Štev. 5. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 30. januar 1927 Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črensovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. - -?.A- A Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: em2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30 popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm3 1 -SO D., v.Poslanom.2-50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Našim volilcom. Podpisani zvoljeni poslanci Slov. ljudske stranke za oblastne skupščine se najtoplej zahvalimo vsem našim volilcom za velko zavüpanje, s šterim so nam dne 23. toga meseca poslansko dužnost i čest zročili. Znamo, da je vnogo naši volilcov siromaškoga stalna, Znamo, da so Vnogi slabo oblečeni morali v nelepoj poti iti na volišče, i vendar ste se v tak lepom broji zebrali, da pokažete svoje Osvedočenje, da se volilne pravice poslüžite po svojoj düšnoj vesti i svojem najbogšem spoznali domovini v čast, sv. Matericerkvi, sebi i bližnjemi pa na hasek. 1 kda se vam Zahvaljüjemo za zavüpanje, vam Zednim tüdi oblübimo, da bomo pp svoji močej delali za vas. Nesmo oblübili pred volitvami to ali Ovo kak vnoge nasprotne stranke, ne, nit vam samo to lehko oblübimo, da bomo (jo svojoj najbogšoj voli i spoznanji zagovarjali pravico i potrebčine vsakoga, predvsem pa naši volilcov. Kelko s tem delom dosegnemo, vam ne vemo vnaprej povedati. To je odvisno vnogo od drügi, predvsem od Belgrada, ki je s centralizmom prikrato obistnim skupščinam vnogo pravic. V našoj moči je samo delo i to vam lehko oblübimo. Z Bogom na delo za pravičnost 1 FAFLIK FRANC HORVATH OEZA BAŠA IVAN OSTERC PETER LITROP ŠTEFAN. Ka je nedela povedala. Pri malošteri dozdajšnji volitvaj so ljüdje tak nestrplivo čakali na izid volitev, kak ravno zadnjo nedelo pri volitvaj v ob-lastno skupščino. Ne zato, kak da bi nam te skupščina itaki zbogšala položaj, ne, ar so je okolbale Centralistične stranke, med njimi tüdi demokratska, da bi z našimi penezi sami gospodarili i je obrnoli ne v to ka je najbole, dostakrat krvavo potrebno, nego zato, ar so šteli kušati, ali so naše vrste trdne i stanovile. Večino naši kruglic je dobila naša stranka. I nedela je povedala, da smo krščanski. Povedala je, da je naše ljüdstvo krščansko osvedočeni. Meksika nas opominja. Vsaki den čüjemo Žalostne glase tam prek velkoga morja. V Meksiki brezverska vláda preganja katoličane na grozoviten način. Tekla je že krv, stanovitnost v veri je že rodila mantrnike. I zakaj ? Zato, ar so meksikanski katoličani premalo pokazali zvüna cerkvi v javnom živlenji svoje versko Osvedočenje, ar njim je vseedno bilo, kama . de što volo. Ne, kaj takšega si ne Želemo. Preveč žalostno bi bilo, či bi se kda pri nas tüdi tak godilo, preveč bi pri tom trpela tüdi domovina. Zato niti za vlas ne popüstimo od pravic sv. Materecerkvi. Naše mesto je teda v takšoj stranki, štera izrazito zagovarja naše Verske pravice i takša stranka je Slov. ljudska stranka. Ne moremo odobraváti dela tisti strank, štere, kda so bile na oblasti, so prepovedavala dijakom Marijino drüžbo, štera nje ravno telko briga kak nas briga lanski Sneg. Ne moremo nadale podpirati stranke, štera je jemala verskim šolam, ki so najbogše včile i vzgajale, pravico javnost. Stranka, štera odobrav-le po svoji listaj preganjanje kristjanov v Meksiki, ki piše po tej listaj proti dühovnikom i prinaša romane (pripovesti), v šteri se norčarijo s krepostnoga živlenja,. takša stranka med nami nema mesta. To so naši demokratje. Tüdi radičovcov ne ma-ramo. Zakaj? Zato ar njihov voditeo nekrščansko govori od naši verski opravil. Stranka, štere voditeo je javno pred nami povedao, ka dühovnik, kda rešüje, misli na vraga, nemre meti med nami zavüpanja. Pa tüdi