Iz Jugoslaviie. Izšla je naredba o ustroju tninistrstva za prosveto, ki prinaša tudi nekatera določila o nadzornikih. Naredba je publiciiana v »Uradnem Listu« št. 147. Pripominjamo, da niti ta naredba o učnem uačrtu za učiteljišča (»Ur. L.« št. 149) ne odgovarja temeljnim načelom organiziranega jugoslovanskega učiteljstva in je skrb organizacije gledati na to, da ne postanejo te naredbe -- zakon, če se ne izpremene odgovarjajoče duhu današnjega časa in napredka. Okrajna učiteljska društva opozarjamo, naj se na svojih zborovanjih bavijo z imenovanimi naredbami in naj zavzamejo svoje stališče k nam neprikladnim točkam, sporoče naj to »Zavezi«, a naj pošiljajo svoje proteste tudi direktno rainistrstvu, da bo sHšaio glas učiteljstva. Izšia ie naredba o učnem načrtu za vsa učiteljišča v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki znižuje pouk na učiteljiščih na tri letnike. Zgodilo se je to brez zaslišanja mnenja učiteljstva. o tem za kulturo in izobrazbo naroda tako važnem vprašanju. Znižanje izobrazbe na učiteljiščih ne pomeni skrčenje strokovne izobrazbe za učiteijstvo, temveč padec in znižanje splošne izobrazbe bodočega učiteljstva pomeni tudi nazadovanje splošr.e izobrazbe naroda. Ce bi strokovna izobrazba nekoliko trpela (kakor pri sedanjih tečajih za abs. sred. šol.) bi ne bilo tolike škcde, kakor da se prikrajšuje splošno izobrazbo. Je pa tudi to, da se taka naredba ne da kar splošno raztegniti čez vso državo, ker je za nas n. pr. popolnoma še neuniestna za sedaj. Opozarjamo na današnje razprave o tem vprašanju. Nazai — namesto naorej! Kakor sino izvedeli iz zanesljivega vira, je izdala belgrajska vlada odlok, da se imajo v vsej državi skrčiti učiteljišča na tri letnike —dokler bo vladalo pornanjkanje učiteljstva v državi. Ta odredba pomeni za Slovenijo udarec šolstvu. Pričeli smo že padati nazaj namesto, da bi se dvigali navzgor. Bclgrajska vlada izdaje take odloke ne da bi prej zaslišala mnenje prizadetih pokrajinskih svetov. Ta korak bo sieurno izzval med- učiteljstvom ogorčenie in odpor. ker smo se že pod staro Avstrijo upirali in borili proti reakcijonarnim odredbam glede učiteljske izobrazbe in učiteljišč. S tem se naši zahtevi po višji \'t obrazbi na učiteljišču biie direktno v obraz. V zadnjem času je izobrazba učiteljev, ki so absolvirali učiteljišče že itak paclla na minimum strokovne-izobrazbe, kar si jo sploh moramo nnsliti. Pričakovali smo, da se sedaj popravi ta nedos^atek, a kakor vidimo vlada v Belgradu popolnoma drugo mnenje. Pričakujemo, da bodo naše šolske oblasti odločno nastcpile proti taki odredbi in ie ne bodo izvaiale pri nas. Tudi naša orKanizacija raora v tenvoziru vložiti na vseh merodajnih mestih svoj protest. Manjše z!o je, če se dovoli v nadalje srednješolskim absolvc-ntom posebne tečaje, da se lahko posvetijo učiteljskemu poklicu nego. da se skrči izobrazba na učitdjišču za sojence, ki imajo —¦ po sedanjem postopanju — komaj par razredov srednje šole ali pa se ;;eh ne. Opozarjamo na izšlo naredbo in pozivljamo okrajna učiteljska društva, da se tudi ona v tem oziru zganejo in prote- stirajo proti uveljavljenju tega načrta tako v Ljubljano kakor v Belgrad. Protest proti ustanovitvi učiteljišča v Velikovcu. Učiteljslvo velikovškega okraja je protestiralo na zborovanju proti ustanovitvi učiteljišea s sledečimi resolucijami: I. Učiteljstvo protestira proti ustanovitvi učiteljišča v Velikovcu, ker je prepričano, 1. da narod potrebuje v sedanjem času vsestransko