tudi še ohranila dobršen del svoje avtentičnosti. Izgubila je le svojo opremo, vse slikane tapete ter freske v zdaj predelani kapeli in na oboku velike dvorane. Opis dvorca iz časa njegovega največjega sijaja nam je ohranil Georg Dunder — No-
vo straschezky in ga tu na kratko povzemamo:
Dvorec lahko štejemo med najlepše v monarhiji - „kot vzvišena žena se je dostojanstveno spustil na dražestne, duhte-če cvetlične preproge.“ Pozidan je v „novem italijanskem stüu“. V frontispiku frontona je veliki zlati grb graditelja. Veliki severni portal je umetelno izklesan iz trdega kamna in opremljen z mnogimi okraski. Vrhnja svetlobna odprtina nad portalom, ki je zadelana z umtelno železno mrežo, osvetljuje vhodno avlo. Na straneh ob velikem portalu sta še manjša vhoda s kamnitnimi podboji in hrastovimi vratnicami. Vhodna avi a, ki rabi hkrati za vežo in prehod na dvorišče, je v srednjem pasu tlakovana z rečnimi kamni, v
obeh stranskih, za stopnico višjih pasovih pa s kamnitnimi ploščami. Avla je „obokana, obok pa počiva na štirih dvojnih masivnih kamnitnih lizenah. Iz avle pridemo v veliko jedilnico, katere obok opira en sam steber. Nasproti jedilnice je kapela, tlakovana z rdečimi in belimi, brušenimi marmornimi ploščami. Vse stene so prevlečene z mavcem in marmorirane, lizene so obložene z rdečimi marmorjem in opremljene z umetelnimi, pozlačenimi okraski. Obok je poslikan s freskami. Po desnem obokanem hodniku pridemo v sobo za posle, gosposko kuhinjo z odprtim ognjiščem in vodnjakom, v jedilno shrambo in naposled do vibastih stopnic, ki držijo v nadstropja. Levi hodnik drži do
Dvorec Novo Celje sredi 19. stoletja. Iz arhiva Zavoda za spomeniško varstvo Celje
različnih pomožnih prostorov.
Po arazkošnem stopnišču se povzpnemo v prvo nadstr"--. — mezanin, kjer so vsakršni J, okraj, sodišče, davčna uprava, arhiv, registratora itn. Centralna direkcija je v sobi, ki je opremljena s štukaturo. Stopnišče drži nato v drugo nadstropje — belletage. Hodnik je to plitko obokan, oboki so okrašeni s Štokom, tla pa obložena z belimi marmornimi ploščami. Sredi dvorca, nasproti stopnišča, stopimo skozi dvojna vrata v imenitno veliko dvorano, ki sega s svojim obokom prek tretjega nadstropja na podstrešje. Tla so pokrita z raznobarvnimi marmornimi ploščami, stene so obložene s Štok - marmorjem in okrašene z lizenami. Polja med lizenami so izpolnjena s podobami grofov Gaisruckov in zlo-čenimi dekoracijami. Na kupolastem oboku so freske, ki kažejo cesarico Terezijo v trenutku, ko izroča grofu Antonu pl. Gaisrucku celjsko gospoščino v zajem. Osrednji prizor obdajajo geniji in alegorične figure. Skozi dvojna steklena vrata pridemo na balkon, okrašen s kamnito balustrado, od koder se odpira očarljiv pogled po Savinjski dolini. Na levi držijo iz dvorane dvojna vrata v tri zaporedne sobe;njihove stene so zglajene z mavcem in okrašene s tapetami, Mikanimi z oljnimi barvami na
platno.	(Se nadaljuje)
Učni uspehi v naših šolah
V novembru smo v samoupravnih in strokovnih organih VIO in šolah obravnavali učno-vzgojne rezultate šolskega leta 1979/80, ki nam jih je v zbirniku in preko aktiva ravnateljev posredovala svetovalka zavoda za šolstvo Vera Žužejeva. Na podlagi poročil je bila izdelana temeljita analiza, ki naj službi a oceno stanja in sprejetje ukrepov za dosego še boljših rezultatov v tekočem in prihodnjih letih.
Za uvod naj poudarimo, da so šole delovale v dokaj urejenih materialnih pogojih in ob boljši kadrovski zasedbi. Ta pa še ni bila popolna, saj še vedno manjka prosvetnega kadra za določene predmete usmeritve. Od februarja so v boljših pogojili delali tudi v šoli Petrovče, kjer je bil dograjen prizidek. Pri
Svet za preventivo skupščine občine Žalec je v sodelovanju z združenjem' šoferjev in avtomehanikov pripravil zanimiva in poučna predavanja o varnosti na naših cestah. Predavanja, ki se vrstijo po krajevnih skupnostih o cestno prometnih predpisih, so dobro obiskana.
Skrbno so pripavljeni filmi o prometu, kijih prikazujejo med predavanji. V Libojah se je predavanja udeležilo veliko krajanov; od pionirjev do najstarejših.
Krajani menijo, da bi bilo
rednem delu pa so bila učiteljem v veliko pomoč nova učila in drugi sodobnejši pripomočki, od katerih so mnoge izdelali tudi sami ali pa s pomočjo učencev.
Celodnevna oblika osnovne šde je delovala v Preboldu, Gomilskem in Odi vasi. Med letom seje še pridružila osnovna šola Ljube Mikuš, Žalec. Mreža šole je sicer ostala nespremenjena. V bodoče pa bodo nujni nekateri premiki, kajti nekaterih šol ne bo možno več dograjevati, da bi tako zagotavljali enoizmenski pouk, ki je predpogoj za celodnevno šolo.
In sedaj nekaj podatkov o učnem uspehu. Od 4198 učencev osnovnih šol je izdelalo razred 4.122 učencev ali 98,2%, kar je za spoznanje
predavanje koristno tudi za šoferje „dirkače“ težkih kamionov, ki prevažajo pesek iz kamnoloma IGP Ingrad nad Libojami proti Petrovčam, pa tudi vozniku avtobusa, ki vozi ob
14.	uri po stranski cesti mimo drevesnice Mirosan. Dogaja se namreč, da ta ali oni, nemalokrat „ne opazi“ prometnih znakov. Vozniki bi se morali bolj zavedati, da v prometu ni najpomembnejša hitrost, ampak so pomembni tudi vmesni časi, ki jih predpisujejo cestno prometni predpisi.
JERNEJ KOŠTOMAJ
slabše kot je bilo leto prej. Uspešnih ni bilo kar 76 učencev. To pa je veliko, za cele tri oddelke, če bi učence združili,
V	osnovni šoli Ljuba Mikuš Žalec od 99 učencev nista izdelala le dva učenca in še ta dva zaradi odsotnosti od pouka zaradi bolezni. Stoodstotni uspeh imajo že vrsto let na podružničnih šolah Letuš, Velika Pirešica, Orla vas, Ponikva in Vinska gora.
Osip učencev še vedno dosega 8,8%. To pomeni, da okrog 45 učencev ni končalo osmega razreda osnovne šole v osmih letih. Pri osipu so razlike med šolami občutne — od 2% do 19 %. Pred leti je bil ta podatek že ugodnejši.
V spričevala je bilo zapisanih 272 negativnih ocen, celo 56 več kot leto prej. To je veliko in zaskrbljujoče. O tem se bomo morali zamisliti vsi: učitelji, učenci in staršu
Še vedno smo našteli največ „cvekov“ pri treh predmetih: matematika - 123, tuj jezik -62 in slovenski jezik — 59. V primerjavi med razredi se bodo morali bolj potruditi učenci prvih, petih, šestih in sedmih razredov, kajti v teh razredih je letos največ ponavljalcev. Teh pa praviloma naj ne bi bilo več.
hi končno še naj pohvalimo naše učence, da je bilo med ijimi 25,5% odličnih, 29,2% prav dobrih, 29,4% dobrih, 14,6 % pa je zaključilo z zadostnim uspehom. V opozorilo učencem osmih razredov naj zapišemo, da nekatere srednje šole sprejemajo le odlične in prav dobre učence.
Razgibana dejavnost je bila v šolah tudi pri samoupravi učencev, pri delu organizacij in društev ter v množici raznih interesnih krožkov. Za vso to dejavnost je bilo podeljenih in dobljenih vrsto priznanj in nagrad.
Kaj pa v tem šolskem letu?
V	vseh 181 oddelkih obiskuje osnovno šolo 4289 učencev. Iz poročil po prvih ocenjevalnih konferencah povzemamo, da učni uspeh ni povsod primeren. Zato se bo potrebno že takoj bolj potruditi. Take obveze smo sprejeli v aktivih, na učiteljskih konferencah in oddelčnih konferencah učencev.
JANEZ MEGLIČ
S predavanja o cestno prometnih predpisih v Libojah.
Skrb za varnost na naših cestah
ODLIKOVANI
ZASLUŽNI
OBČANI
Pred kratkim so podelili nekaterim našim zaslužnim občanom državna odlikovanja. Odlikovanja je na krajši slovesnosti podelil predsednik občinske skupščine Žalec Vlado Gorišek.
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejela Hilda Pfeiferjeva, red republike z bronastim vencem kmet Alojz Marovt, z redom dela s srebrnim vencem so bfli odlikovani Anica Jošt, Ivan Brišnik, Franc Klančišar, Vida Naraks in Terezija Ropotar.
Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči so sprejeli Tone Ivonik in Maks Soršak, medaljo za vojaške zasluge pa Rudi Jelen, Martin Pevec in Adolf Zidar. Medaljo zaslug za narod so podelili Rudolfu Savineku in Metki Veis, z medaljo dela pa so bili odlikovani Ivan Vogrinec, Karolina Krošelj in Jože Završnik. Čestitamo!

V Žalcu smo dobili optika
Naši občani so že več let nazaj čutili potrebo po optični delavnici. Za vsako naročilo je
bilo treba v Celje, kar je büo zamudno, pa tudi neprijetno še zlasti za starejše ljudi iz naših odročnih krajev.
Zato nova optična delavnica, ki jo je pred kratkim odprla Brigita Lončarič na Šlandrovem trgu 36 v Žalcu, pomeni pridobitev za naše občane. Ko kraja-
ni pridejo v Žalec po raznih opravkih, lahko mimogrede stopijo tudi v optično delavnico zaradi izdelave očal in podobnih storitev.
Brigita nam je dejala, da prihaja že kar precej strank. Zaželeno pa je, da bi Žalec dobil v doglednem času še zdravnika okulista in tako bi ljudje lahko opravili vse na enem mestu.
Tk-L
Kje in kako bomo silvestrovali?
Izteka se staro leto in v teh dneh ob obilici dela in skrbi tudi razmišljamo, kje bomo pričakovali novo leto. Na liubo stabilizaciji se bo marsikdo od-
Mira Jovič, kuharica v hotelu Gdding-Rubin
povedal dragemu in razkošnemu silvestrovanju, povsem pa tega praznovanja ne bomo opustili.
V hotelu Prebold imajo gostinci in kuharji polne roke dela s pripravami na novoletno silvestrovanje. Rezervacije so že v glavnem pošle, vendar je v teh dneh še možno dobiti prostor.
Kuharji so bili precej skrivnostni, ko smo jih pobarali, kaj pripravljajo za novoletni menu. V ceno 850 dinarjev so zajeti poleg silvestrske večerje še ape ritiv, buteljka vina, novoletni zajtrk in še kaj. Nočni klub bo odprt do jutra, za veselo razpoloženje bosta skrbela Ansambla : Akademik in Toneta Rusa.
Prijetno silvestrovanje napovedujejo tudi v žalskem hotelu Golding-Rub in. Konsumadja je 1000 dinarjev. Poleg vrste specialitet, aperitiva in drugih dobrot, bo vsak gost prejel tudi lepo darilce, kaj, o tem molčijo. Igral bo ansambel Venirsi s pevko Tatjano Dremelj.
