Številka 101.
TRST, v petek 10. aprila 1908
Te^aj XXXIII
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moči
t/tf" izhaja vsaki dan.
cb nedeljah In praznikih ob 5., ob panedel|kih ob 9. zjutraj
T' v&Bnčne številke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) t taaoaih tofc&karnah v Tretu in okolici, Ljubljani, Gonci, ">d'oT £t. Petru, fcežani. Nabrežmi. 8v. Luciji, Tolminu.
AjdovSčini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Oglasi 6e računajo na milimetre v ftirokoati ene Ta Ione. CENE : i rgovmake in obrtne oglase po 8 atot. milimeter, osmrtnice, zahvale, poalaaice, oglase denarnih zavodov p« 20 8t. mm. Zii oglase v tekstu liBta do 5 vrst 20 K. vsaka na-daljna vr^ta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa 49 ftt&T. — Oirlafle sprejema „Inperatni oddelek uprave Sduicpt:". — Plačuje ne izključno le upravi Edinosti".
naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 meaece 6 K —, «■» naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira
i&ioeiiia la medeljsKo Izdaile .Ediiosii' staie: nioietiitf 5-20, pol lete 3 s
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovc ■ *
pisma se ne sprejemajo in rokopisi so ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo iij.^ UREDNIŠTVO: al. Gioririo Oalatti 18 (Narodni đon;) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastr i konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorc!.*
lista .Edinost" v Trstu, ulica GioTgio Galatti St 18. - Poštno-hranllnlčnl račun št. 841-652. -
---- Telefon itev. 11S7	■■
BRZOJAVNE VESTI.
Jezikovni zakon za vso državo.
DUNAJ 9. Na današnji seji državnega zbora je vložil maloru^ki poslanec dr. Ljvicki nujni predion gledo rešitve jezikovnega vpra sanja za vso državo. V predlogu se zahtev?, da se iruajo v zakonu določene jezikovne naredbe izvest tekom 10 ltt.
y Princ Rudolf Lobkovlc.
DUNAJ 9. D-ines predpoludne je tukaj t starosti 6* let umrl princ Rudolf Lobkovic, bivši poveljnik 4. voja v Budimpešti in člen magnatske zbornice.
Kongres za notranjo medicino.
DUNAJ 9. 25. kongres za notranjo medicino je bil dane* zaključen.
Računski zaključek Južne železnice.
DUNAJ 9. Južna železnica je priobčila danes svoj računski zaključek za leto 1907. Jz tega zaključka jo razvidno, da je v mino-lern obratnem letu bilo prebitka 1,292.583 K nasproti 5,228.203 K v letu 1906.
Ponarejevalec denarja aretiran.
LVOV 9. Policija je včeraj radi ponarejanja denarja aretirala tukaj birajoČega slikarja Kazim rja Grossa iz Krakova. Ob enem je aretira'a tudi ključavničarja Stanislaja Bi-iinskega, ki je izdajal srebrne goldinarje, ki jih je Gross ponarejal.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 9. Na današnji seji je zbornica vsprejela tretjo točko načrta poslovnika v besedilu, predloženem od posl. Kmety-ja. S tem je rešen a vsa reforma poslovnika. — Na j utr Sni i seji opoludne se zaključi drugo zasedanje sedanje poslanske zbornice. Bančni odsek ogrsske zbornice.
DUNAJ 9. Bančni odsek poslanske zbornice je imel danes popc-Iudne sejo. Predsednik grcf Bathyany je predlagal listo izvedencev, kakor jo je predložil pododbor.
Srbska kriza.
BELIGRAD 9. Kralj Peter so je posvetoval z vsemi uglednimi politiki ^seh strank. V političnih krogih pričakujejo, da izda krona še danes odredbo glede rešitve sedanje krize. Vsi voditelji strank so svetovali, naj se skup ščino razpusti, ker je opozicija odklonila vsako nadaljno parlamentarno aelovanje s sedanjo vlado. V siučaju, da kralj ne naloži Pa-šičevemu kabinetu, da razpusti skupščino, odstopi kabinet bržkone že jutri. V vladnih krogih so pa mnenja, da poveri kralj izvedbo novih volitev sedanji vladi.
Diplomatski razgovori.
BEROLIN 9. Državni kancelar knez Bu-low je imel včeraj v zgradi državnega zbora daljši razgovor z avstroogrskim poslanikom pl. Szogyenyi-Marichem.
Poslanik Tomielii.
PARIZ 9. Italijanski poslanik frcf Tor-nielli je nevarno obolel.
PARIZ 9. Italijanski poslanik grof Tor-nielli je danes popoludne umri.
Amette in Granito di Belmonte kardinala.
PARIZ 9. „Petit ParsBien" javlja iz Rima, da bosta na prihodnjem konzistoriju imenovana za kardinala pariški nadškof Amette in dunajski nuncij Granito di Balmonte. Fallieres v Londonu.
PARIZ 9. Predsednik Fallieres ae 25. maja t. I. poda v London. Spremljal ga bo minister za unanje stvari Pichon.
Iz Portugalske.
PARIZ 9. Iz Lizbone javljajo, da je množica s kamenjem napadla kočijo papeževega nuncija.
LIZBONA 9. Včeraj je bilo v mestu
mirno. Neki vojak je bil umorjen iz osvete. | Umoril ga je neki bivši redsr, ki je dolgo | časa živel v sovražtvu z dvema vojakoma, ki i ju je bii včeraj napadel.
Polic a je aretirala voditelje demonstra-j cij. ki so s silo predrli kordon municipalne straže. General Guvera je prejei nalog, naj uvede preiskavo o vedenju municipalne straže za časa ned-ljskih nemirov.
Atentat na soprogi poslanikov.
TEHERAN 9. V minoli noči je neka straža streljala na soprogi avstroogrskega poslanika, ko sta se brez spremstva iz neke družbe vračale domov. Gospe, ki nista bili poškodovani, sta dali ustaviti kočijo ter sfca stražo , izročili policiji.
Povod nji.
MADRID 9. Iz okrajev i Santandra in ! Pamplone poročajo o velikih poplavah.
Brezposelni delavci v Ameriki.
i NE\V JORK 9. Anseriška delavska zveza priobčuje v nekem izvestju, da je sedaj v Združenih državah brez dela okolu 4,750.000 delavcev in da se položaj čim dalje bolj slabša.
Pruski deželni zbor zaključen.
BEROLIN 9. Miniaterski predsednik knez Bulow je zaključil dane« zasedanje deželnega zbora.
Potovanje nemške cesarske dvojice.
PALERMO 9. Jahta „Hohenzollern*' je z nemško cesarsko dvojico odplula danes zjutraj na Krf.	_
Trideset let češke socijalne demokracije.
Češka socijalna demokracija je slavila j letos tridesetletnico svojega obstanka in priznati treba, da je v teku teh treh deseti, dosegla velikih vspehov ter se povzdignila ^o politične potence prve vrste. Dne 7. aprila 1878 se je vršil ustanovni shod češke socijalno demokratične stranke v neki zakotni gostiln! praške , okolice, a danes sedi v ljudskem parlamentu na Dunaju izmed 107 čeških poslancev 22 socijalnih demokratov. Že v tem številu par-lamertarnega zastopstva se zrcali sila češke socijalne domokracije, a nič maaje se ne iz-, raža tudi v številnem njenem novinstvu : znan- j stvena revija („Akademija"), 3 dnevniki in j veliko število manjših političnih in strokovnih j listov. Strokovno delovanje, ki tvori drugo j polovico bogate bilance socijalizma v češkem življenju, odgovarja tej njeni siii. V teh tri-' desetih letih je češka socijalna demokracija j prehodila jako živahen razvoj : odcepila se je najprej ^popolnoma od političnega programa j češkega naroda. Začela je pač, kakor vsakoj novo pihanje z — ekstremom. Toda realnost Fedanjih razmer, narastek njeno sile in s tem na v stala o u g o r n o s t, jo približuje zopet narodni duši. Ta razvoj še vrši dan na dan in je očividen toliko na njenem | splošnem javnem, kolikor na parlamentarnem; delovanju. Dokler je češka socijalna demokra- j cija prohujala in organizirala četrti stan — I delavstvo — s pomočjo gesel o radikalnem: prevratku sedanjega gospodarskega reda, bila i je le negativna in ae ni menila za fak- ! tične razmere in za pozitivno delo. Danes pa,j ko stopa od revolučnih gesel in politike ulice vedno bolj zavedno na taktično in praktično j polje in se ona lotuje perečih političnih pro- j blemov, katerim se tudi delavstro ne more; odtegovati, mora dosledno zamenjavati svoje j negativno delovanje razdiranja in kritike s po- j zitivnim delom, kar jo dovaja v kontakt z j drugimi strankami, ki so vsaka za-se neki j eksponent teh faktičnih razmer. Tako vidimo, j da socijalna demokracija češka naglasa Čim
dalje bolj svoje narodno stališče, ne meneč ee za to, da prihaja s tem ob gotovih prilikah v navskrižje z nemško socijalno demokracijo. Klasičen dokaz za to so bila iz -! vestna glasovanja v tem zasedanju parlamenta, ko je češka socijalna demokracija glasovala s češkimi narodnimi strankami, da-si so nemški socijalni demokratje drugače glasovali.