in temeljito izobraženega učiteljstva in da si takega ne vzgoiimo v neznatnem mestecu, ki ne riudi dijakom v duševnem oziru prav ničesar, ampak edinole v naših kulturnih središčih; 2. da nasprotuje njegovi zahtevi po razširjenju učiteljske izobrazbe in škodi njegovemu ugledu, ako se sprejemajo v prvi letnik obsolvemi ljudske šole. Absolventov meščanske šole, zrelih za vstop na učiteljišče na Koroškem že z ozirom na poinanjkljivo jezikovno izobrazbo ni najti. Svojega izobrazevališča pa si učiteljstvo ne pusti degradirati v štiriletno jezikovno vadnico. 11. Učiteljstvo smatra danes meščansko šolo poleg nižje srednje šole k o t edino pripravnico za učFte1 j i š č e ; zato priporočamo tovarišem, da pripravljajo zrelejše dečke, ki se mislijo posvetiti učiteljskemu stanu, za vstop v kak višji razred meščanske šole; vlado pa pozivljamo, da omogoči z izdatnimi ustanovami in podporami absolventom meščanske šole nadaljevanje študija na učiteljiščih v Mariboru ali pa y Ljubljani. — Pripominjamo, da je ustvaritev učiteljišča v Velikovcu in nameščenja na tem zavodu neka temna točka, ker ni bilo obravnavano to vprašanje na nobeni seji Višjega šolskega sveta. Opozarjamo naše zastopnike v tej korporaciji, da store primerne korake v tem pogledu. — Protest zaradi ženskega učiteljišča v Mariboru. Organizacija demokratske stranke v Celju je poslala ministrstvu prosvete sledečo brzojavko: ,,Kljub velikemu pomanjkanju učnih sil ni zopet otvorjeno v Mariboru žensko učiteljišče za slovenski naraščaj. Kandidatinjam iz Štajerske jc celo zabranjen vstop na učiteljišče v Ljubljani. Tako preostane za pol milijona Slovencev edino privatno samostansko učiteljišče v Mariboru. NaroJ odločno odklanja v svobodni državi tako vsiljevanje samostanske vzgoje narodr.ega učiteljstva in prosi miaisterstvo prosvete sigurne pomoči." Na moškem učiteljišču v Mariboru se ženskih gojenk ne sprejema. — Štrajk vojvodinskih učiteljev. Učitelji v vojvodini so ustavili pouk, dokler parlament ne reši njihovih zahtev. — Na IV. rednl sejl višjega šolskega sveta dne 12. In 13. septembra je bil sprejet načrt naredbe o javni kvalifikaciji učlteljstva na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. — Sklenilo se je ustanoviti meščansko šolo v Ljutomeru ter preustrojiti stopnjema gimnazijo v Kranju v realno gimnazijo. Oddale so se službe ravnateljev in ravnateljic ter strokovnih učiteljev in učiteljic za meščanske Sole, nadalje več služb nadučiteijev iii učiteijev (ic). — Odobrilo se je službeno premeščenje nekaterih učiteljev. Poverjeništvu za uk in bogočastje so se stavili predlogi za zasedanje stalnih učnih mest na srednjih šolah in učiteljiščih. — Odobrilo se je razširjanje raznih ljudskih šol. Vodstvu zasebne osemrazredne ljudske šole na Lichtenturničnem zavodu v Ljub ljani se je dovolil preustroj šele v petrazredne ljudske in trirazredne meščanske šole. Sisternizirala in zasedla so se učna mesta za ženska ročna dela. — Nekaten učitelji so se uradoma ali na prošnje upokojili. Sklenilo se je, da se voditelji ljudskih šol, ki imajo osem ali več razredov (vsporednic), oprostijo od razrednega pouka. — Končno so se rešile nekatere stanovske zadeve srednješolskih ozir. ijudskošolskih učiteljev. r'r. Raut: Krivična mera pri odmeri draginjskih doklad. V Jugoslaviji se sedaj pri odmeri draginjskih doklad drugače postopa z otroci vdovcev, kakor oženjencev. V stari Avstriji so se učitelji-vdovc: v nekaterih deželah pri odmeri draginjskih doklad smatrali za samce, kakorhitro so otroci dopoinili 12. leto starosti. To krivično in pravi pameti nedoumno določilo je bilo v Avstriji sad nekega zakotnega kompromisa med neko anketo in deželno vlado (namreč na bivšem Štajerskem.) A predno je mogel štajerski »Lehrerbimd« dobro posvetiti v to temočo določilo in dognati njegovo utemeljevaje, je razpadla Avstrija. Sedaj pa je tudi naša kraljevina SHS sprejela to določilo (glej člen 6 naredbe v »Ur. listu« z dne 19. 