Silvestrovanje pa bo za marsi-
koga prijetno tudi po ostalih gostiščih in v planinskih postojankah. Seveda pa bo precej tudi takih, ki bodo silvestrovali kar doma.
Janez Podvržen, slaščičar hotela Präsold
—
Lepo je res na
Prijateljeva pripoved
Pred mnogimi leti, ko smo se poslavljati od učiteljišča, šo si mnogi ždeti: v mestoČTam je življenje, tam je duhovna rast. Tudi moj kolega Bine je hotel tja. Imel je srečo, morda protekcijo. Kakih deset let se je potikal po mestih; danes je svetovalec na podeželju, dežele ne more prehvaliti
Mnogi so že od vsega-začetka med kmeti Nekateri v hribih, drugi v dolini. Česa vsega nismo v teh kmečkih krajih doživeli! Tudi kontra-hirali smo. Včasih smo pomagali kmetu izgnati zadnjo kravo iz hleva, poslednjega prašiča iz svinjaka. Taki smo bili, oblasti dopadljivi, od kmeta stokrat prekleti
Čas pa hitro teče...
Čas je najboljši zdravnik...
Čas nas je tudi postaral. ..
Še smo v šoli, v razredu, med podeželskimi otroki, smo pa dokaj spremenjeni: učitelj, starši in učenci Okolje je dobilo drugačen
obraz. Mnogo jih je, ki smo jih nekdaj učiti, potem so Šli naprej, naredili višje ali visoke šole in se vrnili In se zgodi, da imajo ti mladi izobraženci otroke, ki so v naših rokah. Tu sta dve mz-lični generaciji, ti pa si ostarel, siten in včasih tudi zmotljiv. Nič ne velja, če izrečeš: Še papež se moti, mi pa smo navadni zemljani! Ne, preprosto se ne smeš zmotiti, ker te opazujejo. Tu, na deželi, se ne moreš skriti Zato te velikokrat popravljajo. Ne samo ob novi matematiki Tukaj so še drugi predmeti in vmes so odnosi Bine, ki me pride nadzorovat, trdi, da sem lahko srečen, ker vdihavam vsaj zunaj šole svež zrak. Po svoje ima prav. Čudno: nekdaj ni maral na deželo!
K stvari! Na primer roditeljski sestanek. Kmetje in drugi preprosti starši posedajo v zadnje klopi, intelektualci pa spredaj. Človeku se včasih zazdi, kako so tisti v zadnjih klopeh za delo hvaležni, ti spredaj pa komaj čakajo - ne vsi! - da se boš zmotil in te bodo glasno
deželi
popravili Mene so že. In morda še koga. Hudimanovo sem utrujen, ko „odbren-kam“ takle sestanek; navadno ponoči ne zaspim, proti jutru vzamem uspavalno tableto in zato zamudim pouk. Namesto, da bi jaz grajal učence, me nekateri opominjajo: kaj pa če bi prišel ravnatelj, njegov namestnik, nadzornik, kaka komisija... ? Prav to sem slišal od fantiča, ki v razredu res ni bil med najboljšimi, videl pa je pol sveta, jaz pa niti matere Slovenije nisem obhodil Takole se je začelo.
Ponedeljek. Imel sem mačka in najbrž rdeče obrobljene oči. Mogoče se mi je tudi jezik kdaj zavozlal Razumljivo: prespal sem le manjši del noči, potem hoja v šolo - vmes kavica, v razredu neznosen zrak. Čakalo pa me je pet delovnih ur! Zadnja je bila telovadba. Kaj, če bi bila že četrto uro in bi z njo potegnil še v peto? Tri ure bom že nekako prestal
Potiho preklinjam vse znance in prijatelje. Prišli so ravno v nedeljo - dopoldne
in popoldne, kar naprej so prihajali, da jim napišem prošnje, pritožbe in še kaj. Tudi govor ob odprtem grobu. Kakor da smo v vasi samo učitelji pismeni In ti rečejo: tovariš, hajd, dam za dva ded Iz dveh deci pa prideta dva litra. Saj je lepo, vsi te hvalijo, govorip, kako si „fejst fant“ in tako naprej. Toda ponedeljek je delovni dan. Tudi zame. Tri ure se potim, brišem čelo, četrto uro pa jo mahnem na dvorišče. Tam je svež zrak, tam je kisik, tam se da dihati In kaj bi počeli? Aha, med dvema ognjema. Tukaj mine čas in otroci na učitelja tako rekoč v sapi pozabijo.
Vsi pa ne smejo divjati. Tudi Branko ne.. Hm, pa ravno ta! Kako je zgovoren! Vem, starši z menoj niso zadovoljni Niso, ker sem glasno povedal, da bi bil Branko lahko boljši, če... Da, tukaj se začne. Lahko bi preprosto rekel: če bi vsaj map skrbeli zanj... Vidite, zato sem v družinskem žargonu na dokaj nizki ravni. Kaže pa, da me ima fant kar rad, in da mi zaupa.
-	Tovariš, pa če bi zdajle prišel ravnatelj?
-	No ja, bi pač prišel...
-	Pride zaradi nas, otrok, ali zaradi vas?
-	Ne vem. Najbrž zaradi rus in zaradi mene...
-	Pa če bi zdajle prišel ravnateljev namestnik, če bi prišel pedagoški svetovalec?
-	Hm, prišla bi, videla, podpisala in šla...
-	Čeprav nimamo zdajle telovadbe? Naša mama je rekla, da vas je včeraj videla v gostilni Naši so bili v posebni sobi, vi pa ste stali pri točilni mizi Tovariš, vi nimate višje šole, kajne? Pa bi morali imeti visoko, kajne?
-	Najbrž. Zate in za tvojo mamo. Kar povej ji, da bom v nedeljo vse kmete k njej poslal Pet prošenj in deset pritožb bo pa že napisala, kajne?
-	Naša mama? Saj še v hišo ne bi prišli! V nedelja nas tako ne bo doma. Z novim avtomobilom gremo najprej v Maribor, potem pa... No ja, nekam se bomo peljati. Zakaj pa vi nimate avta? Kaj pa - svojo hišo imate? Ste videli našo počitniško hišico?
Nasmehnem se, ga pogladim po nadišavljenih laseh in rečem: Moja počitniška bo takale: les na les, platno vmes, štiri duše, pet teles.
-	To pa je krsta,! je plosknil in poskočil kot žrebiček. Jaz pa sem mu namignil: Kaj ne bi malo s sovrstniki poskočil? Ti srček še vedno nagaja? Kaj pa je rekel zdravnik?
-	Da sem zdrav! Pa ta naša mama nikomur ne verjame. Pravi, da ni zastonj v šole hodih. Pravi, ko bo drugo končah, se bo še na tretjo vpisat.
-	Kakšna šola pa je to: druga, tretja? ga požgečkam.
-	Ne vem. Tovariš, koliko pa je do konca pete ure?
-	Natanko pol ure!
-	V katero „polje“ pa naj grem?
-	V katerega hočeš Samo poskoči. Pokaži, kaj znaš. No, daj, daj!
Pobič se je pomešal med sovrstnike, mene je „maček“ že zdavnaj izpustil, svež zrak me je vsega premlel, nehote pa sem pomislil na tisto, česar me je spomnil Branko. Kaj če pride pomočnik ravnatelja? Kaj če pridejo vsi tvoji predpostavljeni? ! Pa če pride najvišji -svetovalec Bine! Le kakšen je ves ta nadzor v učenčevih očeh? Da, to je tisto, o čemer je treba razmisliti?!
Nikogar ni bilo. Prišli bodo kdaj drugič. Smo v času stabilizacije. Škoda dnevnic in brezplodnega časa!? Naslonil sem se na ograjo, soncu nastavil obraz in v otroški vrišč potiho zabrundal: Lepo je res na deželi, kjer hišca na samem stoji...
DRAGO KUMER
_____________Z_______________J
Naš odnos do mejnikov revolucije
Tovariä urednik! V zadnji številki Savinjskega občana ste objavili sestavek o našem odnosu do mejnikov revolucije. Ne vem, iz kakšnih virov so vzeti primeri, ki jih ugotavlja pisec, da zanimanje za prireditve, organizirane v čast naše svetle preteklosti, upada. Vsekakor ni to splošen pojav, kot ugotavlja pisec.
Verjetno mu niso dovolj poznani primeri, ko v dežju mladinci stopajo ob borcih, da bi se skupaj poklonili padlim, pozablja na zvoke harmonike, ki se vedno znova oglašajo v naših gozdovih, ko pohodniki stopajo po poteh nekdanjih partizanskih kurirjev. Premalo so mu poznana dejstva, do se vsako leto Savinjčani množično odpravijo na vrh. Potezna, da počastijo spomin na dogodke iz NOB, in da uspešno organizirajo različne spominske pohode k bolnici Celje, na Osankarico in druge kraje. Premalo je seznanjen s pohodi na Dobrovlje, Igriše, s pohodom krajanov v Andražu itd. Še in še bi lahko naštevali primere, iz katerih se zrcali zavest naše mladine o pridobitvah revolucije. Zato nikakor ne gre posploševati primerov, kot je bil tisti, ki so ga predstavniki Občinskega odbora ZB povedali na programski konferenci DPM, da so zaman čakali na mladino.
Prepričan sem, da so proslave tudi v obrobnih krajih naše občine dobro obiskane. Pa brez zamere! Nismo še zaskrbljeni za udeležbo, res pa je, da večkrat pogrešamo tiste, ki bi morali biti prvi pri organiziranju teh prireditev, pogrešamo pa jih tudi na pohodih, ki oživljajo tradicijo naše revolucije.
J. F.
Kdo bo plačal cesto?
Na predlog krajevne skupnosti Braslovče so imenovali režijski odbor za asfaltiranje cestnega odseka Kamenče—Poljče v dolžni 800 metrov. Pred začetkom gradnje smo skupno s SKIS za ceste v Žalcu, Krajevno skupnostjo Braslovče in režijskim odborom pripravili tudi finančni načrt in začeli z gradnjo.
Čeprav ta del ceste povezuje cesto Gomüsko— Braslovče in cesto Mozirje—Šentrupert, so se krajani vasi ob tej cesti odločili za prostovoljni prispevek in ga tudi zbrali.
Cesta je hkrati tudi velikega pomena za Hmezad Žalec, DO Kmetijstvo Šenpeter, TOZD La-tkova vas, DE Braslovče. Ta DE je izgradnjo ceste tudi podprla, saj je prispevala 50.000 dinarjev, brezplačno pa je prispevala tudi okoli 4000 m3 nasipnega materiala, brez odškodnine pa je odstopila tudi del zemljišča, po katerem teče omenjena cesta.
Med izvajanjem gradbenih del so se le-ta podražila, ker smo morali na dosedanjo deponijo hlevskega gnoja v Poljčah vgraditi okofi 400 m3 več nasipnega materiala. Drugi problem pa je nastal na vzpetini pri Kamenčah, kjer smo morali odstraniti okoli 800 m3 zemlje.
Povečane gradbene stroške je delno pokrila Krajevna skupnost Braslovče in SKIS za ceste iz Žalca, odprto pa je ostalo vprašanje 160.000 dinarjev nepokritih stroškov.
Ob otvoritvi omenjene ceste je bilo v Savinjskemobčanu objavljenih nekaj izjav občanov, ki niso dodobra poznali finančne konstrukcije in so prispevek DE Braslovče podcenjevali. Zavedati se moramo, da moramo v bodoče v takšnih akcijah zainteresirani sodelovati, ne pa stvari zavirati. Takšne skupne akcije nas morajo povezovati, ne pa razdvajati.
Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi KS Braslovče, Hmezada Žalec, TOZD Latkova vas, DE Braslovče in SKIS za ceste iz Žalca še našli nekaj sredstev in poravnali neplačane obveznosti. JOŽE ROJNIK
Postali sopionirji
; „Včeraj še cicibani, danes že [pionirji“, bi lahko rekli za vse’ (prvošolčke v naši občini, ki so ob prazniku republike naredili pomemben korak v obdobje sučenja, pridnosti in ljubezni do j domovine. V pionirsko organi-[zacijo so stopili prav v letu izgu-tbe največjega sina jugoslovanskih narodov — tovariša TITA. (Njihov pozdrav „Za domovino s [Titom naprej “ bo odslej še pro-idornejši, še bolj obvezujoč, saj fse sedaj glasi „Za domovino po [Titovi poti“.
I Tudi pesem, ki so se jo naličili za to priložnost, je izžarevala vsn linhezen in toni in n Ho
ljubljenega Tita, saj pravi: „Tita dragega več ni, v naših srcih on živi, njegova nam je pot za življenje kažipot“
Sprejem cicibanov v pionirske vrste je bil zelo svečan. Novi pionirji so s titovkami in rdečimi ruticami okrog vratu ponosno in vzravnano izgovarjali besede svečane zaobljube. Oseminšestdeset prvošolčkov preboldske osnovne šole je sedaj že resno poprijelo za učenje, s čemer so začeli izpolnjevati svojo zaobljubo. Prav gotovo pa so to storili tudi pionirji na vseh šolah v naši občini. In nrav ie tako!
Srečni in ponosni so bili obrazi cicibanov, ki so stopili v vrste pionirjev.
Jože Brišnik
Janko Napotnik
Marko Ebetlinc
V preboldski kino dvorani se je po daljšem premora ponovno predstavila preboldska glasbena skupina Filter, ki je svojo glasbeno pot začela kot Smetišče, nadaljevala kot Sončni vzhod in si končno nadela sedanje ime. Fantje so predstavili 24 lastnih skladb, s katerimi so presenetili in navdušili poslušalce. Prireditev je bila vsekakor zelo zanimiva in izvirna, poslušalci pa so jo ugodno sprejeli, kar je za člane ansambla: Jožeta Brišnika, Marka Eberlinca, Romana Zeliča in Janka Napotnika veliko moralno priznanje za ves njihov trud. Hkrati pa jim je to tudi spodbuda za njihovo nadaljnje glasbeno ustvarjanje. S ČLANI ansambla se je o njihovem glasbenem delu pogovarjal naš sodelavec Darko Naraglav, ki vam jih tudi predstavlja.
Jože Brišnik—Lujo igra v ansamblu bobne, sklada in piše besedila. Predvsem se je oprede-
lil za trd in prodoren rock, njegova besedila pa govore predvsem o fantastiki. V skupini je že vse od začetka. Ko smo ga vprašali, kaj mu pomeni glasba, je dejal, da z njo izraža svoja hotenja in poglede na svet. Glasba mu pomeni veliko, zato ne bo zanjo nikoli prestar. Veliki vzorniki so mu Grand Funk Raüord, vendar v ustvarjalnosti ne pozna nobenih omejitev in posebnih stilov-Marko Eberlin—Maki je v' skupini Filter najprej igral trobento, ko pa so se fantje opredelili za prodornejšo glasbo, se je posvetil kitari in sedaj igra predvsem bas kitaro, večkrat pa seže tudi po solo kitari, kar zanj ne predstavlja problema, saj poleg teh instrumentov igra še orglice in flavto. Je tudi tvorec glasbe in besedil skoraj polovice repertuaija, ki ga fantje izvajajo. Izrazit poudarek daje melodiji in harmoniji, kar mu včasih
Člani SK Žalec merijo rezultate z novo elektronsko napravo.
SK Žalec vse aktivnejši
Smučarski klub Žalec je pred nedavnim organiziral „zbor ljubiteljev smučanja“, na katerem se je zbralo blizu sto ljubiteljev bele opojnosti. Zbor je izzvenel delovno, saj so ocenili dosedanje delo, navzoče pa so seznanili tudi s programom dela za letošnjo zimsko sezono. Vsekakor pa je navzoče najbolj pritegnila informacija predstavnikov Rdeče dvorane iz Velenja o možnostih smučanja in o nadaljnjem razvoju zimskega turističnega centra na Golteh. Velenjčani so svojo informacijo obogatili tudi z barvnimi diapozitivi. Ob zaključku srečanja pa je predsednik Smučarskega kluba Žalec Rado Rotar podelil priznanja in diplome najboljšim' smučarjem klubskega tekmovanja na Soriški planini, ki so ga izvedli ob zaključku lanske sezone.
Prizadevni smučarski delavci kluba so tudi letos organizirali že tradicionalni smučarski sejem nove in rabljene opreme. Sejem je dobro uspel. Z doseženim rezultatom so zadovoljni organizatorji in obiskovalci, še
zlasti pa so se pohvalno izrazili o njem starši otrok, ki so prisiljeni vedno znova obnavljati opremo, sejem pa jim nudi ugodnost, da lahko prodajo že rabljeno opremo.
V	okviru Smučarskega kluba Žalec uspešno poteka tudi akcija za pridobivanje in izdajo novih članskih izkaznic. Prepričani so, da bodo pridobili vsaj 400 novih članov, saj jim je to tudi pogoj, da bodo lahko začeli nemoteno delati na snegu.
V	klubu so pripravili tudi že program smučarskih tečajev v alpskem smučanju, s katerimi bodo pričeli že meseca decembra. Najprej bodo organizirali tečaje za začetnike, nato pa še za tiste, ki se želijo izpopolniti v smučanju. Pripravili pa bodo tudi tečaje za smučarje tekmovalce. Razpise tečajev bodo prejele sindikalne organizacije, ki naj bi v le-te tudi kadrovale svoje člane.
Poseben program za smučarje tekače pa so pripravili v tekaški sekciji, ki bo po njem pripravljala svoje člane na tekmovanja v smučarskih tekih.
povzroča malce težav zaradi rockerskega pristopa ostalih članov ansambla. Poleg študija mu glasba pomeni vse. Zelo se navdušuje, da bi v skupino' vključili organista, saj bi bile tako njihove ustvarjalne možnosti še večje.
Roman Zelič — Jary je najmlajši član skupine, saj v njej sodeluje šele kakšno leto. Pred tem je bil Roman izrazit individualist z akustično kitaro in orglicami. Njegovi vzorniki so bili Beatlesi, Tomaž Domicelj in Andrej Šifrer, česar tudi v svojih skladbah ne more skriti. Piše tudi besedila, zadnje čase vse bolj angažirana. V ansamblu igra električno kitaro, je pa tudi dober pevec. Povedati velja, da se je v skupino dobro vključil, in da se je že sprijaznil s trdim rockom, čeprav včasih še rad zaide v melodiko. Študira likovno umetnost, vendar je rta glasbenem področju enako dobro nadaijen in njegov napredek tudi tukaj ni vprašljiv.
Janko Napotnik—Bleck je izredno vztrajen in organizatorsko sposoben. To je dokazal tudi kot večletni predsednik OO ZSMS v Preboldu. Sicer pa za
Janka velja, da si je že kot otrok delal kitare, vendar takrat ni imel možnosti za učenje tega instrumenta. Želja se mu je uresničila šele kasneje. Morda je prav zaradi tega njegova glasba trda, robata, a iskrena. Kljub pomanjkljivem glasbenem znanju je ustvaril precej skladb, ki izražajo njegov kritični pogled na svet in na odnose med ljudmi. V ansamblu sodeluje že od vsega začetka. Igra solo kitaro, poseben užitek pa mu pomeni bas kitara, za katero pravi, da ima več smisla. Povedal je tudi, da v vsaki stvari, ki jo počne, išče in izraža sebe, svoj pogled in odnos, skratka svojo ustvarjalnost, glasba pa je po njegovem najboljše sredstvo za sprostitev in obnovo moči. Sicer pa v glasbi nima drugih ambicij.
Preboldski Filter je torej ansambel štirih pestrih ustvarjalcev, ki so se odločno ujeli: Njihovo različnost pa izraža tudi glasba, ki jo igrajo, saj se lotevajo romanc, disco glasbe, vse do punčk rocka. Povsem različna pa so tudi njihova besedila. Vse to pa njihove nastope popestri, saj vsakdo najde v njih del tistega, kar mu je všeč.
O preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje
Komite občinske konference ZK je ocenil prizadevanja za preobrazbo srednjega šolstva v občini Žalec. Na osnovi gradiva, ki ga je pripravila posebna delovna skupina, so ugotovili, da so bili doseženi pomembni rezultati, ki pa niso celoviti zaradi nekaterih objektivnih in subjektivnih razlogov.
Dosedanja aktivnost je potekala predvsem v občinski skupščini in družbenopolitičnih organizacijah ter njihovih izvršilnih organih, manj pa v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih- Rezultat tega so nerealno prikazane kadrovske potrebe, la še vedno niso odraz prizadevanj za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj občine.
Še bolj pereče je strukturno neskladje kadrovskih potreb v odnosu do proizvodnih usmeritev. Z vključevanjem delovnih ljudi in občanov v reformna prizadevanja šolskega sistema ne moremo biti zadovoljni. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v OZD in krajevnih skupnostih so bili pri tem premalo aktivni.
Oblikovanje mreže šol je zahtevalo vse preveč sü in časa, kar je slabilo celovitost reformnih prizadevanj. Končno je mreža šol usklajena. V Žalcu bomo izobraževali v kovinarski in kmetijski usmeritvi. Izobraževanje kovinarjev bo potekalo v izobraževalni enoti Žalec v okviru TŠC Celje s skrajšanim in srednjim programom. Kmetijsko izobraževanje bo poteklo v KŠC Žalec, kajti sedanji cen-
ter v Medlogu se naj bi postopoma preusmeril v Žalec. S tem pa bi bile prostorske kapacitete v Žalcu v celoti zasedene.
Za izobraževanje ob delu bo skrbela Delavska univerza, usmeritve izobraževanja ob delu pa bodo usklajene z rednim izobraževanjem. Do začetka šolskega leta 1981/82 nas čakajo že izredno zahtevne in odgovorne naloge. Vso pozornost bo potrebno posvetiti poklicnemu usmerjanju mladine, informiranju delovnih ljudi in občanov, predvsem pa zagotavljanju pogojev za izvajanje proizvodnega oziroma praktičnega dela. Za to so zlasti odgovorne družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in drugi dejavniki v občini, krajevni skupnosti in OZD. Izhodišča za programiranje in izvajanje proizvodnega dela so podana, zato je nujno takoj pristopiti k izvajanju nalog.
Za izvajanje proizvodnega dela je potrebno zagotoviti ustrezne prostorske, materialne in kadrovske pogoje. Vse to pa bo potrebno urediti tudi v samoupravnih aktih OZD. Odnos med učencem in organizacijo združenega dela bo potrebno opredeliti v štipendijski ali drugi pogodbi.
Do začetka uvedbe usmerjenega izobraževanja nas torej loči le še nekaj mesecev. Nujno je, da z vso odgovornostjo pristopimo k uresničevanju nalog, te pa je potrebno opredeliti z nosilci in roki realizacije.
J. KROFLIČ
*ll SA VINJSKI OBČAN________________________________________________Številka 12 - december 1980
Vrbje, dvajseta krajevna skupnost občine Žalec
Naš zapis smo namenili Vrbju, dvajseti in hkrati najmlajši krajevni skupnosti v občini Žalec. Čeprav ie mlada, ima svoje korenine v razvejani samoupravni, pa tudi v hotenju in zagretosti krajanov za razvoj in lepšo podobo svojega kraja.
Po velikosti je krajevna skupnost Vrbje prav tako najmanjša v občini, ne pa tudi po številu prebivalcev — tu je na osemnajstem mestu. Od skupnega števila 650 krajanov je 440 vonlcev, 350 jih je redno zaposlenih, deset odstotkov volilcev je starih nad 65 let. Zapišimo še to, da krajani živijo v 210 gospodinjstvih, in da se jih deset odstotkov ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Takšna je izkaznica krajevne skupnosti Vrbje.