to smo ešče ne pozabili, da je našim dühovnikom Radič, kda je bio minister, vzeo ves najem za Verenavuk v šoli, v istom časi pa so delali vnoge nepotrebne slüžbe z miljonskimi plačanih Kristus zmagüje, bežite nasprotne stranke, to smo povedali v nedelo. Slovenci. Nedela je nadale pokazala, da smo Slovenci. Stanoli so krivi proroki i začeli glasiti, da smo ne Slovenci. Ali nas je ne rodila Slovenska mati ? Ali nas je ne vzgajao slovenski dom? Kak bi mogli vse to zatajiti, kak bi mogli naš jezik meti za menje vrednoga od tühinskoga ? Priprosto Slovenske matere so nam drage i dragi nam jezik, šteroga so nas včile. V spoštüvanji maternoga jezika vidimo, precejšnji deo düševne moči našega ljüdstva. Človik, šteri zataji materin jezik, jako rad zataji tüdi materno vero. Spoštüjemo vsakoga Madjara, vsakoga Hrvata, ki lübi svoj materin jezik, ravnotak pa branimo svojega. V nedelo smo povedali s kruglicami, da srno Slovenci i ne Hrvati. 23. toga meseca je tüdi povedao, da nas evangeličanci neščejo razmeti. Ves čas po vojni je naša stranka kazala dosta raz-mevanja za njihove potrebčine. Nihče nam nemre dokazati, da bi kdakoli pokazali proti njim kakše nasprotstvo. Pač pa lehko dokažemo, da so g. poslanec Klekl pri vsakoj priliki i kda je bilo potrebno zagovarjali njihove pravice ravnotak, kak pravice vsakoga. Kda se je šlo za potroše i so radičevci glasali za to, da dobijo staroverci za svoje potrebščine od države 230 din. podpore na peršono, evangeličanci pa samo 3 din. 50 par, je naša Stranka bila edina, štera je toj krivici protistanola. Poslala je ravno poslanca g. Klekla, ki so v svojem govori na 56 seji to neednakost ostro obsodili i apeleraii na ministra ven da to popravi. Prosimo, naj se oglasijo tisti evangeličanci, šterim je v njihovi zadevaj naša stranka ne na roko Šla i kelko je v njenoj moči bilo, ne pomagala ! Nihče je ne bio zavržen!. Pravice evangeličanski agrarni interesentov smo vsikdar branili i to ravno proti ljüdem tistih strank štere so evangeličanci zdaj volili. Vse to Vnogi evangeličanci neščejo pripoznati. Pozdravleni tisti, ki so to pripoznali, naj ešče naprej idejo z nami. Tistim evangeličancom pa, ki proti spoznanoj istini i pravici delajo, bodi povedano, da je prepüščamo samo sebi. i samo telko Povemo, da je nepošteno delo, či tistim, ki delajo za pravice evangeličancov ravno isti evangeličanci mečejo polena pod noge. Velka zmaga Slovenske ljüdske stranke. Po glasa]', šteri so prišli od vsej strani Slovenije, je Zmagala Slov. ljudska stranka z dve tret-jitiskov večinov. Slovenski narod je s tem povedao Obsodbo tiste politične gospode, štera je pokazala vso svojo politično modrost s tem, da je vzela Slovencom vse pravice samoravnanja i se je spravila v Belgrad. Živeti ščemo, razvijati se ščemo, razvijati .gospodarsko, šolsko i sploj v vsakšem pogledi. Na svojoj zemli Ščemo biti svoji gospodje. Jako dosta vüpanja so meli gospodje dol v Belgradi v to, da nas Radič pobaše v svojo masno hrvatsko turbo i nas odnese za obed v Belgrad. Posebno naše Prekmurje bi rad dobo Radič v svoje roke. Ešče pred par dnevi se je v Zagrebi hvalo, da je Prekmurje njegovo, da pri nas vnese najmenje 6 poslancov. Kak kažejo broji od izida volitev, štere prinašamo na drügom mesti, je Radič v Prekmurji jako na-zadovao. Naše ljüdstvo je že politično telko Polano, da ne nasedo več njegovim oblübam, štere pa so nemogoče. Tüdi po drügi krajej Slovenije je naša stranka sijajno ' magala. V Ljubljanskoj oblasti je naši zastopnikov 40, vsi nasprotniki vküper so dobili samo 13. V mariborskoj oblasti je naša stranka dobila 42 poslanca, 1 bratska pučka stranka, vse drüge pa komaj 22. S temi volitvami je slovenski narod obsodo vse, ki neščejo razmevati njegovi potrebčin. NEDELA. po