4. 1919, str. 256) in je potem kopiralo to naredbo ministrstvo v Beogradu v členu 6 naredbe z dne 28. jun. 1919, št D. R. 63.515. Učitelj-vdovec vendar ravno tako izpolnjuje svojo stanovsko dolžnost, kakor oženjeni učitelji in ne zasluži zapostavljaiija. Ker v .iijugovi tamiliji manjka materin (ali očeco\; vzgojni taktor, je vzgoja otrok gotovo otežkocena. A vkljub temu si osanieli oce uu matu pnzadeva, da poda svojua otrokom priaiemo vzgojo. l'o prizadevanje je vse hvale vredno in država bi je moraia s hvaležnostjo vzeti na znanje. Z gorenjo doloCbo pa se otroci vdovcev de^ratiirajo in smatrajo kot maiiivredne in se jim odreka z odtegnitvijo oxag. doklade pn ič. letu tudi pravica do nadaljne odgoje m izoDrazoe ter se jili tako nekako indirektno siii k zaslužku — da bodo »preskrbljenU. Njih očete in matere. se na ta aacin nekako p r i s i 1 n o odvezuje dolznosti nacialje za nie skrbeti, tako kakor se 10 s poaporo omogočuje ozenjeniin. To je ViCkakor krivičnanedoumn<tmnemoralna uoiocitev, katere udtelji-vctovci Un uradmki-vdovci), in niih osameli otroci niso zasiužili. Zato se naj to Uoločilo popravi. ivierodajni taktorji naj pa tudi povedo, na kake razioge se to določilo opira. Imcijauva bi morala priti od onili višjih. iaktorjev pri dež. vladi v Sloveniii, ki so to krivico prvi zaknvili in ki so beograjsko vlado do te krivice zapeijali. Učiteljemvdovcem naj se njhovi otroci enako vštejejo m se z njimi enako postopa, kakor z otroci oženjenih učiteijev; — lovariše in tovaiišice opozarjamo na »Šolski list«, ki bo v kratkem izšel. Ta list bo nadomestilo dosedanjih »beril«, ki naj bi se prej ko prej izbacnila iz riaših šol. Vsak učitelj naj naroči toliko iztisov kolikor ima učencev. Cena listu sedaj še ni določena, naznanila se bo pa prav v kratkem. List se bo pošiljal naravnost na šolska vodstva, ki ga bodo razdelila med svoje učence. Naprošamo tovariše že sedaj, da list z vso resnostjo razmatrivajo in naznanjajo svoje opazke in svoja mnenja — in sicer zato, da se verao ravnati pri izdanju druge številke; obenem pa bodo navodila služila tudi kot smernice pri sestavi novih beril, ki se bodo izcimila iz »Solskega lista«. — Legioaar Stanko Šorn. t Po naklučju sem dobil v roke dve pismi, koji je pisal veleposestniku Plavšaku y St. Jurju v Sav. dolimi njegov stričnik Dušan o smiti slov. učitelja -legionarja Stanka Sorna. V prvem pismu pravi: Stanko Sorn je bio u mome puku XIII. Pešadiski Puk — Hajduk Veljka — u II. bataljonu. Pt>ginuo je hrabro na koti 1212 kog Bitolja u 4. časa po podne. Sahranjen je u malome selu Polog-u, odraah isa kote 1212. Pudpukovnik g. Miian Tunkopič je bio njegov komandant bataljona. V drugem pismu piše med drugim: V težkih dneh jeseni 1915 sem spoznal in vzljubil Stanka Šorna. Kaj čestokrat sva sanjarila o naših lepih idealih, ki so bili njegove tako srčne želje. A nemila usoda je hotela, da svojih srčno negovanih sanj i želj ni več dočakal. Zadnje leto Stankovega življenja sva bila vedno v bližini, v istem oddelku, v katerera ga je dohitela smrt. V hudiH bojih oktobra 1. 