V Vrbju imajo razvejano kulturno življenje in ni naključje, da glavne niti vodijo k mladim. Žal za prireditve ni primernega prostora in tako so se primorani stiskati v slabo zagretem prostoru bivšega zadružnega doma ali pa sp odvisni od gasilcev, pa tudi Žalčanov, Iger gostujejo. Pa še veliko drugih problemov jih. tare, o katerih smo se pogovarjali za skupno mizo v Vrbju.
BKKBaHHBDbOSSaBBBH
REKREACIJSKI
CENTER,
TRGOVINA
Janez Uplaznik, predsednik sveta krajevne skupnosti Vrbje:
ZAKAJ
USTANOVITEV NOVE KRAJEVNE SKUPNOSTI
„Vrbje je bilo že vrsto let nazaj- vključeno v krajevno skupnost Žalec,“ nam je povedala sekretarka krajevne konference SZDL Vrbje Pavlina Glušič. Ob žgočih problemih, s katerimi se je ubadala žalska krajevna skupnost, je Vrbje ostajalo v senci. Problemov, na katere so delegati Vrbja opozarjali, niso razreševali tako, kot bi si želeli. Velikokrat je bilo otežkočeno že izražanje interesov krajanov Vrbja v organih in delegacijah. Vznikla je zamisel o lastni krajevni skupnosti.
Tone iiotobar
„Krajani smo se zavedali, da1 naš kraj nima'industrije oziroma „bogatih stricev, ki bi financirali krajevne potrebe, kljub temu pa je pobuda krajanov za ustanovitev lastne krajevne skupnosti postala resničnost. Danes, vsega po enem letu, ugotavljamo, da je krajevna skupnost zaživela in v tem času smo že marsikaj postorili za svoj kraj.“
Janez Uplaznik predsednik sveta krajevne skupnosti Vrbje
„Krajevna skupnost kar dobro deluje, imamo redne seje, zaživel je delegatski sistem.
Zavedamo se, da nismo veliki, zato se o vseh nalogah dogovagamo in se jih tudi lotevamo s skupnimi napori. Svet krajevne skupnosti je imel v enem letu 14 sej in skoraj vse naloge smo zadovoljivo opravili.
Škoda le, da smo se primorani zadrževati v prostoru, ki meri štiri krat štiri metre in še ta je slabo ogrevan. Za seje in podobne sestanke smo primorani iskati mesto v gasilskem domu. Čeprav smo imeli denar le za tekoče zadeve, smo uspeli z združenimi močmi popraviti streho zadružnega doma, razširiti in asfaltirati cestišče v središču Vrbja, postavili smo tudi avtobusno postajo- Dnevno imamo sedem avtobusnih zvez, kar pride prav zlasti tistim krajanom, ki delajo v Velenju, Štorah, Čelju in drugih krajih.
Za ta dela smo imeli na voljo vsega 300 tisoč dinarjev, kar pomeni, da so naši ljudie kar krepko zavihali rokave.
Sedaj si prizadevamo, da bi zabrisan še vidne ostanke nekdanjega smetišča. Javne
DOMA
naprave so bile dolžne zemljišče humuzirati, a tega do danes niso storile. Krajani želijo, da bi uredili rekreacijski center na. območju med Strugo in Savinjo, kjer je sedaj jezero. Ne gre zgolj za rekreacijo krajanov, marveč bi bila to pridobitev tudi za Žalčane in Celjane, saj je kraj lep, sončen in slikovit.
Za obravnavo tega problema so imenovali na nivoju občine poseben odbor, ki ga sestavljajo vsi zainteresirani dejavniki
Ivan Mitek
Gre nam zato, da uredimo v domu primerne prostore za potrebe krajevne skupnosti in ostalih družbenopolitičnih organizacij ter društev in pa seveda dvorano za odrske in druge prireditve. V ta namen bo
vlvüa üvuuüiU — e --	=== = .-=„ = .=
bočni ode Upamo,
ški dejavniki podprli v tej naši
Ivan Mikek, predsednik režijskega odbora za obnovo doma:. „Krajani se zavedamo, da zgradba zadružnega doma, ki je več let rabila Hmezadu za skladišče hmelja, ne služi več prvotnemu namenu. Ker pa ostore nujno potrebujemo, ne za potrebe krajevne Skupna sti in družbenopolitičnih organizacij, marveč tudi za društva in razne prireditve, smo se odločili, da ga bomo adaptirali. Žal so želje krajanov eno, finančna sredstva pa drugo vprašanje in tega odboru zave dame
Kar zadeva obnovo, smo dui sprva za to, da zgradbo adaptiramo v eni akciji, zaradi pomanjkanja sredstev in stabilizacijskih ukrepov pa se sedaj bolj ogrevamo za delo v etapah. Izračunali smo, da bi nas celotna adaptacija stala osem milijonov dinarjev, čeprav bi se še tako stabilizacijsko obnašali.
akciji, v kateri gre zgolj za
K trebe našega kraja in naših di.44
KRAJANI SE OGREVAJO 7A TRGOVINO
Zdravko Tekavc, član sveta krajevne skupnosti Vrbje:
Zdravko Tekauc
Poprej sem več let sodeloval v krajevni skupnosti Žalec, ki pa žal ni imela dovolj razumevanja, pa tudi ne sredstev za reševanje naših problemov v Vrbju. Niso rekli ne, a sredstev kljub temu ni bila Sedaj, ko imamo svojo krajevno skupnost, se je marsikaj premaknilo, čeprav ni denarja za večja dela.
Mimogrede bi povedal še to, da se prebivalci Vrbja že deset let borimo za trgovino, a je do danes še nimamo. V Savinjskem magazinu pravijo, da nas je premalo, in da bi trgovina prinašala izgubo, mi pa menimo, da nam je trgovina potrebna. Potrebujejo jo še Basti starejši krajani, ki ne zmorejo poti v Žalec. Tudi OZD Hmezad, ki zaposluje preko leta večje število sezonskih delavcev, izraža potrebo po osnovni preskrbi. Zadovoljni bi bili, če bi ta problem rešili tudi samo s kioskom.
Janez Uplaznik: „Ko smo sanirali smetišče, ki je bilo več let v Vrbju kamen spotike, saj se je širil neznosen smrad, odgovorne službe niso dosledno opravile dela. Zemljišče je še polno sledov odstranjenega smetišča, kar kazi podobo kraja. To bo treba urediti. NIVO je črpal gramoz v bližini Vrbja, ni pa v celoti uredil zemljišča, kar pa bi po naši presoji bil dolžan storiti..“
Alfonz Pšenič, predsednik GD Vrbje:	„Naše gasilsko
društvo bo prihodnje leto praznovalo 50-fetnico obstoja.
Lahko rečem, da smo v tem času uspešno gasili požare in reševali ljudem imetje, deluje-
mo pa tudi na ostalih področjih. Tako z roko v roki sodelujemo s krajevno skupnostjo in ostalimi organizacijami in društvi, na voljo pa jim dajemo tudi prostore v gasilskem domu.
Zapišite še to, da skrbimo za naraščaj, in da so naši mladinci na tekmovanju na Graški gori zasedli dve prvi mesti in si tako pridobili pokal, članska desetina pa je bila tretja. Organizirali smo tudi dan gasilcev v okviru letošnjega krajevnega prazni: ka.“
KULTURNIKE V USTREZNE PROSTORE
Jože Meh, predsednik krajevne organizacije ZSMS v Vrbju: „Naša mladinska organizacija bo kmalu praznovala 10-letnico obstoja in to kontinuiranega aktivnega delovanja. V teh letih smo bih uspešni. Žal nimamo primernega prostora za sestanke, za vaje in tudi razne prireditve.44
Jože je nanizal vrsto lepih uspehov in rezultatov na kulturnem področju. Presenetljivo je, kaj vse je možno doseči, če so mladi zagreti za ustvarjalno delo. Na tekmovanju „Naš klub 1976“ so v Sloveniji mladinci iz Vrbja v skupini C zasedli prvo mesto, že naslednje leto pa so bili v skupini B ravno tako prvi. Že četrto leto organizirajo plesno šolo, ki jo vodijo priznani slovenski plesni mojstn, doslej pa jo je obiskovalo že nad 400 mladih. Lahko bi našteli še druge uspehe, vendar bomo o njih spregovorili kdaj drugič.
Jože Meh
Mladinci Vrbja so prejeli doslej tudi edini med novimi organizacijami ZSMS plaketo občine Žalec.
Lea Glušič: „Uspehi mladih bi bili še vidnejši, če bi imeli na voljo boljše prostore. Tako pa smo primorani koristiti prostore tudi v Žalcu. Ko bomo
obnovili zadružni dom, se nam bodo pogoji za delo vsestransko izboljšali.“
Lea Glušič predsednica komisije za kulturo
Tone Holobar, predsednik krajevne konference SZDL Vrbje: „Po enem letu so že vidni rezultati mlade krajevne' samouprave. Marsikaj smo postorili, pa čeprav še nimamo večjih izkušenj. Tudi družbenopolitične organizacije so aktivne. V Vrbju smo vse akcije, od volitev in drugih akcij, dose daj uspešno izpeljati. Politična klima med krajani je dobra. Vseh nalog se lotevamo skupno, to je z združenimi močmi, in v tem je tudi uspeh našega dela. Veseli
Alfonz Pšenič, predsednik GD Vrbje
smo tudi, da nam ljudje zaupajo.“
Jože Cokan, predsednik skupščine krajevne skupnosti Vrbje: „Začetki so biti skromni; in spoprijeti se je bilo treba s številnimi nalogami. Danes delo teče. Vključili smo se tudi v obrambne priprave ter si porazdelili naloge.“
OTROŠKI NASMEH V VRTCU
Prostor nam ne dopušča, da bi v naš zapis strniti vse izrečene misli in predloge. Povedali bi le še to, da smo v otroškem vrtcu srečali skupino varovancev, otrok, iz katerih je izžarevala sproščenost in to v času, ko so bile njihove mamice zaposlene. Želimo jim le boljše prostore in lepše ter manj nevarno okolje.
LOJZE TRSTENJAK
ro živim, prešla v dobre ro-
Program se je
SA VINJSKI OBČAN 13
w
Se so dobre
gostilne
Najbrž je res, kar poje Andrej Šifrer, daje vse manj dobrih gostiln, vendar gostilna Jovan na Vindci gori nedvomno sodi med dobre. Slovi po dobri kuhinji, pa tudi po domačnosti, ki jo gostje občutijo v tem gostišču.
Martina Jovan pravi, daje dobra kuhinja srce gostilne. Raje se zadovolji z manjšim dobičkom pri hrani, samo da so gostje zadovoljni in po dobri jedi tudi kaj spijejo.
Gostilno je vodil najprej njen mož, sedaj pa jo že vrsto let vodi sama in to zelo uspešno. Poprej, ko je še
Martina Jovan.
tekla cesta mimo njene gostilne, so se zaustavljali tovornjaki in druga vozila in to največ zavoljo njene imenitne kuhinje.
Ko pa je nova cesta stekla pod klancem, je ta promet s prehodnimi gosti usahnil. Martina: „Poprej sem imela vedno pripravljena jedila, gostje so jih lahko dobili brez čakanja, sedaj pa smo se usmerili le na naročila. Drugi gostje — nove zahteve.
Specialiteta mene kuhinje so puranji zrezki v omaki, gostom pa bodo na voljo tudi ribe in žabji kraki, poleg ostalih jedil seveda Imenitna je tudi njihova domača potica, da posebej ne omenjam domačih krvavic s kislim zeljem. Takim dobrotam se gost težko odpove.