trejkralaj 4. Evangelij je Spisao sv. Metaj v 8. poglávji od 23. do 27. vrste. „Tisti čas je stopo Jezus v ladjico i njegovi vučenici so šli z njim". Vučenici so šli z Jezusom, zato so morali prestati viher, nevihta. Prestali pa so srečno s pomočjov svojega vučitela. To je podoba vnašega düševnoga življenja. Što šče s Kristusom na morje živlenja, te more znati, da ga na toj vožnji čakajo viheri i nevihte. Ne samo viheri telovnoga trplenja, nego ešče dosta bole viheri znotrašnjega düševnoga življenja. .Nebesko kralestvo silo trpi i le s silov ga dosegnemo". Potrebno pa je, da v tom viheri ne obvüpani, nego se zavüpamo na Kristusa, ki ne dopüsti da bi bilo trplenje vekše od naše moči i njegove pomoči. Že naprej je vido našo stisko, zato tak lepo pravi: »Na sveti bote meli stisko; ali zavüpajte, jaz sam svet premagao.« (Janos 16, 33.) Dober Odküpiteo je ravno na trplenje navezao naše zveličanje. To je posebna milost i dobrota. Šteo je tak, naj bi melo trplenje poleg bridkosti tüdi nekelko slabosti prišestnoga najema. Na trplenje je navezao zveličanje tüdi zato, da bi se 30. januar 1927. NOVINE 2. kemveč lüdi zveličate. Trplenje ma skoro vsaki Človik, eden menje drügi več. Kristus žele da se vsi zveličamo, zato je določo pot zveličanja ravno trplenje, da bi se tem več lüdi zve-llčalo. Kristus nas je odküpo s Uplen jom i mi se zveličamo najležej s trplenjom. Pomirenje med Čehi i Slovaki. Češkoslovaška vláda v Pragi je vsa leta po bojni ne štela pripoznati V puno} meri pravice, Štere idejo slovaškom! narodi kak ednakopra motni narodi v Češkoslovaškoj republiki. To je bio zrok, da je bila najvekša Slovaška stranka »Slovaška ljudska stranka«, štero vodi katoličanski dühovnik g. Andr. Hlinka i Štera je v svojem programi jako sorodne z našov Slovenskov ljüdskov strankov, tüdi vsa leta po bojni ne štela stopiti v praško vlado. Slovaški narod je ves čas političnoga boja stao stanovitno na strani svojega voditela, ki je niti za vlas ne popüsto od zahteve, da majo Slovaki s Céhi ednake pravice. Niti trplenje niti preganjanje je nej moglo zrüiiti ▼ slovaškom ljüdstvi i v njegovom voditeli vüpanja na zmago. I zdaj je prišlo do toga, da so Cehi sprevidela da znotrašni i zvünešnji razmaj češkoslovaške države preveč trpi, či stojijo Slovaki v nasprotji proti vladi. Praška vláda je dovolila,ibjjda bodo Slovaško Odzdaj ravnali Slovaki, ki gotovo bole poznajo svoje slovaške razmere kak što drügi. Slovaška si je teda Že pribojü-vala svoje samoravnanje, svojo autonomijo, štera de slüžila napredki i povzdigo ne samo Slovaškoga naroda, nego povzdigne pred zvünešnjim svetom ugled vse Češkoslovaške. To je pa tüdi najvekši Uspeh Slovaške ljudske stranke, štera je zdaj vstopila v vlado i prevzela v njoj dve ministrstr-atvi. Bratskoj Slovaško] ljüdskoj stranki, štera je istinska zastopniki vsega Slovaškoga ljüdstva, k tomi njenomi uspehi moramo samo čestitati. Osvedočeni smo, da tüdi naša vláda v Belgradi naskori pride do spoznanja, da brez zadovoljnosti Slovencov nega pravoga napredka Jugoslavije. Zadnje volitve so nam pokazale, da slovensko ljüdstvo ostane stanovitno na strani Slov. ljudske stranke, štera se bojűje za naše pravice. Prle ali sledkar bomo tüdi mi zmagali. GLASI. Slovenska Krajina. — Popravek, Na prvoj strani zadnje Štev. Novin se nam je vrinola neprijeten tiskovna zmota. V drügoj koloni prí št. 4. čti letnico 1923. na mesto 1927. — Obsodba. 