Vodja češke socijalne demokracije, drž. poslanec dr. S o u k u p je priobčil povodom 30 letnice obstanka češke socijalne demokracije v „Arb. Zeitung" članek, v katerem podaja kratek historijat razvoja te stranke v teh 30 letih. Avtor izrecno priznava evola-cijo, o kateri govorimo mi — priznava, da je mogla stianka, dokler ni nosila nikako odgovornosti za usodo naroda, postopati drugače, nego sme postopati danes.
Danes — pravi dr. Soukup — češka socijalna demokracija ni le zastopnica Češkega delavstva, marveč je tudi največa in številno najjača politična organizacija češkega naroda. S tem pa — nadaljuje — so nav-stale za stranko nove velike naloge in problemi, ki so bili piej izven njenega delokroga in s katerimi se ona tudi ni pečala. V tem pogledu pomeuja današnji jubilej začetek s nove ere. prehod od več ali manje negativne ikritike do pozitivnega ustvarjajočega dela. j S tem da postaja češka socijalna demokracija j političen činitelj prve vrste v češkem narodu. ! In s tem je dana tudi njena velika važnost na Avstrijskem, izlasti, kar se tiče narodnega in jezikovnega razvoja v tej državi. Češki socijalni demokraciji je — nadaljuje Soukup — v dolžnost, da je od-ločno na svojem mestu, ko gre ~a temeljne pravice naroda in njegovega jezika do šiv
i ljenja, samostojne ckzistence in razvoja.
Mi bi želeli, da ta častni jubilej češke 8'cijalne demokracije ne bi zavajal nje jugo-1 slovanskih istour'šlienikov k bobnečemu zmagoslavju. marveč naj bi jih vspodbudil k resnemu razmišljanju, koliko so zagrešili doslej proti tistim dolžnostim do naroda, ki jih dr. Soukup glasno in izrečno nalaga socijalni , demokraciji. V tak^m razmišljanju dobi naša 'jugoslovanska socijalna demokracija tudi po-•jasnilo o vzrokih, zakaj da so njeni vspehi ne le absolutno, ampak tudi relativno tako mizerni vspriro vspehov reške socijalne demokracije !!
Avstrijska poslanska zbornica.
(Brzojavno poročilo.)
DUNAJ 9. Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnem predlogu posl. Malrchowakega glede minister-tva za javna dela. Minister za javna dela dr. Ge3smana je utemeljeval nujnost predloga, in rekel, da se vsa vrsta agend, ki so bile doslej prideljene drugim ministerstvom, podrede novemu ministerstvu. Nasproti očitanju češ, da ni novo ministerstvo druzega, nego posledica momentanih politčnih težkoč, je minister naglašal, da je po njegovem prepričanju bilo to ministerstvo že davno potrebno, kar se je priznavalo od različnih strani, tudi od onih, od katerih prihajajo sedaj očitanja. Minister je omenil, da je dolžnost vlade, da povspešuje produkcijo in s tem blagostanje. Naglašal je, da ni možno vse so-cijalnopolitične stvari, brez razlike, podretiti enemu ministerstvu. Istotako se ne zdi primerno, da se ustanovi čisto ministerstvo za gradnje. Povdarjal je, da je država obrnila svojo pozornost važnemu vprašanju premoga in da se mora preprečiti, da ne nastane pomanjkanje premoga. V svrho, da se v večih mestih napravijo skladišča premoga, je določen visok kredit.
Minister je odklonil očitanje, češ, da je samo zastopnik srednjega stanu ter je naglašal, da bo vedoo povspeševal industrijo. — Konečno je obljubil, da bo tudi vedno stremil
; zatem, da po možnosti ugodi vsem stavljenim | zahtevam. (Živahna dolgotrajna pohvala mi-i nistru so čestitali.)
Zbornica je vsprejela nujnost z proti 1 99 glasom ter ie potem razpravljala meritum predloge glede ustanovitve ministrp, za javna dela. ^
Čaški radikalci so govorili proti predlogi, Debata je bila zaključena že v pozni večerni uri. Prihodnja seja jutri.
Novi volilni re<l za Dalmacijo.
Včeraj smo javili, da je dalmatinski deželni odbor sestavil nov volilni red za deželni zbor dalmatinski, ter ga odposlal ministerstvu ca Dunaj za odobrenje. Spljetaki „Velebit" je priobčil temeljne črte tega volilnega reda. Po tem volilnem redu se uvedejo v Dalmaciji tri volilne kuri;e. V prvi kuriji bodo najviši obdačenci. Ta kurija bo razdeljena v štiri volilne okraje s sedmimi mandati. Na prvi zadarski okrrj odpadajo trije, na drugi spijetski dva, na tretji dubrovniški in četrti kotorski po en mandat. V drugi kuriji, bodo mesta z desetimi volilni okraji, ki bodo imeli vsak po en maedat. V tretji kuriji katero tvorijo kmetske občine, bo 33 volilnih okrajev. Vsak teh okrajev bo volil po enega poslanca. Vsak volilec mora biti 24 let &tar. V prvi kuriji imajo volilno pravico vsi oni najviši obdačenci, ki plačajo najmanje 200 kron direktnega davka, dočim bo v drugi in tretji kuriji imel volilno pravico vsak, ki plača sploh kak direktni davek, bilo to kak r po-jedinec ali v društvu z drugimi.
Z novim volilnim redom za dalmatinski deželni zbor bo uvedena tudi direktna in tajna volitev, brez obzira na to, zna li volilec čitati in pisati ali ne.
O gr sk a.
Nove odredbe proti Slovakom.
Iz Budimpešte javljajo : Minister za notranje stvari grof Andras»y jo izdal strogo odredbo na vse poštne urade, da morajo zapleniti pi^ma, na katerih se nahajajo narodni kolki s sliko slovaškega rodoljuba Mudrony-ja. Istotako se imajo zapleniti tudi vse denarne pošiljke iz Amerike od njihovih ameriških rojakov.	___
Drobne politične vesti.
Železniško ravnateljstvo v S p 1 j e t u. Te dni so imeli dalmatinski poslanci konferenco z železniškim ministrom dr. Derschatto glede ustanovitve železniškega ravnateljstva v Spljetu. Ustanovitev je zagotovljena. Stroški bodo znašali 80.000 kron na leto.
Jubilejni slavnostni sprevod na Dunaju povodom cesarjeve šest-desetletnice je že tudi tinancijelno osiguran. Dunajska občina da 200.000 K podpore pod pogojem, ako se dokaže, da ima slavnostni odbor že 400.000 kton garancijskega fonda. To se zgodi tekom nekoliko dnij. Stroški slavnostnega sprevoda bedo iznašali okolu 2 milijona kron.
Zakon o kontingentu novincev v gospodski zbornici. Politična komisija gospodske zbornice je že vsprejela zakon o rekrutnem kontingentu in je izvolila poročevalcem barona \Valterskirchen«i.
Novoimenovani vrhnipovelj-nik makedonskega orožništva italijanski general Robilant odide čim prej na svoje novo mesto. A med nastopom službe se poda še v Carigrad, da se pokloni sultanu.