Čas teče in Martina premišljuje, da bi gostilno v doglednem času izročila hčerki in zetu Dragu. Odkar se je vrnil od vojakov, pridno pomaga v gostilni, pa tudi veselje čuti do gostm-ritega poklica. Martina:,.Dovolj sem delala in srečna
Člandca tekmovalna desetina gasilcev iz Šešč, kije na občinskem tekmovanju dosegla drago mesto.
Gasilci uspešni brez lastnega doma
Gasilsko društvo v Šeščah je bilo ustanovljeno leta 1920. Skozi vsa leta si je prizadevalo izpolniti tehnično opremo, veliko pa so naredili tudi pri usposabljanju svojih članov. Zadnjih deset let je društvo ob podpori vasi Šešče in Občinske gasilske zveze uspelo izpolniti svojo gasilsko opremo z novo motorno brizgalno, sireno, gasilskim avtomobilom in društvenim praporom. Poleg tega pa so sodelovali tudi na raznih tekmovanjih. Pohvalijo se lahko kar z devetimi pokali, od katerih so jih prejeli pet za osvojena prva mesta, tri za druga mesta in enega za tretje mesto. Velikokrat je zavrelo med gasilci na tekmovanju: „Šeščani so zopet prišli popokal!“
Uspehi pa Šeških gasilcev ne uspavajo, temveč so jim spodbuda za nadaljnje delo. Želijo si pridobiti kar največ novih članov, ki bodo pripravljeni prostovoljno delati in pomagati ljudem v nesreči.
Najbolj jih pesti prostorska stiska, saj nimajo lastnega gasilskega doma. Problem bi lahko rešili s preureditvijo nekdanje sušilnice, v kateri bi dobili prostore tudi krajevna skupnost v civilna zaščita. Vendar pa se-
danji lastnik zgradbe — Hmezad iz Žalca nima razumevanja za želje tukajšnjih gasilcev.
Gasilci iz Šešč menijo, da bi pri občinski gasilski zvezi lahko več sredstev namenjali območnim gasilskim društvom, saj so prav ta v preteklih obdobjih na raznih tekmovanjih pokazala največ.
Poleg svoje redne dejavnosti tukajšnji gasilci pomagajo tudi v raznih akcijah splošnega družbenega pomena. Letos so imeli v programu izgradnjo vodnega zajetja na Gmajni, vendar so dela zaradi slabega jesenskega vremena preložili za naslednje leto.
F. SITER
„Od Celja do Žalca” in v Liboje
Konec novembra je bila v Libojah že osma revija narodnozabavnih ansamblov. Organizirala jo je DPD Svoboda Liboje, pokroviteljstvo pa je tudi tokrat prevzela Keramična industrija Liboje, kot sopokro-vitelja pa sta bih Občinska kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij iz Žalca.
Predsednik libojske Svobode Darko Šuler, pa tudi predstavnika sopokroviteljev, so v pozdravnih besedah poudarili pomen in značaj te zvrsti glasbe, ki je vezana na ljudsko pesem, na ljudsko izročilo. Narodnozabavna glasba je doslej
■/##/#########/#######/##############/##/■ j Srečanje slovenskih | \ tamburaških skupin j
I
V Cirkovcih, pijazni vasi-_1 v ptujski občini, je bilo pvo srečanje tamburaških zborov iz vse Slovenije pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Na tg prireditvi je sodelovalo devetnajst skupin, med njimi tudi dva tamburaška zbora iz žalske občine — iz OŠ Griže in DPD Svobode Liboje. Dogovorili so se, da bo naslednje srečanje tamburaških orkestrov v Celju.
v po-
poldanskem času. Prijetno je bilo poslušati nežne zvoke in harmonične akorde nastopajočih skupin, zborov in orkestrov, v katerih so igrali tako pionirji kot odrasli glasbeniki. Gostitelji — DPD Svoboda Ciikovci — so zelo dobro pripavili to srečanje, pohvalo pa si zasluži tudi pokrovitelj Zveza kulturnih 1 organizacij Slovenije za dobro izvedeno organizacijo tolikšnega števila nastopajočih.
JERNEJ KOŠTOMAJ
Zopet po starih poteh
Prosvetno društvo Svoboda na Polzeli se zopet s hitrimi koraki približuje podobi, ki jo je na kulturne m področju v občini Žalec imela. Predsednik društva Stanko Novak in režiser Jaka Jeršič menita, da je navidezni zastoj nastal zato, da bi dobili še večji polet. Dramska sekcija je tik pred premiero mladinskega dela S. Makarovič Sovica.Oka, ki bo popestrila novoletne prireditve. Za novo sezono pa že pripravljajo dramsko delo, ki bo po zagotovilu režiserja Jake Jeršiča kvalitetno. Program pa že usmerjajo v priprave Naše besede. Na Polzeli delujeta tudi dva pevska zbora, mešani in moški, želijo pa tudi, da bi ustanovili še mladinski zbor. Poudariti velja, da vzgajajo tudi mlade dirigente in zborovodje, ki bodo nudili solidno osnovo za prihodnje delo.
Omeniti velja tudi program Poletnih prireditev, kijih bodo razširili iz kulturnega doma v park Senek, v Komendo in celo na Goro Oljko, kjer bodo pripravili orgeljske koncerte. Velika pridobitev za celotni kulturni utrip Polzele je vsekakor likovno-razstavni salon Komenda. Svoje prostore naj bi dobil še muže-alni del, manjša etnografska zbirka Polzele in pletilski muzej, vse to pa
bo potrjevalo bogato polzelsko tradicijo. Pri vseh delih pa nameravajo sodelovati s hortikulturo, s SZDL, Krajevno skupnostjo in z vsemi, ki so zainteresirani za tovrstno delo.
Pod okrilje Svobode sodi tudi ansambel Slovenija, ki uspešno sode-
Stanko Novak — predsednik Svobode Polzela
luje na različnih festivalih in nastopih,pred izidom pa je že njihova druga LP plošča. V njenem okviru deluje tudi knjižnica z bogatim knjižnim fondom, ima pa tudi veliko bralcev. Na noge nameravajo postaviti tudi lutkovno sekcijo, vendar jim zanjo primanjkuje kadrov.
M. PALIR
Tradicija se nadaljuje
opravila kvaliteten razvoj in predstavlja enega pomembnih kulturnih dejavnikov. O tem priča tudi izredno zanimanje ljudi za libojsko revijo, saj je bila dvorana na obeh koncertih nabito polna, vstopnice pa so bile že teden dni prej razprodane.
V Libojah je igralo in prepevalo kar 21 skupin iz različnih krajev, sodelovali pa so tudi gostje iz zamejske Globasnice. Priznan pevec Franc Koren je dokazal, -da je še vedno „pri glasu“, pa tudi presenečenj ni manjkalo: od 75-letne ženičke, ki je virtuozno zaigrala na „fraj-tonerce“ do mladih godcev in pevcev. Za boljšo kvaliteto so poskrbeli štirje ansambli, ki so letos na ptujskem festivalu dosegli najvišje priznanje, revijo pa je uspešno vodil in povezoral Tone Vrabl, za lično dekoracijo z naslovnim glasom pa je poskrbel Zdenko Čas.
Lepo Savinovo pesem od Celja do Žalca je ob koncu obeh koncertov zaigralo in zapelo vseh 140 sodelujočih, pomagalo pa jim je tudi navdušeno občinstvo ob želji, da se ponovno snidejo na deveti reviji ob letu.
J. MEGLIČ
Prebold je kot turistični kraj
zaživel že pred vojno, še posebno pa je razvil svojo turistično ponudbo po ustanovitvi Turističnega društva, ki je vrsto let sodilo med najboljša tovrstna društva v Sloveniji. Tradicija je bila pred letom prekinjena, vendar jo novo ustanovljeno društvo želi obuditi. Doseženi rezultati v kratkem obdobju njihove-
Edi Peternel, predsednik turističnega društva v Preboldu.
ga delovanja kažejo, da jim bo to tudi uspelo. O načrtih smo se pogovarjali s predsednikom Edijem Peternelom, ki pravi:
„Bila je že prava nuja, daje delo turističnega društva ponovno zaživelo. Nekdaj zelo uspešno delo tega društva nas je obvezalo, da stopimo v akcijo in odpremo zeleno luč turizmu v Preboldu. Mislim, da smo na dobri poti k uspehu, vsekakor pa ne gre zanemariti že dosedanjih akcij.“
In v čem se kažejo te akcije?
Naši tamburaši na srečanju tamburaških skupin v Cirkovcih
Ustanovili smo kulturno društvo
V petek, dne S. decembra 1980, smo v najmlajši krajevni skupnosti v naši občini, to je v krajevni skupnosti Vrbje, ustanovili kulturno društvo. Pobudnik oziroma organizator vseh dosedanjih proslav in kulturnih prireditev v naši krajevni skupnosti je bila komisija za kulturo pri osnovni organizaciji ZSMS Vrbje, ki je tudi sicer zelo aktivna na vseh področjih mladinskega organiziranja. Vse prireditve pa so seve-oa okrnjene, ker triniamo primernega prostora.
Na ustanovnem občnem zboru smo ocenili delo na kulturnem področju vse od leta 1972 in ugotovili, da je
bilo uspešno. Obravnavali in sprejeli smo Pravila o organiziranju in delovanju kulturnega društva in izvolili njegove organe, hkrati pa smo sprejeli tudi idgni in akcijski program dela, ki zajema gledališko, klubsko, plesno, knjižno, in likovno dejav-nost.
V dneh po ustanovitvi smo opazili tudi precejšnje zanimanje starejših občanov za kulturno dejavnost, kar je za nas podbudno, upamo pa, da brano kljub prostorskim težavam s trdno voljo in vztrajnostjo dosegli zaželene uspehe.
LEA GLUŠIČ
„Gre za urejenost kraja, kije tako rekoč čez noč postal dosti privlačnejši, veliko pozornost smo posvetili spodbujanju ureditve stanovanjskih zgradb, urejenosti gostinskih lokalov in ureditvi okolja. Posebna pozornost je veljala urejanju rekreacijskih naprav in terenov ter organizacijam raznih prireditev, kot so teden športa in turizma. Prav slednji so imeli velik odmev, močno pa so popestrili tudi življenje v naši krajevni skupnosti.“
Za vami so že določene akcije, izpeljali ste jih uspešno, kako pa v bodoče?
„V zimskem času bomo posvetili naj večjo pozornost pripravam za sanacijo preboldskega bazena, pripravili pa bomo tudi vrsto predavanj s turistično tematiko in poudarkom na urejenosti okolja. Z akcijami ocenjevanja urejenosti okolja bomo v bodoče nadaljevali, še več pa bomo storili za urejenost okolja, zelenic, parkov, naselij. Vsekakor bomo poskrbeli tudi za ureditev rekreacijskih objektov, s katerimi bomo obogatili to- [ vrstno turistično ponudbo, * hkrati pa bomo našim krajanom omogočili, da jih bodo s pridom uporabljali za svoj oddih in rekreacijo. Del programa pa bo usmerjen tudi v obujanje tradicij NOB ter v razvijanje SLO in družbene samozaščite.“
D. NARAGLAV
Tekmovanje z vojaško puško
Občinska strelska zveza Žalec je v počastitev dneva republike organizirala v Braslovčah strelsko tekmovanje z vojaško puško. Tekmovanja se je udeležilo več kot 40 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje je bilo ekipno za prehodni p deal, vsaka ekipa je štela tri člane. Tekmovali so na daljavo 200 metrov z desetimi naboji za oceno in tremi poskusnimi naboju
Prvo mesto je osvojila ekipa SD Polzela v sestavu: Jože Korun, kije dosegel 86 krogov, Franc Posedel s 84 krogi in Lado Korun z 81 krogi, skupno so dosegli 251 krogov.