25. jan. je bio na sodišči v M. Soboti obsojeni Štefan Prkič trgovec z zrnjom iz Gradišča na 200 Din. kaštige, ar je pri svojoj agi-taciji razžalo čast nar, poslanca Jož. Klekla. To de dobra šola za g. Prki-ča, da de v prišestno znao čuvati osebno čast svojega nasprotnika. — Odranci. Naši demokratje so bili jako prilični pri volitvaj. Agitirali so, da dače znižajo. Glej je v vuke v ovčinjoj koži. Mi Odrančarje pa Znamo, da so ravno demokratje bili najvekši Slugi centralizma, oni so krivi, da nas belgrajska čaršija izmozgava z dačami. Njihova žalost zavolo velki davkov so samo krokodilove skuze. Hej, pa ešče vekše skuze so točili, kda smo mi Odrančarje skoro vsi zmetali kruglice v prvo škrinjico. (Hvalevredna je stanovitnost odran-skoga ljüdstva, štero je ostalo verno pri našoj stranki, čiravno so v domačoj vesi meli, demokratskoga kandidata i korteša. Ur.) — Grad iz škatlic za špice. Nekši Ivan Peternel z Beča je 25 let nabirao škatulice za špice (šibice). Edni so se delali 'norca z njega, a on je nikaj nej marao za to. Hodo je celo po drügih državaj za škatlicami. Nabrao jih je 10 jezero, Gda je meo ves te REZULTAT OBLASTNI VOLITEV Srezi Murska Sobota i Dolnja Lendava. VOLIŠČE Broj volilcov Volili so za: Slov. ljudsko Stranko Radiča Pucela Demokrate Radikalce Zagorskoga vküpno po broji % Bodonci Cankova Domajnšovci Fokovci Gederovci Gornja Lendava Gornji Petrovci Krog Kupšinci Kančovci Križevci Kruplivnik Kuzdobljana Markovci Martjanci Moščanci Murska Sobota Pertoča Pečarovci Predanovci Puconci Sv. Juri l. Sv. Juri H. Šalovci Tišina Vküper Beltinci Bogojina Bratonci Čentiba Črensovci Dobrovnik Dolnja Lendava Gaberje Gomilica Kobilje Odranci Turnišče Velika Polana Vküper Vküper M. S. i D. L. L. 1925, v M. Soboti L. 1925. v D. Lendavi Vküp. 1.1925. M. S. D. L. 687 38 401 8 43 3 493 594 238 80 9 56 1 1 385 346 4 58 83 19 7 2 173 900 41 351 TI 60 1 468 821 158 24 11 30 3 226 926 243 51 24 94 5 3 420 897 47 63 83 305 3 1 502 656 406 11 3 34 5 459 409 133 87 14 59 2 1 296 239 34 114 2 10 1 1 162 624 3 191 12 133 4 1 344 469 100 195 27 7 2 331 713 181 17 88 101 5 10 402 474 144 7 27 55 2 3 238 797 166 171 14 29 2 1 383 312 14 162 H 3 5 1 196 1018 130 146 27 98 28 4 433 760 251 49 21 66 8 5 400 580 143 152 21 17 1 1 335 370 15 110 46 79 1 1 252 654 26 124 28 82 4 264 177 45 9 1 48 3 1 107 805 171 79 20 120 3 3 396 746 33 87 33 117 14 284 430 227 17 14 39 297 14816 2991 2756 642 1704 113 40 8246 556 508 60 3 47 2 620 594 9 8 9 O 530 412 3 10 21 3 449 46 385 4 78 7 521 803 18 4 27 26 878 24 69 1 253 33 389 46 280 11 8 6 391 139 353 2 45 8 547 348 9 5 8 2 372 74 44 12 77 13 220 423 8 2 44 2 479 426 56 13 7 3 504 319 14 7 U 3 354 4072 1308 82 676 108 6245 7064 4064 724 2340 221 40 14491 2622 4385 1438 948 58 47 10187 3668 2064 16 551 200 7152 6290 6449 1453 1499 258 17339 3. NOVINE 30. januar 1927. — materijal — pripravleni, se je Spravo na delo. Napravo je žnjimi mali grad, tak lepo, ka ga Vnogi hodijo občüdüvat. Ivan večkrat nosi te gradi-ček po varaši, ga kaže po krčmaj i na vulicaj. Dosta dobička ma od toga, odati ga nešče. Edna baronica nje-njemi je ponüvala 20 milijonov koron. — Za Zidanje eden tao Martinišča trbe 100 jezer škatulic, šterim pravimo cigeo. Što si küpi srečko, tisti küpi za Martinišče 10 ciglov. Pregovor pravi: Zrno k zrni je pogača, cigeo k cigli je palača. Nede ravno palača naše Martinišče, ne, tak bole po siromaškom si napravimo, nego to jmalo ka bo, se more že to leto napraviti. Pomagajte nam vsi. Amerikanci, od vas Čakamo nájveč. Čikaški so nam že nekaj poslali pa ešče gvišno naberejo. Od vseh ovih Čakamo ravno telko. — V Opomin vsoj lehkomiselnoj mladini se je zgodo te dneve v našoj okolici grozoviten dogodek. S Sodišinec je edna mladenka slüžila prek v Nemškoj Austriji v Purkli. V slüžbi, kde jo nemrejo paziti starišje, je zaj-Šla ne nedovoljene poti. Sad grdoga živlenja se je hitro pokazao: mela je nezakonsko dete. Pa to jo je ne spravilo k pameti. Začela je razvüzdano živeti z nekšim nemškim mladencom i znova bi postala mati. Mladenci, ki je Premočen, je bilo to jako neprijetno, zato