1916. ga je pobrala smrtnonosna kroglja dne 19. oktobra. Kroglja mu je prebila njegovo lepo visoko čelo in Stanko je zaspal tik mene za večno. Drugi dan so ga mjegovi zvesti vojaki pokopali s častmi, ki jih je Stanko zaslužil kot častniklegionar in junak. Lepa je bila Stankotova smrt. Grmenje topov dobljene zmage-ga je spremljalo v hladen grob. Ko sem čez nekaj tednov obiskal vas Polog, sem poiskal tudi Stankov grob in mu izročil v grob zadiiji pozdrav. Redkokedaj se imenuje prijatelj s takim spoštovanjem, kot baš naš Stamko. Najvišje odlikovanje krasi njegovo ime. Staršem je lahko v ponos tak sin. — Tako Srb-častnik — bratu Slovencu legionarju. --- Fran Košir. — Imenovanje. Na mesto bivšega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za Ljubljano — Lavtižarja je imenovan kot referent pri mestnem šolskem svetu tov. Juraj Režek, učitelj na I. mestni šoli v Ljubljani. Informacije za Prekipurje. Učiteljstvo, ki se želi informirati o šolskih ali drugih razmerah v lepem našem Prekmurju, naj se obrne pisme<no do tov. F r a n ] a Cvetka, nadučitelja v Vučjivasi, pošta Križevci pri Ljutomeru, ki tačas po naročilu Višjega šol. sveta proučuje šolske razmere v Prekmurju, t. j. potuje od šole do šole. Interesent naj priloži poštne znamke za 50 viin. — Pri nameščanju na večinoma lepih ljudskih šolah v rodovitnem Prekmurju bodo prihajali v poštev tovariši in tovarlšice, ki imajo že vsaj 3 do 5 let prakse, ter se hočejo posvetiti hvaležnemu prosvetnemu in gospodarskemu organizatoričnemu delu v Prekmurju. Na}bolje kaže potezati se za izpraznjena mesta učiteljem — samcem. V kollkor smo se prepričali. ne zadene krivda glede odmere draginjskin doklad za učiteljstvo in za nepreskrbljenc učiteljske otroke Višjega šolskega sveta, temveč ima pri tem svojo konečno besedo finančna oblast, ki često izpremeni nakazilo Višjega šolskega sveta. Tako pride do prikrajšave pri učiteljskih dohodkih in do n e p o t r e b n i h p r a v d, ki nastanejo, ker se naziramja Viš. šoi. sveta takoj ne uveljavi in se ga ne smatra kot edino odločilnega. Smo mnenja, da mora imeti Višji šolski svet pri odinen učiteljskih plač in doklad odiočilno besedo in da ima obveljati mnenje tamošnjih juristov, ker oni edini poznajo položaj m dejansko stanje vsakega posaraeznega slučaja, ne pa, da finančna obiast črta in izpreminja njih naziranja pri odločitvi posameznih slučajev. Referent višjega šolskega sveta, g. vladni svetnik bkaberne se drži nazora, da niso smatrati tudi po 12. letu otroci za preskrbljene in imajo tudi v nadalje prejemati draginjsko doklado če nimajo siužbe ali drugega posla. Prepričani srao, da njega ne zadene nobena krivda, posebno, ker je že pri prvi ureditvi učiteljskih plač dokazal svojo naklonjenost učiteljstvu. Drugačno in težje je stališče pri nepreskrbljenih otrocih od vdovcev, ki so dopolnili 12. leto, ker je tozadevna določba v ministerijalni naredbi, ki je tukajšnje oblasti ne morejo izpremiinjati. — V tem oziru mora »Zaveza« skupno z drž. uradniško organizacijo — v smislu delegacijskega skJepa — delovati z vsemi sredstvi na izpremembo dotične določbe v nared-bi. — Glede uvistitve Ljubijane v I. plačilni razred aktivitetnih doklad smo dobili pri Vis. šol. svetu pojasnilo, da je bila vloga odposlana takoj v belgrad in še ni rešitve. — Leži pač tam, enako z marsikatero stvarjo, kakor bi bila vržeua v morje! — »Sokolska beseda«, prirejena od Slov. Sokolske Zveze ob priliki