Drugo mesto je osvojila ekipa SD Liboje, v kateri so dosegli: Milan Kveder 86 krogov, Ivan Novak 85 krogov in Polde Valant 73 krogov, skupno so zadeli 244 krogov.
Tretje mesto je osvojila. ekipa SD Šempeter z 238 krogi. Alojz Klovar je zadel 85 krogov, Janez Kranjc 77 krogov in Anton Plohl 76 krogov.
Vse ekipe so prejele priznanja, vsi udeleženci tekmovanja pa značke odličnega in dobrega strelca. Rezultati tekmovanja so bili presenetljivi, kar kaže tudi na to, da so tekmovalci vložili v priprave precej truda in prostega časa pri urganju z zračnim orožjem.	_
JOŽE GRAČNER
Bralci nam pišejo
TOV. UREDNIK
„Z zanimanjem prebiram zgodovinski zapis dr. Ivana Stoparja, v katerem nas seznanja z gradovi in graščinami žalske občine. Človek bi skoraj ne verjel, da imamo v naši občini toliko zgodovinskih objektov. Zgodovina, kot jo navaja dr. Stopar, pa ima v svojih zapisih in ustnem izročilu še veliko več podobnih objektov, ki pa sta jih uničila zob časa, pa tudi brezvestna človeška roka. Žal se to delno dogaja še danes, čeprav zaščiti teh zgodovinskih objektov posveča družba vse več^o skrb.
Razveseljivo je, da so se za zaščito posameznih objektov v zadnjem času zavzele tudi delovne organizacije. Tako Tekstilna tovarna Prebold, ki je adaptirala graščino v Preboldu ter jo usposobila za stanovanjske potrebe svojih delavcev. Leta 1977 naj bi tovarna adaptirala tudi bivši dvorec Gorico nad Kapljo vasjo, vendar do tega ni prišla Danes je dvorec v razsulu. Se bi lahko naštevali podobne primere, ko graščine propadajo, kar pa je velika škoda.”
ANDREJ STERGAR -, PREBOLD
UPOKOJENI TEKSTILCI NA IZLETE
Tekstilna tovarna Prebold z razumevanjem podpira svoje upokojene sodelavce pri organiziranju izletov. Tako so s pomočjo tovar-vtobi
USPELA 8. REVIJA V LIBOJAH
V Libojah so 22. decembra že letos pripravili osmo revijo narodno zabavnih ansamblov. V nabito polni dvorani se je v dveh koncertih predstavilo kar; 23 ansamblov in vokalnih skupin, ki so prav vsi pokazali zvrhano mero glasbenega znanja
in vedrih prijetnih melodij. Organizator je bila DOD Svobo-
da Liboje, pokrovitelj Keramična industrija Liboje, soorganizatorji pa Kulturna skupnost Žalec in Zveza kulturno prosvetnih organizaciji Žalec.
T. TAVČAR'
IZ CENTRA ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
ne, ki jim je preskrbela avtobuse, organizirali izlete na Goriško, v Belo krajino in na Koroško. Ker si večina upokojencev ne bi zlepa na svoje stroške privoščila takšnih izletov, se udeleženci na tem mestu vodstvu tovarne oziroma kolektivu lepo zahvaljujejo.
RUDI PR
PRAZNIK
REKONSTRUKCIJA CESTE PREBOLD-GORNJA VAS
Po posodobitvi nekaterih cest v krajevni skupnosti Prebold, je tokrat prišla na vrsto tudi cesta Gornja vas-Prebold, ki vodi mimo gostilne Zmet in se priključi cesti Latkova vas-Trbovlje pod pokopališčem. Gre za cestni odsek v dolžini 800 metrov, ki ga bodo najprej razširili in utrdili, v kolikor bodo možnosti, pa ga bodo v letu 1981 tudi asfaltirali. Odsek te ceste je bil sedaj slabo prevozen, je pa velikega pomena za povezavo s krajevno skupnostjo Sešče, od koder se vozijo otroci v šolo, njihovi starši pa na delo v tovarno v Prebold.
• — dar
GOLA VA BO DOBILA CESTO
V okviru programa povezave višinskih kmetij z dolino bo, kot vse kaže, kmalu prižgana zelena luč za izgradnjo ceste Gornja vas — Golava v dolžini treh kilometrov. Ta cestna povezava naj bi poveza-! la z dolino dvanajst domačij, velikega pomena pa bo tudi za preboldske lovce, saj bo njihova lovska koča pod Gdavo prišla še bolj do izraza. V naslednjih dveh letih bi bila akcija povezave višinskih domačij zaključena, pripravili pa so že program za povezavo vseh tistih domačij, ki še niso povezane z dolino. Upamo, da bodo program tudi uresničili.
-dar
V SIP—u že imajo pripravljene temelje planov TOZD. Po končani investiciji načrtujejo porast proizvodnje, dvig produktivnosti in predvsem večji dohodek. Na novo bodo zaposlili najmanj 250 delavcev- Načrtujejo gradnjo 50 družbenih stanovanj in samski dom z okoli 100 ležišči v Šempetru ter psedvidevajo, da bodo pomagali s krediti cca 50 graditeljem individualnih stanovanj. (Edi Masnec)
PRAZNOVANJE V VINSKI GORI
V okviru nedavnega praznovanja dneva republike so v Vinski gori pionirji razvili svoj prapor. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali fotografije foto krožka DPM, nato pa so se udeležili kulturne prireditve, ki jo je pripravila osnovna šola. Na tej prireditvi so sprejeli tudi skupino cicibanov v pionirsko organizacijo. Predstavniki društev so z velikim zadovoljstvom pripenjali svoje trakove na pionirski prapor in s tem dokazali, da podpirajo mlade pri njihovem delu. Povedali bi še, da so krajani z razumevanjem podprli vodstvo šde in DPM, ki sta pripravili proslavo.
I. VODUŠEK
V GRIŽAH SE PRIPRAVLJAJO ZA PRIREDITVE
bodo ob rudarskem prazniku pripravili poseben program. Med dru-nastopil tudi tamburaški zbor, ki nadaljuje tradicijo pred-
AKCUA ZA GRADNJO MOSTU ČEZ BOLSKO — Nedavne narasle vode so tako hudo poškodovale leseni most čez Bolsko na Gomflskem, da so ga b3i primorani razdreti, promet pa speljati po obvoznici.
Sedaj se temeljna, območna in komunalna skupnost Žalec ter Ingrad Celje pogovarjajo o skupnem financiranju novega železobetonskega mostu, ki bo dovolj trden, da bo kljuboval visokim vodam. V tej skupni akciji sodeluje tudi krajevna skupnost Gomilsko. Obenem bodo z izgradnjo mostu uredili še 500 metrov neregulirane struge m tako bo Gomilsko slednjič rešeno pred nevarnostjo pogostih poplav.
Če ne bo večjih zadržkov, bo nov most možno zgraditi do naslednje pomladi, ko bo predvidoma stekel promet na tej cesti. Posnetek kaže ostanke starega lesenega mostu, ob katerih so stekla pripravljalna dela za izgradnjo novega železobetonskega mostu.
Tk.
Sodelovanje na kulturnem področju je ena izmed oblik povezovanja šole z združenim delom. V ta namen so na Centru za usmerjeno izobraževanje pripravili proslavo ob dnevu republike, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in združenega dela. Po uspelem programu so si ogledali razstavo Titova pot in novo ustanovljeno knjižnjico, Id je rezultat skup-! nih prizadevanj šde in družbene skupnosti.
M. MAROVT
Obisk iz Slovenske Bistrice
Pred kratkim nas je obiskala petčlanska skupina predstavnikov iz občine Slovenska Bistrica. Namen obiska je bil pregled in primerjava delovanja in razvoja krajevne samouprave ter dejavnosti aktivnosti, financiranje itd. v krajevni skupnosti, kakor tudi delovanje skupnih finančnih služb v krajevnih skupnostih obeh občin.
V razgovorih smo ugotavljali, kra-
MNOŽICNO IZOBRAŽEVANJE ZA SLO
V mesecu novembru so v krajevni skupnosti Prebold izvedli
množično izobraževanje za potrebe SLO in družbene samozaščite.
da so problemi pri razvoju jevne samouprave, delovanju in aktivnostih krajevnih skupnosti na območju obeh občin zelo podobni, na nekaterih področjih pa celo enaki V pogledu fi-! nanciranja posameznih dejav-
V osnovni šoli Prebold so pripravili predavanja po oddelkih, s čest poslušalcev. Tovrstnega izo-
mer so zagotovili večjo angažiranost posluš braževanja se je udeležilo več kot 2200 krajanov. Povedati velja, da so bila predavanja dobro pripravljena. Krajani Marija Reke pa so ta predavanja izvedli kar v prenovljenem planinskem domu pod Reško pianino.
—dar
VEČJA SKRB DELAVCEM
nosti v krajevnih skupnostih pa
3lo-
so rešitve na območju SR Slo-i venije še najmanj enotne. Občina Žalec sodi med tiste občine, ki v svojih proračunih zagotavljajo relativno malo sredstev za takoimenovane funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti (financiranje delegatskega sistema, sklicevanje zborov delovnih ljudi in občanov, priprava programov in načrtov krajevnih skupnosti in drugih elaboratov, najemnine za prostore, njihovo ogrevanje in’
vzdrževanje, osebni dohodki tajnikov, obveščanje občanov itd.)
Lahko pa se pohvalimo, daje organizacija skupnih finančnih služb pri nas dobro zaživela in že opravičila svoj obstoj, čeprav je vanjo od 20 krajevnih skupnosti vključenih le 14 in deluje šele deset mesecev.
Skupaj smo obiskali krajevno skupnost Prebold, kjer smo ugotovili, da imajo naše krajevne skupnosti v večini primerov slabše prostorske pogoje kot na območju Slovenske Bistrice. Aktivnost posameznih organov; v krajevni skupnosti (vaški sveti, poravnalni in potrošniški svet) pa je v naši občini večja, med tem ko je delovanje nekaterih komisij ocenjeno kot ne-
trebno. Gre namreč za to, da se dobre izkušnje lahko prenašajo in povzamejo, slabe pa se lahko ugotovijo in odpravija Tudi medsebojno dopolnjevanje v! posameznih dejavnostih je koristno in nenazadnje je ravno na področju delovanja krajevnih skupnosti potrebno več uskla-
jevanja, saj so naloge le-teh iz dneva v dan številnejše, bolj raznolike in zahtevno za svojo uresničitev veliko prizadevnost tako posameznikov, kot organov, ki so sicer že ustanovljeni, njihova aktivnost pa se mora vsebinsko izboljšati.
m Štorman
Nove poti povezovanja
TT Prebold
O povezovanju Tekstilne tovarne Prebold z manj razvitimi
kraji na Šmarskem smo že pisa-
kraji r
li Pred nedavnim izvedena refe-
zadovoljivo. Na obeh straneh pa
lelu
smo ugotovili težave pri del delegacij krajevnih skupnosti za interesne skupnosti Omenjene delegacije namreč ne odigravajo tiste vloge, ki jim je namenjena in zaradi katerih so bile ustanovljene. Vendar so tudi tukaj izjeme.
Ob zaključku smo ugotovili, da je naše sodelovanje ne samo koristno temveč tudi nujno po-
renduma v Tekstilni tovarni Prebold in v predilnici v Biogradu na moru pomenita nov korak takšnega povezovanja in so-, delovanja v širšem jugoslovanskem prostoru.
Naj povemo, da je v Preboldu glasovno za priključitev predilnice v Biogradu 70 odstotkov zaposlenih, v predilnici v Biogradu pa 79 odstotkov zaposle-
nih delavk in delavcev. Pomeni, da sta referenduma uspela in da bo predilnica v Biogradu na morn v bodoče poslovala kot temeljna organizacija tekstilne tovarne Preb d d.