je skleno, da se je na vsaki način znebi. Tisti nesrečen den je zajtra ešče v kmici prišeo po njo, rekši, va Šla po krstni list na Tišino, da se vzetneva v zakon. Mladenka se je vsa vesela podala na pot. Komaj 800 stopajov od hiže pa jo je začeo nesmilene biti. Tak dugo jo je bio z ednov palicov, da jo je zntukeo. Kda je nesrečnika zdejnola düšo, pa jo je vrgeo v edno bližanjo mlako. Ljüdje, ki so šli k meši, so jo opazili i celo zadevo naznanili. Preiskava je dognala, da je bila vmorjena z vdarci, ar je odprete rane ne mela, nego je bila od vdarcov vsa Čarna. Sto je kriv njene smrti, je ne bilo žmetno vgoniti. Hüdodelce je že pod klüčom i premišlavle svoje zverinsko dejanje. Takši žalostni dogodki naj bi bili v Opomin mladini, da ne sklenjava nedovoljene zveze, nego se junaško zatajüje, dokeč je ne čas za zakon. Domača politika. 18. toga meseca je finančni odbor meo v deli potroše za agrarno i kmetijsko ministrstvo. Radikalni poslanec i naš poslanec Vesenjak sta ostro obsodila delo demokratov pri agrarnoj reformi. Tak so gospodarili na Veleposestva!, da bo držáva, či pride cela zadeva pred mednarodno razsodišče, morala plačati ne samo miljone, nego do 15 do 20 jezero miljonov. To gospodárstvo prej radičovci nadaljavjejo. — Škoda da je g. Koder na kortešaciji za volitve ne toga svojim poslüšalcom povedao. Poledelsko ministrstvo nas najbole zanima. Pucelj, radičovski minister je potroše za to mioistrstvo jako zmenšao i to tak, da se plače v ministrstvi povekšajo za 400 jezer, izdatki za podporo polodelstvo pa so se zmenšati za 28 miljonov. Tü je pes zakopani, zato nemremo dobiti pomoči, da bi v meteličnosti pri živini brez plačno Vračili, Lepa kmetijska stranka je Radičova stranka. Za pravice polodelavce se je potegno poslanec naše stranke dr. Smodej. Pokazao je na obvüpani položaj polodelavce, znamenje za to da je 1925. bilo v Sloveniji po licitaciji odani 481 kmetski imanj, za 60 miljon vrednosti. Ostro je nastopo, da je vláda za pomoč tistim, šterím je živina od poprijétnoga betega vkrej prišla, 300 jezer dinarov. —(Zapomnite si to posebno tistim, šterim je živina poginola v meteličnosti, da se je edino naša stranka potegnola za nas I Ur.) Graja tüdi, da krivica za polode-lavski stan, či je držáva za büranje vodin določila samo 600 jezer dinarov. O. poslanec Vesenjak (naša stranka Ur.) je govorio za büranje Müre, končibar da bi se popravlat, kde voda trga. Radičovci so meli za to glüha vüja. Narod Zapomni si 1 20. t. m. so meli sejo od potrošov ministrstva za javna dela. Ministrstvo majo radičevci v rokaj. To ministrstvo najbole zapos.avla Slovenijo. Niedna cesta, nieden most se ne dela. Država jo pobrala dačo za naše ceste, pa nam je tisti penez ne štela dati. Kda je ešče naša stranka mela nekelko autonomije v rokaj, so pri nas delali cesto i železnico z mostami prek Müre. Siromaki so lehko kaj zaslüžili. Zdaj pa nikaj. 21. toga meseca se je šlo za potroše naučnoga .ministrstva. Radičevci so šteli, da bi odpravili Vseučilišče v Ljubljani, kde bi se lehko naši dijaki včili za zdravnike, sodnike itd. Naša stranka je izbojüvala, da ostane vseučiliše. Pali eden Uspeh naše stranke. Eden den sledkar je bilo na vrsti vojno ministrstvo. Potroši pa nekaj več kak 23 jezero mil. Poslanec naše stranke Smodej je pokazao, da mamo 169 generalov i da bi se tű lehko dosta prišparaš. Grajao je tüdi, da je vojaštvo davalo Orjuncom orožje, s šterim so strašili mirne ljüdi. Naši bratje v Ameriki. Dragi bratje i sestre! Pali prihajam pred vas kak sam zadnjič obečao. Samo, ka zdaj ne sprošnjov, nego z zahvalov. Zahvaliti se vam tnoram iz dna srca za darovitnost, štero ste na našoj prireditvi na hasek dijaškoga semenišča v Starom kraji pokazali. 