zborovanja delegacije »Zaveze« dne 5. sept. 1.1. — Ko smo stopiii ob 20. uri v malo dvorano Nar. doraa, je bila ta že nabito polna. Zbrali so se delegati in delegatinje »Zaveze«, mnogo drugega učiteljstva, dragi nam srbski tovariši iz Beograda in drugi gostje. Opazili smo predvsem g. polkovnika Vukasoviča, ki se vedno in povsod živo zanima za razvoj sokolske misli. ln tako je prihitel tudi na to sokolsko besedo med slov. učiteljstvo. — Prvi je povzel besedo starosta »Slov. Sok. Zveze« brat dr. Oražen in v toplih besedah pozdravil navzoče učiteljstvo. Kazal je v svojem pozdravnem nagovoru na važno nalogo, ki jo ima vršiti učiteljstvo med narodom splo&no io. posebej še vzgojno v širokih plasteh slov. naroda v sokolskem smislu. Pričakuje v tem oziru vse od učiteljstva, zlasti mlajšega. Sokolska ideja naj se zanese v zadnje gorsko selo, v zadnjo kočo in naj se tako vse preobrazi v Sokolstvu, ki je in naj ostane prvi in najboljši nositelj narodne misli! Nato je nastopil prvi predavatelj brat Kovačič. Izvajal je v svojem govoru »Ideja in organizacija Sokolstva« sledeče misli: Bojne vihre, ki so ovirale in deloma uničevale sokolsko delo, so minile. Prišla je tako težko pričakovana svoboda in z njo se bo pričelo tudi novo oživIjeno delo v Sokolstvu. Pri tem delu sodelovati je v prvi vrsti poklicano tudi slov. učiteljstvo. Treba je zbirati mladiiio še v nežni dobi, navduševati jo za vzvišeno in plemenito sokolsko idejo, pripovedovati ji o njenem postanku, predvsem kazati na uzornike sokolske misli: Tyrša in Fugnerja. Kar se je v pretekli dobi zamudilo, to vse se mora popraviti. Vzbujati treba v naraščaju ponos in samozavest, tako da je, ko doraste, že notranje prožet vzvišene in plemenite sokolske ideje. Drugi predavatelj je bil brat Bajželj. Govoril je o »tehničnem delu Sokolstva«. Obljubil nam je obširnejiše poročilo o Sokolstvu. Kot zadnji govornik je povzel besedo brat E. Gangl. Z besedo samo njemu lastno je vžigal v navzočih plemeniti ogenj sokolske ljubezni. »Nikogar n e s i 1 i m o v sokolske vrste«, je klical »toda vsak, ki je v resnici prešinjen prave ljubezni do svojega naroda, ve, kaj mu je storiti.« Zapustili smo dvorano in se razšli z1 globoko vero v srcu v bodočnost Sokolstva s trdninn nameni, pripomoei vsak po svoje k razvitku sokolske ideje po geslti: Slovenec vsaki bodi Sokol hraber, Slovenka vsaka vrla Sokolica! — V zadnjem poročilu o sklepnih razredih na liudskih šolah v Ljubljanl je pomotoma izostalo poročilo, da se ustanovi sklepni razred tudi na 3. mestni dekliški Ijudski šoli za to šolo in pa za dekliško Ijudsko šolo v Spodnji Siški. Okrajini šolski svet celjski ni imel od 2. decembra 1. 1. pa do 16. t. m. nobenih sej, ker je bil stari krajni šolski svet razpuščen, novi se pa radi političnih zaprek ni mogel konstituirati. Med tem časom so se v celjskem okraju med učiteljskim osobjem izvršile nastopne izpremembe: Martin Stante je prišel kot prov. šol. vodja v Štorje, Vinko Požar kot def. učitelj v Vojnik, Franc Pristovšek na meščansko šolo v Žalcu, Minka Javoršek v Petrovče, Antonija Resnik v Gotovlje, Marica Vogrinc, Vid Vrtačnik in Berta Plevčak na Dobrno, Alojzij in Olga Polj- šak v Griže, Simon Petrovič v Ljubečno, Franc Srebrnič na Teharje, Marica Vrečko z deške na dekliško šolo v St. Jurju, Josip Pajtlar na Zg. Ponikvo, Frančiška Kroflič in Rafaela Krušič k Sv. Lovrencu, Julij Šinigoj in Franja Novak k Novi cerkvi in Anton Seliškar v Dramlje. — Za učiteljska stanovanja. ,,Narodna