Malorusko vseučilišče. PGlos Przemvslskie" poroča, da je baje za novo malorusko vseučilišče že določeno mesto Przemysl. Ali kakor se govori, noče vlada
___ PODLISTEK.__53
KAZAKI.
iavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ.
„A kako je to? Sinoči, ko sem hodil po dvorišča, sem videl, kako se je domača hči poljubovala z nekim kazakom," je rekel Olenin.
„Lažeš !u je zavpil starec in se ustavil.
„Pri Bogu !w je dejal Olenin.
„Baba je vrag/ je rekel Jeroška zamišljeno. „A kakšen kazak je bil?"
„Nisem videl, kakšen.'4
„No, kakšen kurpej l) je imel na kučmi V Bel?"
„Da."
„In rdeč zipun ? Ali je bil tvoje velikosti
„Ne, večji."
Na šiv iz jagnjetovega kožuha.
„On je \u Jeroška se je zasmejal. „On je. moj Marka. On, Lukaška. Jaz mu pravim Marka, za šalo. On sam! Rad ga imam. Takšen sem tudi jaz bil, očka moj. Kaj bi jih samo gledal? Bilo je, ko je spala moja ljubica skupaj z materjo in nevesto ; a vseeno sem lezel k njej. Izba je bila visoko; mati je bila čarovnica, vrag; ni me mogla trpeti. Pa sem prišel s svojim prijateljem, Girčik mu je bilo ime. rrišel sem pod okno, mu zlezel na ramo, privzdignil okno pa si jo poiskal. Na klopi je spala. Enkrat sem jo tako zbudil. Kako je zastokala! Spoznala me ni. Kdo je ? A jaz nisem smel govoriti. Mati se je že premikala. Snel sem kučmo in ji jo porinil v gobček; pa me je spoznala takoj po robu, ki je bil na kučmi. In skočila je vun. Takrat mi ni manjkalo ničesar. Sira in grozdja, vsega mi je nanosila," je dostavil Jeroška, ki je rad obsvetljeval vse od praktične strani. — „In ni bila edina. To je bilo življenje."
„Kako je pa zdaj ?"
-
„Le pojdiva za psom in spodiva fa-'zana na drevo; tedaj streljaj."
Ti bi se bil še Marjanke lotil!"
„Le pazi na psa. D revi povem do j konca," je rekel starec in pokazal na svo-jjega ljubčka Ljama.
Umolknila sta.
Ko sta bila prehodila še kakih sto korakov v razgovorih, se je starec zopet ustavil in pokazal na šibo, ki je ležala preko pota.
„Kaj si misliš pri tem ?" je dejal „Ti misliš, to je kar tako. Ne. Ta palica leži slabo."
„Zakaj slabo?"
Nasmehnil se je.
nTi ničesar ne veš. Poslušaj mene. Kadar palica tako leži, ne stopi čez-ryo, ampak pojdi ali okoli ali pa jo brcni tako s pota in izgovori molitev: „V imenu Očeta in Sina in Svetega duha," in pojdi v božjem imenu. Ničesar ti ne naredi. Tako so mene še stari ljudje učili."
„Ah, kaka neumnost!" je rekel Ole-
nin. „Povej rajši kaj o Marjanki. Ona torej ima Lukaško?"
„Št! Molči zdaj," je zopet šepetaj e prekinil starec ta pogovor. „Le poslušaj, /daj bo okrog in okrog hosta."
In starec je, neslišno stopajoč v svojih poršnah, šel spredaj po ozki stezi, ki je vodila v gosti, divjezarasli les. Neka-terikrat se je z nagrbančenim čelom ozrl na Olenina, ki je šumel in ropotal s svojimi velikimi škornji in se, neprevidno držeč puško, večkrat zatikal za veje. ki so prepregale pot.
„Ne šumi, tiše hodi, vojak!" mu je jezno zašepetal.
Čutilo se je v zraku, da je solnce vstajalo. Megla se je bila raztrgala, a je še zakrivala vrhove drevja. Gozd se je zdel strašno visok. Pri vsakem koraku se je izpreminjalo njegovo lice. Kar se je zdelo drevo, se je izkazalo za grm ; trst je izgledal kakor drevo.
(Dalje.)
Stran II
»EDINOST« št v. 101
V Trstn, dne iO. aprila 1908
nikakor pristati, da se osnuje maloru.ko vse učilišče. kjer se boji spopadov med Poljaki in Maiorusi.
45 korejskih ribičev ubitih. Iz Šangaja javljajo, da so japonske Čete pod pretvezo, da udušyo u3tajo, ubile v n^kein spopadu v Hong-Išmi veliko število korejcev. Japonci so ubiii 45 ribičev. Japonci so imeli 20 ranjencev.
Socijalisti v Ameriki. V Zdru-; ženih državah je nad 60.000 delavskih organizacij nepričakovano izstopilo iz ameriške delavske zveze, češ, da ta zveza noče ustanoviti p03ebae delavske politične stranke. Ti aecesi.jonisti so se pridružili socijalni demo-kraciii, ki osnujejo veliko samostalno delavsko politično stanko z 1 in pol mili,ona členov in postavijo za volitev predsednika Združenih držav svojega kandidata.
Knez B ii 1 o w v Vatikanu. — Iz Vatikana poročajo, da nemškega kance-iarja kneza Bii!owa, ko pride te dni v Rim, vsprejmeta papež in državni tajnik Mery del Val. O tej priliki bo baje govora tudi o po--»olnjenju nadškofijske stolice v Poznanju.
Novi italijanski senatorji. Ministerski predsednik Giolitti je predložil kralju listo za imenovanje novih senatorjev. Drugi novi senator.i bodo imenovani meseca unija povodom jubileja italijanike ustave.
Cesar Viljem na Dunaju. Nemški cesar pride baje 3. maja na Dunaj obiskat cesarja Fran Josipa.
Kriza v Srbiji.
Politični cdnošaji v sosednjem kraljevstvu so že davno zelo napeti; zadnje dni pa so se poojstrii do akutuosti. Vsled ntizpros-j nega boja, ki ga je opozicija — v prvi vrsti j „m adoradikah"' — napovedovala kabinetu; Pašićevemu, se je položaj tako zaplel, daj kralj Peter stoji pred odločitvijo : ali žrtvuje (ozir. rt«zpu3ti) skupščino, ali žrtvuje mini-sterstvo P&šićcvo !
Kritičnost položaja je v dejstvu, da vlada nima Še dovoljenega proračuna za tekoče; leto. Uvaževaje važnost momenta — pogaja-; nja z Avstro-Ogrsko za sklep trgovinske j pogooba — je bila skupščina dovolila v za-j časno podal,šanje veljavnosti proračuna lan- • skega leta. To podaljšanje pa po-' teče z bodočim ponedeljkom, kar| pomenja, da od tega dne dalje vlada ne bo! imela potrebnih sredstev za upravo dežele.
Ka] sedaj? Opozicija je napovedala ob-strukcijo proti proračunu in proti trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko in ob razarjenosti opozicije proti vladi ni misliti, da bi prva odnehala od svojega sklepa. Država pa mora živeti in nje upra a mora dobiti potrebna sredstva. Vlada bi si mogla pomagati na ta način, da izposluje zopetno podaljšanje lanskega preračune. To pa more dati državni sret, ali le tedaj, ako je skupščina razpuščena! Djkler ni skupščina raz-! puščena, državni svet nima ta pravice. Vlada bi se mogla toiej zateči k razpuščenju skupščine, a to že tekom tega tedna, ker —j kakor že rečeno — sedanje podaljšanje poteče s prihodnjim ponedeljkom. Ali taki rešitvi je na potu mnenje kralje* o, ki se upira razpuščenju skupščine, češ, da se narod prepogosto goni v volilno razburjenje. In zdi se, da se kralj Peter kaj odločno drži tega mnenja, kajti glasi se, daje Pašić že izročil demisijo kabineta in da se posvetuje s parlamentarci iz večine in iz opozocije o načinu rešitve krize. Gotovega pa se še nič ne ve, ali kralj vsprejme demisijo ali ne. Za slučaj, da jo vsprejme, se govori, da bo zasledoval Pašića ali dr. Vuić ali Svetozar Miloslavijević.