7. novembra ste se v velkom broji udeližili te prireditvi, Vnogi so tüdi ovači darüvali ali se trüdili, da se je cela prireditev tem lepše obnesla. Vsem čast i zahvalo 1 Šlo se je za božo čast i v pomoč i napredek naši bratov v Starom kraji. Veselica je mela lepi finančni hasek. Vsevküp je prišlo vküper 423. dol. 15 cent. k tomi za srečkepö hižaj 79 dol. 50 cent., vküpno 502 dol. 65 cent. Potroši za prireditev so Znesli 178 dol. 65 cent, tak smo v stari kraj poslali 824 dolarov ali 18 jezero dinarov. Glejte bratje, kelko zmore zlož-nost med nami. Kelko bi se lehko več dosegnolo, či bi nas lübi Bog ešče bole zedino. Ravno ta prireditev je pokazala, da ešče nega zadostne edinosti med nami; komaj edna štrtine naši rojakov je prišla na njo. Že zdaj smo dosedgnoli lepi Uspeh, kajjpa či bi vsi rojaki prišli. Je vse zaman, či ščemo kakši napredek dosegnoti, moramo delati Zložno, roko v roki. Skoro vsakši med nami je šo z doma s tem namenom, da se ednokrát nazaj povrne v svoj kraj. Nešterni so spremenili potom svoje mišlenje i se odločili, da ostanejo tii, nešterne pa je med nami Bog pozvao k sebi, i se nikdar ne povrnejo. Pa tüdi tisti, ki tu nakanijo ostati, nesmejo pozabiti svojega Staroga kraja, svoji rojakov. Vnogokaj se je v našem rojstnom kraji spremenilo. Naši rojaki v stárom kraji so prišli pred nove naloge, štere njim moramo pomagati rešiti. Takša edna njihova, pa tüdi naša naloga je, da se kem prle postavi edno krščansko vzgajali^ za dijake. Naša mladina mora ostati poštena i krsčanska, posebno pa naša mladina po šolaj, naši dijaki. Dobra pa ostane mladina, či bo dobro vzgojena, zato‘njoj moramo poskrbeti dober vzgojni zavod. Vsem naročnikom Novin i Marijinoga lista najlepše pozdrave pošilajo i njim želejo vse dobro Amerikanski Slovenci. Bog dáj da bi nam to leto prineslo obilno božega blagoslova, zadovolnosti i zdravja. V Starom kraji vsem vküp pošilam srčne pozdrave do drügoga dopisa v Novinaj. — John Horvat, Chicago. Pošta upravništva. Bakan J. Dokležovje. 1300 Din. sprejeli. Vogrinčič M. Cankova. Za 1926 \. mate vse plačano. B' g plati za trüde, štere ste meli pri razdeljavanji. Gomboši K- Šalamenci. 150 din. ešče ne smo sprejeli, kda Sprimemo Vam naznanimo. Naročnina za 1926 leto bo te poznana. Do zdaj smo sprejeli samo 400 Din. od Vas in od Šarugo 700 Din. Ostane ešče vse vküp 805 din. za plačati. Romanje v Rim. Pri sv. Oči. Drügi den našega bivanja v Rimi, so nam Prezvišeni Ijubljanski püšpek naznanili po obedi, da bomo vsi šli vütro k svetomi Oči. Najprle smo vsi s pridržanov diiškov poslüšali, potom pa je postanole med romari na-ednok vse živo. K svetomi Oči, h Kristušovomi namestniki na zemli bomo šli. Po obrazaj vsej se je kazalo nekše nemirno čakanje jütrašnjega dneva. Tisti den smo meli obed prle, nato se nekelko očistili i se zbirali pred papovov palačov, štera se imenüje Vatikan. Točno ob vöri so se odprle krasne, umetniško zdelane dveri. Itaki pri dveraj smo postali pazlivi na pisano oblečene gardiste, osebno stražo sv. Oče. To so junaki sami visikoga zrasa, zagoreni, črnkasti obrazov i odločnoga pogleda, pravi Sinovje Švicarski planin. Mimoidoč bodi povedano, da papova Osebna straža obstoji iz sami Švicarov. Pri vstopi v palačo je tüdi eden papov dvorjenik pregledao vse ženske či so dostojna oblečene. Italijanskim darnam i gospodičnam moremo priznati, da so resan dostojno oblečene. Vido sam tüdi, da so z opsodbov i milüvanjem gledale na vnogo [razge-gano tühinko. Tüdi v cerkvaj stojijo pri dveraj Slüžabnice, šteri prepovejo vstopiti vsakoj nedostojno oblečeno} ženski. Ženske v Italiji niti razo-glave v cerkev neidejo i či se z drügim ne pokrije, pa dene žepni robček na glavo. Se zna, da so se tüdi naše romarje morale podvrčti toj hvalevredno) navadi i si küpiti nekše šlare za