Ob tem naj še zapišemo, da so se predstavniki preboldske tekstilne tovarne pred nedavnim mudili v Biogradu na moru in se s tamkajšnjimi odgovornimi dejavniki pogovarjali o programjem delu predilnice in njenem nadaljnjem razvoju.
Obračun pod jablanami
SPODBUDNA AKCIJA ŠOLARJEV
Fantje iz Šmatevža so od nekdaj sloveli po tem, da z njimi ni bilo dobro zobati češenj, če si se jim zameril. Da jim je udarila kri v glavo, je bilo potrebno le, da se je nekdo zadrl „auf kravje kil'
Starejši ljudje pripovedujejo, da so Šmatevžani včasih vsi s
Prihodnje leto bo 60 let, kar so zabukovški rudajji ustanovili Svobodo, društvo z močnim revolucionarnim obeležjem. Napovedujmo tudi praznovanje 40. obletnice ustanovitve prvega odbora OF. Planinci bodo že 4. januarja 1981 organizirali pohod ,,Osan-karica”, v počastitev spomina na prvi pohorski bataljon.
Med prvimi kulturnimi prireditvami omenjajo kviz znanja o življenju in delu Prežihovega Voranca za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol Proslave napovedujejo tudi v Minervi in Montani, kjer
gim bo nastopil vojnih tamburašev v tem kraju.
Pripravili bodo tudi monografijo kraja, člani Svobode pa bodo izdali posebno značko, urediti nameravajo tudi letno gledališče. Predlagajo, da bi v kraju, kjer je bila leta 1935 ustanovljena partijska celica, organizirali srečanje komunistov žalske občine, in da bi na tem kraju odkrili spominski plošči prvemu odboru OF in rudniku Zabukovica. V letnem gledališču predvidevajo nastop pevskih zborov, krajani pa želijo tudi, da bi njihov domačin, akademski slikar Rufi Španzel, pripravil samostojno razstavo svojih deL
-fj
kravami prevažali poljske pridelke in drugo; bili so pač manjši kmetje in ni bilo gospodarno imeti konja. Tako so jim zlobneži nadeli ime kravjeki.. Prenekoliko pretepov je bilo zameti tega vzdevka. Vsak slabič si tega ni upal, le nekateri, kot na primer korenjaški Maks iz Trnja: pri Miklavžu, si je to včasih privoščil.
BU je to klen samorastnik, močan, pa tudi trmast, zato so. kmvjeid imeli z njim stalne račune Večkrat je po opravkih hodil v Braslovče in takrat se ni mogel premagati, da ne bi nad Brežnovim klancem vsaj enkrat zakričal svoj „auf kravjeki”.
Ko se je nekoč z vprego psov (vlekli so manjši voz) peljal v Braslovče, so ga fantje, ko se je vračal domov, pričakali skriti v Vižmarjevi koruzi
Ko se je Maks s svojo pasjo, vprego nič hudega sluteč pribli-. žal zasedi v koruzi, so nanj planili fantje - oboroženi vsak s. svojo prekla Maksu bi trda pre-. dia, da se ni znašel in brž z nožem prerezal vrvice, na katerih so Mii privezani psi Situacija se je v trenutku spremenila: psi so se lajajoč pognali za napadalci, ki so jo vsak s svojo preklo jadrno ucvrli med bližnje drevje in se rešili pred pasjimi zobmi v. krošnje dreves Pa so bila to nizka sadna drevesa in Maks je s preklo mlatil po fantih kakor je naneslo. Napadalci so namreč vsak svojo preklo prislonili k drevesu, kar je Maksu prišlo še kako prav.
Po končani izgradnji prizidka k osnovni šdi v Preboldu je okolica ostala neurejena. V akcijo so takoj stopili šolarji in učitelji, ki so okolico očistili in posadih okrasno grmičevje, itd. Spomladi pa
bodo posejali še travo in uredili vse ostalo ter tako poskrbeli za lepši videz.
—dar
Tako je Maks vsakega posebej „namaširal”, enemu pa je zagrabil prenizko štrlečo nogo tudi pes Šmatevžani so se po takšnem razpletu osramočeni pobrali domov.
„Nič zato, nam bo že enkrat prišel v mlin, ” so rekli in še naprej kuhali jezo na Maksa zamdi izrečenih kmvjekov.
A. SAJOVIC
■-.it.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA
ORGANIZACIJA
ŽALEC
TOZD osnovna šola Miroslav Širca PETROVCE
Osnovna šola Miroslav Širca Petrovče razpisuje prosta dela in naloga
1.	Učitelja v oddelku PB (1. razred) za nedoložen čas Pogoj: učitelj razrednega pouka
2.	Vodje kuhinje za nedoločen čas
Pogoj: K ali VK delavec gostinske stroke — smer kuhar Nastop dela: 26. januar 1981
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po poteku razpisnega roka.
I
NAŠ PIONIRSKI KOTIČEK.
Dragi pionirji in cicibani!
Da' bi ustregli vašim željam, uvajamo v Savinjskem občanu novo rubriko NAS PIONIRSKI KOTIČEK, ki je namenjen vam, dragi pionirji in cicibani.
Vabimo vas, da nam pišete o vsem, kar doživljate, kaj delate in o podobnih dogodkih iz vašega življenja. Ker pa je prostor omejen, vam predlagamo, da pišete kratko in jedrnato. Obljubljamo, da bomo vaše najboljše sestavke redno objavljali.
K sodelovanju vabimo tudi cicibane, ki nam lahko pošiljajo svoje risbice. Tiste, ki jih bomo ocenili kot najboljše, bomo objavili. Torej na delo.
UREDNIŠTVO
SOSEDOVA ŠPELA
Špela pred blokom se rada igra, a tud‘ kaj ušpič‘, če ni mame doma.
Rada odpelje se kam na obisk, a, ko se poslavlja, jok je in vrisk.
ib tudi Reksa vleče za rep, če ta se odpravi kam na potep.
Zdaj našo Špelo dobro poznate, obiščite jo, naslov njen imate.
AUAROŠ 6. a razred OŠ, Jeter Sprajc-Jvar“ Žalec
Luči Lekan, 6 let PTICE POZIMI
Kmalu bo tudi v naše kraje prišla mrzla zima. Začelo bo snežiti in okoli voglov bo zapihal mrzel veter. Nam to ne more do živega. Zapremo se v stanovanja, toplo oblečemo in že nam je prijetno toplo in veselo gledamo snežinke, ki zmrzujejo na oknih.
Malokdo pa pomisli na drobne ptice, ki zmrzujejo in umirajo od lakote zunaj na vetru in mrazu. Malokdo jim pomaga, čeprav je treba le postaviti krmilnico in vanjo nasuti oljnatega semenja.
Tudi pri nas imamo krmilnico, pozimi pa napravimo še pičo za siničke. Zelo lepo jih je gledati, kako priletavajo in odletavajo. Mnogo ptic poznam. K nam pa zahajajo siničke, vrabci, zelenci, pogorelčki, liščki, šoje, srake, pa tudi kakšen kos se najde, čeprav bdj poredko.
Tudi v bodoče bom hranila ptice, ker jim tako pomagam preživeti mrzlo zimo, ta pa je za ptice vedno zelo huda.
IRENA GOSTEČNIK
7.	a razred OŠ „Peter Šprajc-Jur“ Žalec
DELOVNA PRAKSA
Na delovni praksi sem bil v SIP—u v Šempetru. To je bilo meseca maja. Tja smo šli učenci 7. in 8. razreda. Seveda nismo šli vsi v SIP, nekateri so šli v druge tovarne.
V SIP—uje bilo še kar prijetno, radi smo delali, včasih se tudi pošalili. D dal sem na montažnem oddelku. Sestavljal sem bobne za samonakladalnike, to je bilo zelo zanimivo delo. Ob 10. uri smo imeli malico, kije bila topla in zelo dobra. Po malici smo šli zopet na delo. Ddovni čas je tekel zelo počasi.
Ko je bilo konec delovnega dne, smo se utrujeni vračali domov.
STEKLASA BRANKO
8.	razred OŠ „Ljuba Mikuš“ Žalec
Dani Novak, S let
LIST IZ MOJEGA DNEVNIKA
Lea Robič, S let
DOBILI BOMO PRIZ.IDEU k. SOLI
Ho*	vo «. otto»«. oMiAvt toiitf «itoč*L
tudkdw	kopno omL
ŠolauS« «JoMi. 1*0* feO-Ävnorton^iu. VÌAl (
L adUoaiJmmjww i«wi/ IM. VtL.
%MUuCÌltt. 11 «®LT nvo/M j	O «UtiO
ifvriMMilJ [	Ib addjlfoao ,	'f odjditturjOoKl*-
lofmo u uiitnie, ( boJbOntk (ttto»OixÌMUo j**. l»A^j£inijto.
c&Mmfctb	V.OW
09 jima, StojwW
Včeraj smo šli na izlet.
V	Ljubljani smo si ogledah lovsko razstavo. Videl sem slike vseh živali, ki živijo pri nas. Vdikega rjavega nagačenega medveda sem občudoval: kakšne zobe in šape ima! Tudi volka, divjo mačko in lisico sem dolgo gledal. Hodil sem mimo razstavljenih rogov in ugibal, čigavi so. Videl sem tudi Titovo puško.
V	četrtem razredu smo se učili o Cerkniškem jezeru, zdaj smo si ga tudi ogledali. Jezero je zalilo cesto, zato avtobus ni mogel peljati bliže. Viddi smo Bloke, tovarišica nas je spomnila na bloške smučarje.
Pred turjaškim gradom nam je o ijegovi preteklosti pripovedovala domačinka. Pokaza la nam je tisočletno lipo in grajski stolp. V tistem stolpu je bila 20 m globoka ječa, kamor so metali ljudi, da so umrli od lakote in žq'e. V Turjaku so imeli svojo postojanko belogardisti, ki so strahovah ljudi po vsej okolici. Partizani so jih izbezali iz rjihovega gnezda.
Ko smo se vračah, smo se šalih in peh. Utrujen sem se vrnil domov.
ROMAN HRIBERNIK 5. c razred OŠ Prebold
Kdaj bo odprt kulturni dom na Gomilskem
Sedaj že lahko zapišemo, da otvoritve novega večnamenskega kulturnega doma na Gomislekm ne bo ob novem letu. Zataknilo se je pri denarju in tako bo treba z otvoritvijo počakati do prihodnjega leta.
Na Gomilskem pravijo, da bodo kulturni dom odprli v okviru slovenskega kulturnega praznika - osmega februarja prihodnjega leta. Na sliki: kulturni dom na Gomilskem je v glavnem zgrajen, potrebno bo opraviti le še nekatera sklepna notranja dela.
Tk.
Planinske postojanke prinašajo več življenja
Ob osmi obletnici Savinjske poti, katere slovesnost so združili z zborom gorske straže Savinjskega meddruštvenega odbora, so se v domu pod Reško planino zbrali številni planinci. Ocenili so dosedanje delo, ki se kaže predvsem v vzgoji planinskih vodnikov, gorskih stražarjev in planinskih šolah za pionirje. Velik poudarek so namenih tudi orientaciji. Vsekakor pa ne gre prezreti deleža planincev pri obnavljanju in odpiranju novih planinskih postojank, ki ne služijo le njihovemu namenu, ampak tudi v največji meri prinesejo novo življenje krajem, v katerih se odpirajo. Pomemb-
na naloga planincev pa je tudi skrb za vzdrževanje planinskih transverzal. Mednje spada tudi Savinjska pot, ki so jo odprli leta 1972, povezuje pa obronke Savinjske doline in sega do Resevne na Kozjanskem. Pot je prehodilo že 689 pohodnikov, od tega samo v let osmem letu 83.