Vendar pa je najverjetneje, da pride do razpuščenja, ker pritiskajo na to parlamen-' tarči iz večine in manjšine, ki zastopajo mnenje, da le ta pot vodi iz krize. Izlasti opozicij onalci. miadoradikaii, ki ojstro obso ! ~ajo ravnokar sklenjeno trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko kakor skrajno škodljivo za gospodarske interese Srbije, nagiašajo, da treba pozvati narod, naj se na volitvah izjavi, da-li to pogodbo odobruje ali ne
Za cajverjetneji slučaj, da se kralj vendarle odloči za razpuščenje skupščine, i a vstaja vprašanje: kdo bo vodil volitve? Ali jih bo vodila še sedanja Pašićeva vlada, ali pa vsprejme kralj podano demisijo in poveri vodstso volitev novemu, seveda le prehodnemu ministerstvu ?
Naš beligrajski dopisnik nam zatrja v zasebnem pismu, da tam prevladuje mnenje, da tudi na novih volitvah pridejo ataroradi-j kali (Pašićeva 6tranka) gotovo zopet do večine in celo še močneji, nego so sedaj. Toda to ne bi še pomenjalo gotove rešitve krize.! Odločilne važnosti bi bilo potem vprašanje, za kako postopanje se odloči opozicija ? Ako bi tudi v novi skupščini nadaljevala z ob-j stnikcijo in onemogočala toliko vsprejem proračuna, kolikor tudi trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko, potem nastopi zopet sedanja kritična situvacija, iz katere ne bi bilo dru-zega izhoda, nego zopetno r a z p u š -, čenje zbornice! To bi bila perspek tiva, ki mora vzbujati največe bojazni za bodočnost malega kraljevstva.
Prihajajo pa tudi bolj tolažljive vesti, ki zatrjajo, da opozicija sicer neizprosno zahteva razpuščenje zbornice, ne zahteva pa absolutno, da se vodstvo novih volite? poveri njenim ljudem; marveč da bi se zadovoljila tudi s tem, da vodi volitve kdo iz sedanje večine, ako le uživa splošno zaupanje.
Pasic* seveda odklanja opozicija. Opozicija da zahteva le povsem svobodne volitve. Ako se na svobodnih volitvah narod izreče za Pašića, potem da bo tudi opozicija spoštovala to narodao voljo in ne bo delala več težav v skupščini.
AU, kraj vseh teh pomirljivih ve3ti je bodočnost zelo negotova. Saj uči izkustvo, da čas spreminja marsikaj in tudi menenja strank. Računati je namreč tudi z možnostjo, da opozicija tudi v novi skupščini začne srdito borbo proti trg. pogodbi z A v-stro-Ogrsko. Tu pa se začenja veliki interes naše države na rešitvi krize v Srbiji in — krivda avstrijske balkanske politike. Da, mo da največ krivde na sedanji srbski krizi je v avstrijski diplomaciji, ki je tako nepremišljeno začdla gospodarski boj proti malemu sosednjemu kraljevstvu. To očitanje izrekajo sedaj izlasti tudi tisti avstrij-ki krogi, ki so najbolj interesiram na gospodarskih odnošajih med našo državo in Srbijo. 0 tem je ravno te dni avstrijski „Orientverein" priobčil jako zanimivo in važno enuncijacijo. 0 tej hočemo spregovoriti posebej.
Dnevne vesti.
Pogreb. (Po naključju zakasnelo). Mi-nolo nedeljo ob 4 in pol uri nopoludue se je vršil pngreb pok. Josipa Gombača, knjigovodje pisarne gg. or.a Gregorina in dr.a Slavika. Vkljub zelo slabemu vremenu je bila vdeležba naravnost velikanska.
Od hiše žalosti do cerkve Sv. Jakoba je šestorica pokojnikovih prijateljev nosila I krato, pred katero so sv. Jakobski mladeniči 1 nosiii lep venec z narodnimi trakovi. Med pogrebci smo opazili gosp. dr.a Gregorina in pisarniškega ravnatelja g. J. Stoka ter več uradnikov in dtlavcev. Osobito je bila zastopana sv. Jakobska Čitalnica po mnogih pevcih in pevkab. 01 cerkve na pokopališče je epremljalo ostanke pokojnika mnogo prijateljev. Pogreb je priredilo novo pogrebno društvo pod vodstvom g. Lavrencicha.
Izpitna komisija za učitelje ljudskih in meščanskih šol v Trstu. V listih čitamo. da se je v Trstu reaktivirala izpitna komisija za učitelje italijan kih ljudskih in meščanskih šol. Ta komisija je namreč enkrat že ob&tojala. a je bila odpravljena v letu 1882—1883, ker po zakonu sme taka komisija ekzistirati le tam, kjer je sedež državnega učiteljišča. Potemtakem je to reaktiviranje proti zakonu, ker v Tr-tu ni državnepa učiteljišča. Italrani so 1. 1906. zahtevali tako komisijo, očividno za to, ker 1 se laški izpitni kandidatje ne upajo pred 1 izpimi komisiji v Kopru in Goric5. Nadejali ' so se gotovo, da bodo členi komisije izključno učitelji mestnih sredmih in meščanskih šol. Pa so se opekli. Kajti izmed 15 členov komisije so samo 4 nameščeni na mestnem liceju, vsi drugi pa so nameščeni na državnih zavodih. Radovedni smo, da-li so Italijani sedaj zadovoljni s to itak nezakonito koncesijo, ker vendar ni čisto po njih želji prikrojena ?
Ne navajamo tega, ker morda zavidamo Italijane na tem, ampak kakor karakteristično dejstvo ozirom na to, kako vlada skuša ustrezati italijanskim željam, tudi če ni v soglasju z zakonom, dočim ne daja nam Slovencem niti tega, kar je določeno po zakonu — n. pr. trdovratno odrekanje ljudskih in srednjih šol na Primorskem.
Prosilci se morajo obvezati v sedemletno aktivno vojaško-živinozdravniško službovanje. Za časa studij bodo imeli na račun vojnega proračuna Bkupen stan, ob&krbo, opremo in orožje in jim ne bo plačevati ne kolegnine in ne nikake takse za polaganje izpitov in za izdanje diplome. Dana jim bo torej prilika, da brez materijalnih žrtev cd svoje ali od strani svojcev dovrše studije in da morejo dospeti potem v svojem vojaškem službovanju do stopinje štabnega (višega štabnega) živi-cozdravnika (8. oziroma 7 plačilni razred).
Dobro jo je zasolii! Nekdo nam piše : Vč?raj sem se vozil v tramvaju. V vozu sta bili dve tržaški baburi, ki sta se razgovarjali o predmetu, ki je bil včeraj vsem v ustih — o „Bošnjakih". Jedna ba-bur je opisovala te dobrodušne ljudi kakor da so kaki divjaki iz Af rike : divji so, stra- j šen jim je pogled in grozno nevarni so ! ! Na drugo baburo je napravilo to pripovedo- i vanje tako ailen utis, da je vprašala vidno prestrašena : „Ali so ti ljudje res tako hudobni — Ona prva je seveda potrdila: „So so, pa še kako \u
Doslej sem molčal in se zabaval na tej j neverjetni neumnosti izvestnih Tržačanov. Ali sedaj se nisem mogel več vzdržati in sem neumni baburi tako-le zasolii : „Morda so Bošnjaki res hudobni; ali toliko hudobije kolikor jo ima babji jezik, je ne more imeti cel regiment Bošnjakov sk up a j !
Izdalo jo! Baba je pordečela, me grdo pogledala, ali ni besedice ni črhnila več o „Bošnjakih".
Razpis službe. Pri c. kr mero3kuŠnem uradu v Trstu je oddati mesto meroskušnega pomočnika v XI. plačilnem razredu.
Vojaški živinozdravniški aspiranti. V svrho odgojevanja vojaško zdravniških i rad-nikov po poklicu bo — kakor že omenjeno v tem listu — z začetkom šolskega leta 1908—1909 vsprejetih 20 aspirantov v c. in 1 k. živinozdravniiko visoko šolo na Dnnaju
in 10 aspirantov v kraljevo ogrsko živino-1 zdravniško visoko šolo v Budimpešti. Vspre- I jeti bodo kakor „vojaško-veterinarski akademiki".