pokrivalo, ar bi ovači morale Vseširom Odzvüna cerkvi ostati. Po dugi zavinjeni stubaj smo prišli v dvorano, kde sv. Oča sprimlejo romare v avdijenco. Lepo, v er-deči damast oblečeni slüžabnicje, šteri so po svojem stani navadno pleme-nitašje, so nas razvrstili kre sten ednoga po ednom. Po kratkom časi prikoraka par koreojakov osebne straže, — edna, dve, tri i so se v ostri obračaj posta, vili na svoje mesto. Komaj smo si je nekelko ogledali se že odprejo na desnom kraji dveri i v drüžbi dva dühovnika i par dvorjenikov vstopijo sv. Oča. drobna tišina je nastanola, nato se čüje pri- tajeno začüdenje iz src 400 romarov: »Sveti Oča!« Pristopili so k našemi voditeli, k prezv ljubljanskomi püšpeki, ji prijazno pozdravili j šli k vsakomi po-samičnomi, da sprejmejo pozdrave. Vsakomi so dali desnico. Čiravno že majo preci let, so črsfvi, postava ravna, korak odločen i jako lepi nastop. Kda sam njim na roki küšno prstan* v šterom so ostánki svetnikov, i njim Pogledno v lübezniv, očinski obraz, mi je srce zatrepetalo. Oj kolko božega je na tom Starčeki 1 NarnestniŠtvo bože, nezmotlivost v boži navukaj, kralevske oblast itd. Po telovno star Ček, pa boža moč je ra nji. Obraz se njim zvedo, vodjen od Duha ne-zmotlivosti zapovejo i stumiljoni se z veseljom vklonijo njihovoj zapovedi. Šli so na svoj tron i meli malo predgo. Najprle so izrazili svoje veselje nad Slovenci, posebno zato, da se njihova mladina zbira v razloči verski drüžbaj i tüdi svetci drüštvaj, štera delajo na katoličanskoj podlagi. Opomenoti so tüdi krščanske drüžine, štere so ognjišče lepoga verskoga živlenja. Jako genlivo so se v govori spo-nolime betežni i starčeka, šteri bi mogoče radi šli v sv. leti v Rim, na grob sv. Petra pa neso mogii, zato se na- ročili za te apostolski blagoslov i Pozdrav. Prezvišeni naš voditeo so tolmačiti reči sv. Oče, ki so nam za slovo podelili apostolski blagoslov. Za odhod so njim slovenski Orli trikrat zabijali: ,,Bog živi!" Ešče ednok smo meli srečo, da smo vidli sv. Očo. V nedelo, štera je spadnola med dneve našega bivanja v Rimi, smo bili pri njihovoj meši. Meša je bila v kapeli, kde svetnike proglašajo. Se zna, da je kapele vekša kak naše farne cerkvi. Pri toj meši so bili romarje razloči narodov. Vsaki so popevali v svojem maternom jeziki. Tü smo meli priliko opažüvati, šteri narod lepše popevle. Nemci preveč takt vdarjajo, Angleži nemajo živlenja v svoji pes-maj, Taljanje i Španci nekam nemar-no popevlejo, proti konci se pa oglasijo naši pevci. Štiriglasno so popevali »Marija skoz živlenje . . .« Vsi so občüdivali našo pesem. Jaz sam stao pri nemški romaraj i eden med njimi si je zgučao. „Wundeschön!“ po naše ,, krasno ? To so spomini na Vatikan i na božega Brodara, ki vodijo ladjico sv. Maferecerkvi skoz vihere bojov i trplenja. (Dale pride.) 4 NOVINE 30. januar 1927. Mali oglasi. K odaji je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i škednja. Prednjen hram je pokriti z črepom. Poizve se pri FRANC LOVENJAKI, Bučečovci, p. Križevci. 10.000 ceplenoga trsja na podlago Rip. Portalis in Gőtte Štev. 9. — Muškat, Silvaner, Velki Rizling, Poščip, Žlahtnina, prvovrstno se dobi pri FRANCU SERŠEN trsni-čaru v Vržeju, p. Križevci. Cena po dogovoru. 