Planinci so opozorili tudi na težave pri njihovem delu, med njimi je tudi odnašanje žigov iz planinskih postojank in ob izgradnji raznih cest uničevanje markacij. Vlogi gorske straže se v okviru varstva okolja posveča vse premalo pozornosti, nanje
pa se tudi največkrat pozablja pri ustanavljanju raznih SIS-ov za varstvo okolja.
Ob tej priložnosti so Albinu, Piklu, ki letos praznuje 70-letni-co in je velik ljubitelj planin, izročili častni znak Savinjskega meddruštvenega odbora, zlato značko PRIJATELJ PLANIN, saj se je že tretjič odpravil na Savinjsko pot in upamo, da jo bo tudi tokrat uspešno prehodil. Plaketo Prijatelj planin je prejelo tudi Planinsko društvo Prebold kot zahvalo za ves trud, ki so ga planinci tega društva vložili v obnovo postojanke pod Reško planino.
-fi
Enodnevni seminar v Preboldu
Na nedavnem celodnevnem seminarju v Preboldu so sekretarji osnovnih organizacij ZK, sekretarji svetov ZK v krajevnih skupnostih in drugi udeleženci poglobljeno razpravljali o sedanjih samoupravnih in političnih razmerah v žalski občini ta- se hkrati soočili z aktualnimi nalogami komunistov na področju gospodarstva, samoupravljanja pa tudi preskrbe prebivalstva oziroma standardom ter socialnim položajem nekaterih skupin delavcev in občanov.
Razprava je stekla še o nalogah na področju kadrovske politike, o vlogi in aktivnosti ZK v
usmerjanju in izvajanju letošnje akcije NNNP in o podobnih problemih.
Ko je stekla razprava o temeljih srednjeročnega plana (osnutek je v razpravi) so opozorili, da delovne organizacije kasnijo in da je treba z delom pohiteti kako bi lahko še pravočasno sprejeli ta pomemben dokument.
Menih so tudi, da bo treba vložiti vse napore, kako bi v prvem poletju tekočega leta dosežene rezultate in trende gospodarjenja zadržali tudi v drugem polletju. Opozorili so daje
to v tem času zelo odgovorna politična naloga komunistov pa tudi vseh ostalih dejavnikov v občini.
Prizadevanja občanov se bodo nadaljevala tudi v smeri razširitve izvoza, prav tako pa tudi za večjo uporabo domačih surovin, kar bo pomenilo zeleno luč za nadaljnje zmanjševanje uvoza. Ena odgovornih nalog bo tudi preskrba občanov (potrošnikov) z nekaterimi pomembnimi življenjskimi artiklili. Gre zato, da bi sedarje podražitve kar najmanj prizadele standard tistih skupin delavcev z nižjimi osebnimi dohodki.
Preboldski planinci ocenili svoje delo
Preboldski planinci so' se zbrali v domu pod Reško planino, kjer so ocenili dosedanje delo, hkrati pa so sprejeli program dela za naslednje leto.
Kot kaže, je Planinško društvo Prebold ena najbolj množičnih in delavnih rekreacijskih organizacij v naši občini. Upravni odbor je v dveletnem rekreacijskem obdobju deloval kar v devetih komis j ah. V vsakem programu društva pa je bilo osnovno načelo zagotoviti možnost aktivnega in rednega udejstvovanja čim večjega števila občanov na področju planinst-
va. Pravilnost usmeritve pa potrjuje tudi porast števila članstva, ki je že doseglo število 1200.
V letu 1979/80 so organizirali množične izlete in pohode z obujanjem tradicij NOB, orientacijske pohode v občini, sodelovali pa so tudi na Miova-novičevem memorialu, nadalje so se udeležili prvenstva MDO PD Savinjska na Raduhi, izvedli so množične pohode na Triglav, Jalovec, Raduho, pripravili pa so tildi več izletov primorskih skupin. Trge pionirji pa so büi na republiškem izobraževalnem
planinskem taboru v Bavščici.
Kot najpomembnejšo nalogo letošnjega leta pa so izvedli akcijo obnove planinskega doma pod Reško planino, v katero so vložili 12242 prostovoljnih delovnih ur.
Sprejeli so tudi program dela za leto 1981, ki je pripravljen tako, da bo nudil čimveč rekreacije v naravi in posvetil veliko pozornost izobraževanju cicibanov, pionirjev, mladincev ter starejših članov v planinskih šolah, tečajih za mladinske vodnike, planinske vodnike, gorske straže in mer orje.
Zabeleženo na programski konferenci SZDL
Tako kot je v Grižah navada, je tudi nedavna programska konferenca SZDL privabila lepo število udeležencev. Iz poročila je bilo razbrati, da se krajevne organizacije v Grižah uspešno spoprijemajo z zastavljenimi nalogami. Tako je akcija NNNP zajela vse prebivalstvo. Pričeli so z adaptacijo doma Svobode, nimajo pa še urejenih prostorov za delovanje godbe. V zaostanku so tudi pri gradnji otroškega vrtca. Potrebe po novih stanovanjih narekujejo stanovanjsko
izgradnjo, zlasti še, ker na področju izgradnje družbenih stanovanj niso ničesar storili. Razpravljala so ugotavljali, da nekatere delegacije ne delujejo tako, kot bi želeli. Zaradi nezadostne aktivnosti delegacij delegatski sistem ni zaživel tako, kot bi moral. Ob tem pa se vse bolj krepijo strokovne službe in izvršilni organi v SIS. Razpravljala so vpraševali, zakaj se preko stanovanjsko interesne skupnosti ne uveljavlja gradnja družbenih sta-
novanj? Niso jim po volji izjave strokovnih služb, češ, naj si sami poiščejo investitola in sredstva, pa bodo gradili. Spraševali so se tudi, zakaj ob stanovanjski izgradnji pozabljamo na infrastrukturo. Takih vprašanj je bilo več. Pogovarjali so se tudi o delovnem Času trgovine in pošte, pa o slabi založenosti in še slabšem posluhu za želje potrošnikov. Lahko bi rekli, da krajane v naslednjem obdobju čaka še veliko dela.
-fj
IK®
mmm
SNEGA KOMAJ ZA SMUČANJE ... Števflnl ljubitelji belega zimskega športa u pajo, da bo do novega leta namelo še novega snega. Zimski športni center Golte je sicer odprt, a kaj, če pa ni dovolj snega. Nekaj več gaje na smučinah nad Libojami, od tuje naš posnetek.
Delovno v gasilski zvezi Žalec
Občinska gasilska zveza Žalec je pred kratkim podelila spričevala in diplome častnikom in višjim častnikom, ki so napredovali. Diplomo višjega
kongresnega tekmovanja. Na tem tekmovanju so Občinsko gasilsko zvezo zastopale k ar šti-
častnika sta preila Karel Jug iz Žalca in Ivan Cetina iz Šempetra. Diplome častnikov pa je prejelo 19 gasilcev, trije pa so prejeli znaške republiškega gasilskega sodnika. To so: Branko Verk, Franc Tanžič in Janez Deželak. S temi kadri je Občinska gasilska zveza okrepila svoj kadrovski in strokovni sestav, potrebno pa jih bo čim vključiti v delo in jih zadol za posamezne naloge.
Občinska gasilska zveza je v obdobju štirih let izvedla razna gasilska tekmovanja. Prvaki občinske gasilske zveze so se udeležili področnega tekmovanja, prvaki le-tega so se udeležili
STROJEPISNI TEČAJ ZA UČENCE
Na Centru za usmerjeno izobraževanje so v mesecu decembru pričeli s strojepisnim tečajem za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol naše občine. Tečaj bo obsegal 110 učnih ur, na njem pa se bodo učenci naučili desetprstnega slepega tipkanja in osnovnega oblikovanja dopisov. To ne bi smela biti le enkratna akcija, ampak stalna naloga. Zlasti v celodnevni osnovni šoli bi strojepisje lahko postalo sestavni del fakultativnih dejavnosti.
M.MAROVT
ri desetine. Gasilsko društvo Žalec je sodelovalo z desetino pionirjev A, gasilsko društvo Matke z mladinsko desetino, IGD Tovarne nogavic iz Polzele pa z moško in žensko desetino.
Tekmovalci vseh štirih desetin so prejeli Zlate kongresne značke, ki pomenijo veliko priznanje, saj si ga lahko tekmovalec zasluži le enkrat v vsem svojem tekmovalnem obdobju. Kaže pa tudi na to, da je potrebno za dosežene rezultate vložiti veliko truda in prostega časa, prav tako pa tudi požrtvovalnosti in vztrajnosti.
Gasilska zveza Žalec se zahvaljuje vsem štirim ekipam in njihovim mentorjem z željo, da jih doseženi uspehi ne bi uspavali, temveč da ostanejo še naprej aktivni tekmovalci v svojih vrstah.
A. GROS
Uspešno in zdravo
novo leto 1981 želi svojim cenjenim strankam in se še v naprej priporoča
FOTO - TONICA Šlandrov trg, 2 Žalec
SREČN01981
ŽELI SVOJIM BRALCEM SAVINJSKI OBČAN
♦
♦
i
¥
¥
¥
¥
¥
¥
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
Ì
★
★
★
★
★
i
i
i
¥
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
J
i
★
i
★
★
*
★
★
*
★
*
Namesto
novoletne voščilnice
Na zdravje! Končno staro leto se poslavlja, zato naj z mano vsak, ki ga je sit, proslavlja.
Saj v njem smo se od skrbi dušili, za izvozom se pehali, za devize kmalu bi drug drugega prodali.
Notranje rezerve smo iskali, dvigali storilnost, da standard bi rešili, a ta je padel, s cenami smo ga ubili.
V	trgovinah, za vogali, smo za prašek spraševali, ko je zmanjkalo „kafeta",
brez „zoca" smo spoznali: začela so se huda leta:
Cene so prekoračile spodobno mejo, sam bog ve, kdo jih potrdi, naš občan od „pufov" le živi in ne zleze in ne zleze na zeleno vejo.
V	teh neveselih dneh smo srednjeročni plan sprejeli, da bi se v upanju na boljše čase
vsaj z dobro mislijo ogreli!
Da nadlog v k metijstvu in preskrbi
bi končno se rešili,
dva nova SIS-a smo ustanovili.
V	novembru, ko smo drugje sladkorno peso reševali, savinjskemu kmetu brez , jširše akcije"
pridelki pod snegom so ostali.
Žal so mnogi problemi za novo leto nam ostali, čeprav smo se vsak po svoje gnali, podpisovali sporazume, resolucije vseh vrst prebrali, se dohodkovno povezovali — a žal tudi letos brez regijske mlekarne ostali.
Sicer pa smo kljub stabilizaciji veliko naredili: nekaj cest smo asfaltirali, a brez senzacije:
celjski primer cestne pogruntacije iz Medloga — težko bi ponovili.
Toda danes se zaradi skromnosti ne bi preveč hvalili,
če pa vendarle želite,
da povemo kakšno iz srca:
pridite v naš novi hotel — čez tista vrata,
ki so vas tako skrbela,
da je še TV zaradi njih sitnosti imela.
Ker pa smo že pri informiranju, še tole: skupščinski material, kot povsod, tudi pri nas je pretežak in roko na srce: delegat je siromak.
Za to nasvet ob novem letu:
* kratkost, jasnost in jedrnatost so prvine dobrega pisanja, podrli bomo manj dreves, pa bomo vseeno vsi prišli do željenega spoznanja.
Morda nekoč INDOK center bomo uredili, takrat bomo novinarje sosednih časopisov povabili, tu se s problemom vsakim bi spoznali, da potem ne bi na pamet tu in tam pisali, mi pa dezinformacije o sebi brali.
Pa na zdravje! Življenje je prekratko, da bi ga drug drugemu grenili.
Naj v novem letu vsak dan bo — najlepši dan, naj bo mir povsod, naj prijateljska bo vsaka dlan. Na zdravje! Za srečo našo izpijmo vsi do dna, za dobro srečo vseh z doline zelenega zlata.
A