Pclitika" priobčuje članek, v k&.terem dopisnik opozarja, naj se ob rešitvi agrarne reforme ne misli samo na to, da se učiteljstvu zagotovi zemlja in šolam vrtovi, marveč naj se obenem vpošteva nujna potreba, da se vsemu učiteljstvu na deželi preskrbi stanovanje v naravi. Zato naj se ob delitvi zemlje misli na morebiii potrebno razširjenje šol in na stavbišča za učiteljska stanovanja. — Občinski svet v Ljubljani je odobn' razpis poverjeništva za uk in bogočastje o spremembi mestnega dekliškega liceja v žensko realno gimnazijo. Opusti se šolnina na mestnih ljudskih šclah — Letna dotacija na vseh mestnih šciah se zviša za 100 %. — Ročni katalog izide ta teden. Cenjene tovariše in tovarišice cpozarjamo, da ne bode obsegal šematizma slovenskega učiteljstva. Ta izide šele okoli novega leta, ker se dosedaj še niso ustalilu šolske razmere in učiteljska nastavljanja v toliko, da bi bilo mogoče podati jasno sliko o šolstvu in učiteljstvu na slovenskem ozemlju. — Desetletnica. Mariborski abiturijenti iz leta 1909 se zberemo v soboto dne 4. oktobra v Mariboru. Ob 16. uri kratek sestanek v Nar. domu, kjer dobimo obvestilo o podrobnostih našega sestanka. Glede stanovanj se obrnite z dopisnico na tov. Planerja, Tegethofova c. 29. Na svidenje! t Franc Kalan učitelj v pokoju v Vavti vasi na Dolenjskem. (Umrl 18. 8. tl.) Sin revnih starišev, je bil rojen 1. 1843 v Stari Loki. Priden in vesten učitelj, poleg tega pa tudi dober pevec; bil je povsod priljubljen. Kot pomožni učitelj je nastopil 1. 1864 prvo službo na zasilni šoli na liomcu pri Kamniku in tri leta pozneje v isti lasthosti y Zagradcu pri Žužemberku. Le s pridnostjo in vstrajnostjo, dasi večkrat boiehen, si je pridobil od 1. 1870 zrelostni in usposobnostai izpit. V provizorni lastnosti je služboval v CemSeniku, Prečini in Zgor.Sušici; potem pa kot stalen učitelj na Catežu in St. Mihaelu pri Novem mestu. Služboval je 43 let. Leta 1907 je stopil v pokoj. Soproga, sestra nekdanjega dekana Kreseta v Kočevju, mu je legla v grob pred tremi meseci. Zapustila sta dva dorasla sinova, katerima sta preskrbela — ob pičli plači — primerno višjo izobrazbo in s to tudi kruh. Ljubi Fran, mir in pokoj Tvoji duši, nam pa ostaneš v dobrem spominu! S. P. — Epilog k desetletnici 1908. — Praznavali smo jo po vzporedu koleginje: Nosan-llorvatova, Pichlerjeva, Somrakova, Spetzlerjeva ter Sterlekarjeva in kolegi: Lajovic, Zemljič ter moja malenkost. Deset drugih se je prišlo pokazat, da še žive, pa so se naglo izmuznili. Pretežni večini pa se kljub večkratnim pozivom v različnih listih niti ni zdelo vredno, da bi opravičili svojo odsotnost. Storila sta to samo koleginja Jaklič-Krenova in, kakor čujem, tovariš Urbančič. Kaj pa je z drugimi? Kam vam je zašla kolegijalnost? In vi, ki ste se poprijeli hvaležnejših poklicev, nego je naš, ali nas več ne poznate? Ob dvajsetletnici se bo pokazalo. Ker je bilo morda tokrat nekaterim zaspancem do kosila prezgodaj, bi ne bilo napak, da začnemo dvajsetletnico — z večerjo. Vilko Mazi. , Zbirajte peške! Prav nujno prosimo vse tovariše in tovarišice, da prično takoj v začetku šolskega leta zbirati s šolsko mladino peške divjih jabolk !n hrušk (lesnik ali lesnač). Dosežejo se lahko krasni uspelii in kcr potrebujemo za vzgojo divjakov velike množine semena, ie stvar ze\o potrebna. Kaj se bode zgodilo s peški in kam jih bode poslati, priobčimo kasneje. Naj ne bode ne ene šole, kjer bJ ne zbirall. Ločitl pa je seveda seme hrušk od jabolčnega semena.