20 plügov zemle s hramotn, 2 plüga goric s hramom je k odaji. Domači funduš meri 4 plüge, drügo je pole. Imanje je v Medjimurji v Črnamlaki. Več pove Lackovič Jožef Hotiza Štev. 12. K ODAJI JE edno imanje z več plügov zemle, hiša s Škednjom, gorice i preša. Podrobni pogoji se zvedijo pri g. AL. KAKOVEC, Podgradje p. Ljutomer. Gor stoječi les za rušt valon se oda v Gornji Petrovci pri MARIJI SÁRKÁNY gostilna. Edno malo io v dobrom stani posestvo do 9 plügov zemle. Či je küpec zmožen več küpiti ešče lejko k coj dobi 4—5 plügov. Pozvedi se v gostilni MAITZ Gornji Cmurek p. Apače. K odaji so lepa i dobro ohranjena konjska kola i oprema za ednoga konja. Poizve se pri ALOJZIJI ŠANTAVEC v Pečarovcih p. Pucinci. Po fal ceni se do dvocevna lovske puška i dober lovski pes. Što šče küpiti, se naj zglasi pri RADOHA ŠTEFANI v Žižki 16. ODA SE po fal ceni Mladina garnitura 6, HP. 48 col. Peč je Márschal, Schütlevorth Še včista dobrom stani drami na krugle, nova ponjava, in ves pribor. Cena 30.000 Din. Opita se pri FRANC PERGÁRJU klučavničarju v Turnišču. Gene: Zrnje t 100 kg. (metercent) pšenice 305 Din., žita 210 Din., ovsa 175 Din. kukarice 200 Din, ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina s Govenska v Ljubljani kg. 8—10 Din., teoci 10’— Din., svinje 14—16 Din. Krma : Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 64 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 25 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 2*45 D. Vsem svojim cenjenim kli-jentom si dovoljujem sporočiti, da sem se s svojo pisarno iz dr. Czifrakove hiše v Cerkveni ulici preselil v hišo gospe dr. GEIGERJOVE, Murska Sobota, Aleksandrova cesta št. 110. Z odličnim spoštovanjem Dr. SLAVKO VESNIK odvetnik Murska Sobota Aleksandrova č. št. 110. Vabilo. Strokovna zadruge čevljar-ski mojstrov v Turnišču tem potom vabi vse člane na občni zbor, ki se vršil dne 6. febr. 1927. ob 2 vöri zadvečera v Zadružni pisarni v Turnišču s sledečim sporedom: Poročila: predsednika, tajnika, blagajnika, zakljüček računov -za poslovno leto 1926. ter proračun za L 1927. Opozarjamo vse člane, da se za gotovo udeležijo, ker bi Vodstvo v nasprotnem slučaju bilo prisiljeno, kaznoval z denemo globo. GYÖRKÖŠ LITROP ŠTEFAN tajnik. predsednik. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papir-jem, s pisaniiš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Trgovina ČEH in GAŠPAR se je preselila v novo zozidano hižo (prejk Hartnera poleg nove pošte.) V tej novi prostoraj sva trgovino preci povékšala, zato se odsernao Vsefele blago v ešče vékšem obsegi dobi kak dosemao, kakti: Vsefele špecerijsko blago, kak najfineša kava, riža, dišave, petrol, spiritus, liköri, rum, tej i vse k tomi slično ; nadale vsake vrste kühinjska posoda, navádna, Sphinx, cinana, alumi-nijska itd. Kameno vogelje, drva, mašinski i Jedilni oli i vse vrste material za Zidanje. Skladišče Kmetijske drüžbe itd. Kreditna zadruga za trgovino in obrt v Murski Soboti r. z. z o. z. Sprejema VLOGE na hranilne knjižica in tekoči račun in jih obrestuje po 8% netto poüeluje POSOJILA in KREDITE po 14% Račun pri Poštni hranilnici podr., Ljubljana št. j 14.700. Telefon št. 25. GARANCIJSKI KAPITAL CCA 2,250.000rDINARJEV. Važno! Pazite! Naznanje vsem onim, šteri ščejo v Severno ali Južno Ameriko potüvati kakti v Argentinijo, Uruguay, Braziliji i v Australijo, naj se oglasijo pri podzastopstvi Francoske linije v D. Lendavi Poslopje Hotel KRONA, štera linija je najbogša in naj bol hitro prevaža prek vode, v Severno Ameriko 5 dni za Južno pa 14 dni na vodi. é Vsa pojasnila, Informacije dobite brezplačno v mojoj trgovini v Dobrovniku ali pa v D. Lendavi v pisarni, Hotel Krona prek od sodnije vsaki tork, četrtek in soboto. * Pazite na takše agente, šteri okoli hodijo, pa je ne poznate, ne dajte se zepelati od njij, ka bi Vas od penez spravili, zavüpajte samo domačemi človeki. V 8 dnevaj lehko že odpovete. Podzastopnik Francuske linije Josip Gerenčer. Večje vloge in intabulirani krediti po svobodriemdogovoru. Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče transakcije najkulantneje. KMEČKA POSOJILNICA v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestuje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. St PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