S 1. aprilom 19o8. se otvori v postaji Wilten c. kr. avstr. državnih železnic prekla-dališče za prehod brzega in navadnega voziva po kosih in vklad v celih vozeh v tranzitnem prometu na in s postaj Igls in Lans ozkotirne inomoške srednjegorske železnice (Inomcst-Berg Isel-Igls). Za in od postaje Lans se morejo le vklade za cele voze sprejemati.
Prehod blaga od c. kr. avstr. državnih železnic na srednjegorako železnico in obratno se vrši na podlagi direktnih voznih listov.
Odprava se zvršuje v in iz Wiltena tranzit. Od prehoda je izključeno razpokalno blago in vsi le pogojno za odpravo pripu-ščeni predmeti ; nadalje mrliči, nerazdeljivi tovori, za katerih odpravo največ 5 t držeči vozovi ozkotirne lokalne železnice ne zadostujejo, in uezamotano blago, katerega prekladanje je v zvezi s posebnimi nevarnostmi in težkočami.
Izjava. Z ozirom na oklic, ki je krožil koncem meseca svečana t. 1. pod zaglavjem „Zveza jugo*l. akad. društev v Prasji" v časopisju, se čuti podpisano slov. akal. društva „Adriia" v Pragi prisiljeno, podati javnosti sledečo izjavo :
V zadnjem času so si najela jugoslov. akad. društva v Pragi, med temi slov. akad. dr. „Ilirija", skupno stanovanje. — Temu zgolj zunanjemu združenju se ni pridružilo bolgarsko dijaštvo in pa naše diuštvo „Adrija". Vzroki, ki so do vedli „Adrijo" k temu, so
—	kakor srao poročali v svojem dijaškem listu „Omladina" — zgolj stvarni. „Adiija" uživa gostoljubnost češkega d jaštva ter plačuje „Akad. domu" za dve lepi sobi s pli-novo razsvetljavo vred letno 100 K. Na ta način je bilo dosedaj „Adriji" omogočeno, da je skoro vse ptispevke od strani društvenikov
—	in le s temi se mora vzdrževati naše društvo — porabljalo za knjižnico, čitalnico in druga društvena izobraževalna sredstva; reklo bi se torej uprav brezvestno ravnati, ako bi resignirali na udobnost dosedanjega stanovanja. Nadalje se „Adriia" iz tehtnih vzrokov društvenega delovanja ni mogla pridružiti tej skupni akciji. „Adrija" ima vsak teden skoro vse večere zasedene s sejami raznih klubov; oziri na sostanovalca bi jo naravno morali ovirati v tem delovanju, ker nikakor ne gre, da si eno d-uštvo prostore, kjer stanuje še več drugih društev, reservira Bkoro za vse večere v tednu.
O tem čisto zunanjem, formelnem združenju — in le k takercu je bila „Adrija" vabljena — se je pa pozneje poročalo v liste v smislu zveze jugosl. dijaštva — kakor obstoja enaka med češkim dijaštvom — ki naj pripravlja pot danes tako aktualnemu kul turnemu zbiižanju jugoslov. narodov. Ktr pa taka zveza po izjavi zastopnikov društev, ki so slučajno v onem skupnem stanovanju, faktično ne obstoja, ampak le skupno stanovanje brez vseh drugih stikov, smatra podpirani odbor za svojo dolžnost, da opozori na to nnstifikacijo javnosti, ki more „Adriji" le odrekati smisel za tako važno stvar.
Odločno pa tudi izjavljamo, da bo ,.Adri]a" sigurno pospeševala z vso vnemo tako kulturno zvezo tukajšnega jugoslov. di jaštva, ki naj bi obenem tudi skrbela za reputacijo jugoslov. dijaštva v češki javnosti.
Za odbor: Sloven. akad. društvo „Adrija" v Pragi jur. Jos. Pučnik,	Ivan Prijatelj,
t. č. preds.	t. č. tajnik.
| Tržaška mala kronika,
Otrok, ki si je urezal jezik. Včeraj okolu 4. ure popoldne padel je v svojem stanovanju, v ul. S. Antonio št. 2. otročič G. Damini, star 5 let, tako nesrečno s pod-bradkom na tla. da si je z zobmi precej težko urezal jezik. Prestrašeni stariši so telefonirali na zdravniško posta;o, a čakali niso na prihod zdravnika, marveč so sami prinesli tja dete. Od tod so ga prepeljali v bolnišnico.
Pozor na sobne tovariše ! Ko se ie
Anton Mmin zbudil v jutro dne 3. marca v svojem stanovanju v ul. Crosada 12; se je jako nemilo presenetil. Njegovega sobnega tovariša, Karla Miniussai iz Tržiča ni bilo več in ob enem ni bilo več nove obleke, ki j je bila Mininov ponos. Nesrečnež se je potolažil s tem, da je ovadil tate policiji. Pred-sinočnjem ga je policija tudi dobila v svojo ! pest. Ali obleke ne ! Spremenila se je bila i v denar, ki ga tudi več ni bilo. In Miniussi je ostal v luknji.
Poskušen samomor. Sinoči ob 11. uri naprošena je bila zdravniška postaja za pomoč Eiizi Smerdii, stari 30 let, stanujoči v ul. Donadoni 12, II, ki je hotela storiti konec svojemu življenju s tem, da je izpila angleške karbolne kisline. Po sreči je zdravnik še pri-: šel v čas, da jo je rešil gotove smrti. Pre-i nesli so jo v bolnišnico.
Nov pridobniiiski vir. Mož: Zopet ; novo bluzo ? Vsaj vei, kako trda mi gre za denarjem ! — Žena : Le pomiri se ! Denar za to bluzo sem sama pridobila ! — Mož ? Kako pa ? — Žena: Tvojo zimsko suknjo sem prodala!
Koledar In vrem«. — Danes : Mati božja sedem žalosti. — Jutri: Leon I. pap. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- 11 Oels. — Vram« včeraj : Jasno.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. LepSe vreme, a ne stanovitno.
Naše gledališče.
V nedeljo se uprizori Wilbrandova drama „Svetino va hči".
W i 1 b r a n d t se prišteva najimenitnejšim nemškim dramatikom sedanje oziroma pretekle dobe in je mnogo prispeval, da je v času, ko poganja dramatično pesništvo naj-čudnejše veje, ohranil jedro zdravo. Napisal je vrsto dram, žaloiger in veseloiger, izm d katerih slovi igrokaz „Svetinova hči" po svojih markantnih značaiih. V vlogah starega Svetine, Zivene in Rosande radi paradirao imenitni igralci in igralke.
Igra „Svetinova hči" ima troje dejanj z eno premembo. Prvo dejanje igra na stano* vaniu tovarnarja Dragana; prememba v podstrešni sobici Rosande Vernikove. Drugo dejanje na Draganovem vrtu, tretje v uradu preiskovalnega sodnika. To dejanje je naje-fektnejše v drami in zaključuje s pretresijivo-genljivim prizorom.
V glavni vlogi Rosande Vernikove nastopi gospa Danilova. Guspa Danilova je sprejela angažma na našem gledališču in ne nastopi torej več kakor gost — ampak prvikrat kakor člen tržaškega slovenskega gledališča. Spričo tega bo naše občinstvo gotovo prihi telo v velikem številu na to predstavo, da pozdravi gospo Danilovo in da izraza radosti, da je pridobilo naše gledališče tako odlično umetn'co.__
Društvene vesti.
— Členi „Delavskega podpornega
društva so naprošeni, da se vdeleže shodu kateri se bo vršil dne 11. t. m. 8. ob uri zvečer v društvenih prostorih v svrho sestave novega odbora. _
Darovi.
Zavodu sv. Nikolaja so v mesecu
marcu darovi.li sledeči p. n. dobrotniki:
Županstvo v Podgori pri •jJorici, Po-, v Ribnici 50 K, Županstvo Stara Loka 20 K, Zastavljalnica in žnjo združena Hranilnica Gorica 40 K, Županstvo Ponikve p. Podmelc Neimenovana udinja Alojzija, Posojilnica in hranilnica Črni Vrh, Karnovš Jernej župn. v Poljanah po 10 K, Hran. posojil. Jesenice Bradač Alojzij Trst, Občina Ozeljan Šempa^. Župan Ivan župn. Hrenovice po 5 K. Povšo Henrik, Čat-ž, Velika Lioka 3 K. Katarina Čelan, Resman F. župn. Št. P^ter, Velikovec. Strukel M župn. sv. Peter niže Maribora. Župane lan. Predoslje, Cvelbar M. mesto šopka J. Pirh za god 2 K.
Književnost in umetnost
..Nova Avstrija". V zalogi Karla Kone-gen na Dunaju je i/.šia brošura Karla M. Dan-z e r pod naslovom „Nova Avstrija*4, ki vsebuje mnenja 80 raznih politikov o vpraš inju, da-i je mogoče doseči nacijona;no sporazumljenje avstrijskih narodov na podlag: ugotovljenja in omejitve faktičnega narodnega posestnega sta uja. Kakor je samo ob sebi umevno, stoie navedene izjave politikov, ki spadajo raznim strankam in narodnostim, navzajein v dija-metralnem protislovju. Autor knjige sani se v predgovoru poteguje za rešitev problema, da se vzpostavi notranji mir potom sploŠ omejitve narodne posesti in pot< m narodnega sporazuma, da se opusti dualizem in ustanovi novo državno razmerje. K temu da je trebri „železne roke", ki naj prisili avstrijske narode k njihovi sreči.
'Znanstvena knjižnica*. Prospekti in na-ročilui listki na to zbirko, ki bode izhajala v mes. 4—9 pol obsegaiočih zvezkih v področju „Omladine" in prinašala predvsem prevod^ najznamenitejših znanstvenih del, ; > razposlani. V slučaju, da si hoče kdo nar -^iti to vsestranske podpore vredno zbirko in še ni prejel prospekta, naj ga blagovoli zahtevati pii upravništvu „Omladine"* v Ljubljani, Breg 12 in se obenem priglasiti za naročnika. Kot prvi prevod bode izšlo, kakor smo že poročali, znamenito delo češkega vseuč. prof. Dr-tine: Razvoj mišljenja evropskega ljudstva. K^r izide prvi zvezek še pred koncem tega meseca, prosimo one, ki hočejo da jih smatramo za naročnike, da se priglasijo prav kmalu. Denar t. j. 4*10 K skupaj za cel prevod Dr-tinove knjige ali pa 72 vin. za vsak posamezni zvezek, naj se blagovoli poslati pi čeku, ki bo priložen prvemu zvezku. Onim naročnikom, ki bodo plačevali naročnino sproti, bodemo prilagali čeke, samo treba je pozneje pošiljati denar vedno naprej, sicer se bode poslal tretji neplačani zvezek po povzetju. Obenem opo-z rjamo, da bodemo ceno knjigi takoj, ko bode išla povišali.
Upraviteljstvo „Znanstvene knjižnice"
Vesti iz Goriške.
Učiteljsko vprašanje ua Goriškem.
Priznano in nepobitno dokazano je, da je dobro in zadovoljno učitelj stvo jeden prvih in glavnih pogojev za napredek vsakega naroda bodi v duševnem, bodi gmotnem oziru. Moralo bi se torej po vsej pravici pričakovati, da je učiteljstvo glede na svoje težko nalogo in veliko odgovornost tudi tako plačano, da se more povsem posvetiti le svoji vzvišeni nalogi in da se mu ni treba pehati za postranskimi dohodki, da more svojemu stanu .dostojno živeti
V Trstu, 10. aprila 1908
»EDINOST« štev 101
Stran III
in nastopati. Žalibcg, da temu ni tako! Goriška je v tem oziru zaostala daleč za drugimi deželami, v katerih so se priiemki učite-]iev že davno primerno zvišali. Radi tega nedostatka in prisiljeni po krulječem želodcu bombardirali so goriški učitelji od 1. 1902. ic-to za leto deželni zbor za uravnavo in po-rišenie plač. Deželni zbor pa je imel za vse peticije gluha ušesa, izgovarjaje se, da ni možno dobiti pokritja za zvišanje prejemkov meščanskih in ljudskih učiteljev.
Slednjič se je deželni zbor vendar toliko ohrabril, da je naložil v seji 21. lunija 1902. šolskemu odseku, naj prouči to pereče vprašanje in stavi svojec asno primerne pred loge. In je deželni zbor res te predloge vspre-jel v seji 3. januana 1903. Ta zakonski na-jrt je bil pa tako sestavljen, da se ]e moralo biti brez drugega prepričan, da ne bo nikdar potrjen, kar te je tudi zg dilo. V seji 10. novembra 1904. je vsprejtl deželni zbor popravljeni zak »nski načrt, pa tudi ta radi netočnosti, ki jik je bilo vnjem. ni našel milosti pri vladi, ki je koncem 1905 vrnila načrt deželnemu odnoru nepotrjenega. Deželni zbor je v^prejel v seji 24. novembra 1905. vnovič po pravljeni načrt zakona, ki je dobil najvišje potrjtnje 14. januarja 1906.
S tem zakonom se je določila plača učiteljem 1. razreda 1600 K. 2. razreda 1400 K in 3. razreda 1200 K. Y diu^ih deželah .;a dobivalo po 2400, 2200 in 1800 K. iu maio tudi petletniue po 200 K., v nekaterih se je znižala tudi službena doba na 35 let in se prišteva pokojnini tudi stanarina, kar vsega na Goriškem ni.
Da pa ob današnji draginji učitelj s svo-j jo plačo, iu posebno še, ako ima družino,' prav težko izhaja, tega se ne more tajiti. Po-j Medica temu je, da se učitelji iz-elju ejo v: druge dežele, kjer so boljše remun^rirani ia Ja na Goriškem primanjkuje možkih učiteljskih moči m se morajo na možka učiteljska mesta imenovati ženske. Na mestni šoli „pod kapelo" v Gorici sta razpisani dve učiteljski aaesti že v tretjič, a nikdonekompe-:ira. V gradiščanskem glavarstvu pa ne morejo popolniti nič m nje nego 42 učiteljskih mest; tu li v slovenskem delu dežele je mnogo praznih služeb.
Da ljudski poduk ne bo še dalje naza-d »va1, mora novi deželni zbor poskrbeti, da se učiteljske razmere uravnajo enako v drugih rJeželah, za kar jo seveda potreba nekaj več cvenka. Tega pa se že dobi z dobro vo-i;o, saj se dobivajo tudi tisočaki za „dobro" roko" dež- lnim uradnikom, ki so že itak iz-; vrstno plačani. Srlob pa ie vsak delavec o->ravičen do tega. da ae njegovo delo pošteno. j'.sčuje: torej so do tega opravičeni tudi izo :azcvatelji ljudstva na deželi!
Razstava. V Gotiškl trgovski in obrtni -ornici bo od 12. t. m. naprej razstava reprodukcij imenitnih slikarskih in kip irskih del zadnjega stoletj«.
Nove garn.zije.
V Krmin sta clošPi v ponedeljek 2 kompa-i goriškega pešpoika št. 47: Godba jik je remi jala v Krmin. Sprejeli so brli tam jako ! iovesnj. Krmin je "bil v zastavah. Samoirre-j i-ntovcev ni bilo blizu. Vojaški poveljnik je jvdarial potrebo dobrih odnošajev med pre- j
•	jivalstvom in vojaki. — V Tržiču so priča-ali Lvce z godbo, nagovoril je poveljnika '.adni komisar, ki vodi občinske poile. — V j T;adišči- ob Soči ie sprejel lovce iz TrBta krajni glavar. zistopn:ka županstva ni biio j
blizu, tudi godne ne. Pred tremi leti pa ao; bili sprejeli lovce jako slovesno.
Strelne vaje. Deželaobrauobovsko po-;
•	Ijstvo v Gradcu je dobilo od bramb. mini-: ,ter,tva ukaz od dne 10/2 1908. št. III. 1206.
1907. da pospešuje med prebivalstvom ^r^lue vaje. R^di tega jo naročeno 4. dežel-j bramb. pešpolku, ki biva od aprila do sep-eiisbra p) goriških hribih, da vodi in nadzo-: uje take strelne vaje. Toplo priporoča nme-' ena okrožnica snovanje strelnih društev,! Orožje in streljivo dobe društveniki brezplačno. '
Orožje js popred ministerstvo ponujalo teranskim društvom, a ta so jednostavno to j •klonila. No, sedaj pa bodo strelna društva, ki ■ i-ndar ne bodo samo za parado.
Iz Gorice. Pijonirji 2 st .tniji ao do«peli j .beraj v Gorico z južno železnico iz Przemysla na Gnliškem. Nt južnem kolodvoru so jih sprejeli: general z mnogimi častniki, politična; ■blast po svojem zastopniku in municipij po' obenem zastopniku. Pozneje prideta še dve >t tniji. Na Rojicab si zgradijo barr.ko, kjer j .>do shranovali ladje in drugo njim potrebno rodje. Ludje so lepe, čvrste rasti, večinoma Slovaki.
Imenovanje. Gozdar Anton Hadek je auenovan gozdarskim svetnikom pri c. kr. j ^'•zdardkem in domenskem ravnateljstvu v
Gorici.
Vinska razstava in vinski semenj v
omaju. Kraško vinarsko društvo v Tomaju iredi 1. 2. in. 3. maja v Tomaju vinsko
-zstavo in vinski semenj. V nedeljo 3. maja. jpol'idae bo ob enem v Tomaju shod krasni vinogradnikov.
Vesti iz Istre.
Iz Pule. Deželni glavar dr. Rizzi je dospel v Pulo. Ta prihod se stavlja v zvezo z rešitvijo raznih vprasinj. Mej drugim gre za ialjne vodstvo komunalnih poslov dotlej, da se snide novi občinski zastop. Predložena je bita oblasti prošnja, da se to začasno vodstvo irepusti giunti (upravnemu odboru). Tej pro-
šnji bo najbrže ustreženo, da-si je več od vlade imenovanih členov izstopilo iz odbora. Na noben način pa ne smejo biti temu odboru dovoljene kake proračunske odredbe.
Cene vina v Istri. V drugi polovici marca meseca prodajalo se je v Istri črno vino po 18 do 42 K hektoliter. Najdražje je bilo v Mil i ah (40 do 42 K), v O pu po 40 K, v M"ščenicab po 36 K. — Najceneiše je bilo v Umfcgu (18 do 21 K). Belo vino se je dobilo v Tinjanu pri Pazinu po 24 K, v Boljunu in 0<pu po 36 K, v Mr mjanu navadno belo vino po 30 K, muškat po 40 K. v Rovinju muškat po 44 K hektolitor.
Vesti iz Štajerske.
Štajerski deželni zbor bo sklican, kakor se poroča, velikonočni teden h kratkemu zasedanu. da odobri pror^čun-ki provizorij.
Ljutomerski okrajni glavar v državnem zboru- Poslanci dr. Korošec in tovariši so uložili v državnem zboru interpelacijo* radi uradnega po lobanja 1 utomerskega okrajnega glavarja pl. Hirbacha.
Graško vseučilisče je štelo v minolom zimskem tečaju 2063 slušateliev (leta 1906'07 do 2074) in sicer je bilo med temi 952 juri sto?, 365 medicincev in 658 fdosofov.
Častnim občanom je imenoval mestni svet v Ptuju zeležniškega ministra dr, Der-schatto.
Splavarja utonila. Blizo Rimskih toplic se je razhii snlav. Oba splavarja sta utonila.
Povodnji. O velikih povodnjih poročajo z Gornje Štajerske. Mnogi potoki so že izstopil in poškodovali polja in ceste.
Vesti iz Koroške.
Iz Malnica. Te dni je padel sneg po gornjem Koroškem, posebno pa tu. Dne 5. t. m. je melo ves dan in vso noč tako. da v vsei ininoli zimi ni bilo toliko snega. Padlo ga je dobrih 30—35 cm.
Tu jo mnego otrok obolelo na škrlatici. Nekaj jih je tudi že umrlo. Bolezen se širi od dne do dne.
Pojavila se je tudi neka bolezen med prašiči. Ukrenjene so primerne oblastvene odredbe. Vendar enkrat nekaj reda v tem po gledu. L»n3ko leto je ob enaki priliki izgle dalo v vasi Siab, kakor da smo v Turčij\ Prašiči so svobodno tekali sem n tja po vasi. Turisti in razni potniki so ae kar zgražali na taki zanemarjenosti.
Gospodarstvo.
Trgovina med Avstro Ogrsko in južno Ameriko.
Avstrorgrski generalni konzul Mibanov:č je ustanovil delniško društvo z glavnico 2 mili;, kron. Društvu ie svrha, da razviie trgovski promet med Avstro Ogrsko ter Ar-gentinijo4 Paragvaiem in Uragvajem.
Novi železniški načrt preko Preluke.
Poročajo is Dunaja z dne 8. t. m. : Železniško ministerstvo je podelilo odvetniku dr. H. V Grafu na Dnna u v družbi z Jo sipom vit. Wi-nu5ch, železniškim ravnateljem v pokoju, na Dunaju za d -bo enega let» dovoljenje za opravo tehničnih priprav glede gradnje normalnotirne železnice iz postaje M a t u l i e v zatok Prelu k a in po plovbi potom železniškega prevoznega parnika preko Velih in maiih vrat in Kvarnerola od kake točke na otoku Pagu pri Rtiču Lun oziroma Novalji preko otoka do Z adra. Ob enem je bil od imenovin gospodov predložen prednacrt glede preuredbe zatoka Preluka v trgovinski pristan z prcračumen m troškom približno petih milijonov. S tem-Ie projekt m, bi bila uresničena najbolj direktna zveza istrskega železniškeg.i omrežja z Dalmacijo vštevši kvarnerske otoke, brez konkurercira-nia, ampak kakor protitežie severodalmatin-fck'h železnic, ki jih ima zgraditi HrvsUka Vožnia po železnici iz Dunaja do Zadra bi b:la skrajšana na 17 do 18 ur.
Xovi salon -
ser- originalnih modelov
kloMov za osje, ospfle in oMe.
Pranje in okrašenje klobukov, kakor tudi preskrba modietinjam.
de G-regorio
Trst — Goldonijev Trg št. 10, II. nadstr.
Direktni dovoz štajerskih kokoši ir jajc. Specijaliteta: Graškepoulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom
Ulica Campanile št. 15.
Denarna posojila .V8^
stvn, zamore] o daniti osebe vsakega sleja te-llko na oseM keflkor na hipotekami kredit pod ugodnimi povračili. Hipotekama, posojila, ¥ vsake« znesku se dajejo po želji strank proti primorala o bresti m oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARI«* slies deli* Gsserma it. 14, I. nadet od 12. predpol. In od 3.—§. popoludne
mu£w vsakovrstnega phištva
- navadne do nsjfineje vrsfe po najnižjih cenah. -
Peter Jeraj
TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13
ter vogal ulice sv Katarina.
incin Qtfl[fo mizarski mojster. Trst. ulica I JUbl|l Oiuild Belvedere Štev 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela.	38
Nova prodajalnica ::
z veliko Izbero hišnih in —- Kuhinjskih predmetov
po najzmernejših cenah.
Vincenz Pibrouz, junior
ulica delie Poste štev. 3.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprojema od IS. do 1. ir. o«] 5. In pol do 6. iu pol pop
Širite EDIMOST
Priliko!
Pozor na
:: naslov!
V dg flajalnjc iz so to v]je nm ^.oft m KrojaCin ci
91. F A licili, Tr st
ul. Giacinfo Gailina Št. 8 .Prej v ul. delie Legna)
prodaja oblek, površnikov, paleto! in hlač Najfineje blago.
Cene čudovito nizke !
SMiščs izptovljeaiiiolM ia izdelanih losov n ženske otMe
A. Fonda, Trst
3i — ulica Barrier a vecchia — 31
SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago po jako nizkih cenah.
:: Novo skladišče zgotovljenih oblek s:
m AleLA „FIDTJCIil" H
TRST, uiica Scorzeria štev. 4 (vogal ulica Arcata) TRST Velika izbera oblek in kostimov.
Moške obleke iz modernega blaga g!d. 6 50, 7*5 0, 8 50, 9 50, 12 50 in več. Obleke iz finega blaga, za dečke g lil. 4 50, 5 50, 6-50, 7-50 in več. Velika izbera Paletots zadnje novosti, za moške in dečke po gl. 6 50, 7 50, 8-50, 9 50, II 50 in več Obleke za otroke po gld. 120, 150, I 80, 2 20. 2 50, 3 50 in več (vsake kakovosti in oblike).
Bogata izbera hlač za delavce, predpasnikov za prodajalce, jopičev za uradnike, srajc vsake kakovosti in barve.
j Modrih in rumenih montur za delo in belih jopičev. gj^T" Vse po najnižjih cenah. ""^PSI

solidno in elegantno
po zmernih cenah
Bafaele Italia
TRST — Via Malcanton 7
Parobrodna družba
Severno-nemški Lloyd- Bremen
(NORDDEUTSCHER JjrliOVD — BREMEN) : :
Redne parobrodne črte Iz Bremena v Nov York, Baltlmore, Galvoston, Buonos Alrea
kakor tndi po pristaniščih južno Azije. _ Avstralije itd. itd.---
Parobrodi nemškega severnega Lloyda
178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske voinje, od katerih 30 s 15 000 ton.; 1 i velikih parobrodov prevažanje blajs^a ; 2 velika parnika za vež-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih ; 11 velikih najmodernejih parnikov v deln; 156 manjših parobrodov ; Vsega skupaj 395 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortozn.
- BRZI FAHNIKI
_____ ______ki preplovejo ocean v 5-6 dneh.
RS* 470 agencij v prvih svetovnihist praniščih. Cene nizke, hrana dobra.
Za informacije in pojasnila obrniti se na
FQTI IMDP Glaunl zastopnik »Trsta
. Q | U IVI p ^ Piazza Giuseppina I.
TELEFON Stev. 20-68.
Stran IV
>EDINOST« štev. 101.
V Trstu dne 10. aprila 1908.
Razne vest?.
Stoletnica ustanovljenja srbske vojske. Dne 29. junija, na rojstni dan kralja Petr8. proslavijo v Belemgradu stoletnico ustanovljenja srbske redne vojske. Ob tej priliki dobe srbski polki nove zastave, ki jih izdelujejo v Parizu.
Sava narašča. Sava je imela v srr-do v Zagrebu 2 20 m vode nad normalo.
Demonstracije proti Škofu. Prebivalstvo v Troji v Af.uliji je priredilo te dni demonstracijo proti škofu, ki je dosegel, da sta še združili cbe škofiji Lucera in Troja v eno škofijo. Množica je izpodila iz btolne cerkve duhovnike, razbila Škofov stol, in potem vsa okna na Škofijski palači. Morale so priti na pomoč čete, da so preprečile veče nered*1.
Luccheni-ja, morilca avstrijske cesarice Elizabete, je v ječi zadela kap. Tako poroč iz Ženeve nemški list „General An zeigii
500.000 delavcev brez dela.
Pariški sindikat zidarjev in kameno«ekov ie izključil td dela vse svoje ddavce. 50.000 delavcev je ostalo brez deia.
Avtomobil povozil občinst/o Povodom avtomobilske dirke v Padovi je avtomobil grofa Bevalente zatozil v občinstvo in povozil 15ietnega eina nekakega scdnijskega uradnika, ki jo bil takoj mrtev ter je poškc-d'»*al 6 drugih oseb.
Nažmejal se in umrl. Ravnatelj škofovskih posestev no Erdeljskem Dezider Nagy je prisostvoval teh dni seji trgovske banke v Kološvaru Neki drugi član bančnega ravnateljstva je zelo spretno in šaljivo nekaj pripomnil, nakar se je Nagy nasmijal, ali ob enem se stresel, ter se zadet od kapi zgrudil mrtev s stola. Bil je močan človek in star še le 43 let.
Rusi v Jeruzalemu. V tem svetem mestu je v zadnjem času nastala lakota, ker je bila lani zelo slaba letina. Poleg tega primanjkuje v Jeruzalemu tudi denarja. Pomanjkanje denarja se občuti tembolj, ker je prišlo lansko leto v Jeruzalem malo romarjev, izlasti niso prišli Rusi, ki so izostali radi domačih dogodkov. Znano je, da so bili v zadnjih letih ravno Rusi najšte-vilneji romarji v Jeruzalemu, ki so donesli in potrošili največ denarja od vseh romarjev.
Cene za Stradivarijeve gosli. Sloveči italijanski izdelovalec gosli Antonio Stradiva rius (rojen v Kremoni leta 1650 umrl istotam leta 1737) je prodajal svoje krasne gosli po 90 frankov. Od takrat je cena njegovim instrumentom zelo poskočila. Koncem 18. sto letja so se plačevuie po 300 do 400 frankov. Polagoma so se cene zvišale na 2400 do 5000 frankov. Leta 1875. je kupil de Lawrije od Francoza Allarda Stradivarijeve gosli za 15,000 l'r., par tednov pozneje jih je prodal za fr. 20.000. Od takrat je postajala špekulacija iimdaije budnejše. Neke druge Stradivarijeve gosli je kupil Aiiard za 25.000 fr., a leta 1890. jih je prodal Angležu Crawlortu za fr. 50.^00. Tudi vse ostale Stradivarijeve gosli, koli. *r jih je še na svetu, so bile pt odane po 20.0o0 do 40.000 fr. Pariški konzervatorij ima par Stradivarijevih gosli, kijih ceni skupno na 100.000 frankov.
Italijansko dijaško podporno društvo v Pazinu je imelo leta 1907 dohodkov 22219 kron in 41 st., izdatkov pa 21.801 K.
Izginjajoča angleška obal. Iz Londona poročajo: Lastnik grada Highliffe Castle, polkovnik Stuart-Whortley, je poslal britanski komisiji za erozijo obali (izpiranje in razjedanje se strani morskih valov) natančno porečilo o postopnem rezdevanju pobrežja v bližini starega grada, ki je v jeseni služil nemškemu s^&arju za okrepčevalifiče. Neprestano prodira morje vedno bolj naprej, polagoma zginjajo čeri ozemlja, koder se je poprej hodilo in kjer so pred stoletji bile njive, osvaja ti morje. Po navedbah polkovnika ni na tem izginjanju obali krivo toliko morje, kakor studenci in tok reke Avon na kopnem. Lady Wateifurd in polkovnik Stuart Whortley sta že potrosila velikanske svote, okolo 1.200.000 K. da ohranijo obalske čeri s po močjo drenaže (posušenje potom odvodnih kanalov). Polkovnik poroča o nekem svojem predniku, Lord Bute, ministru za časa Jurija III. (1760—1820), katerega hiša je stala na mestu, ki leži danes dve angleški milji (čez 3 km) daleč v iLorju.
Tedaj je postopalo razdirajoče delovanje naravo vršilo jako hitro iu prestrašeni sosedje so se bali povedati ministru resnico ; delali so celo vse, da bi prikrivali znake razdiranja. Ozka steza, ki se je vila ob vznožju čeri, je zginila in, da bi Lord Bute o tem ne izvedel, so takoj zgradili umetno stezo, tako da minister ni ob svojih sprehodih zapaz.il ničesar o prodiranju morja.
MALI OGLASI.
Pfifta CA aoba s hrano za enega ali dva go-UUUC1 OO »poda, ul. S. Francfc.'.eo 29. vrata 2.
517
UjXjrn kupim v Rojanu. Ponudbe pod B. 7. ftlOiUU poste restante, glavna po*ta Trst. (51ti
Prilika za Velikonočne praznike 1
TRST, Trg Ponterosso 7
blizu vodnjaka.
:: Prodajalnica porcelana ::
strkleuin. Igvač in fenhinjskih potrebščin ter deluloica za olepšanje porcelana In stekls.
pSgP" Cene jako zmerne.
V/ARII O Vabim T«eh pokušat izvrstnega
TnulLUi terana o priliki Velikonočnih praznikov. Henrik Kosič, Belvedere št. 17. (501)
2)ve perici::
= za kuhinjo =
sprejme takoj hotel „Balkan". StOT" Ponudbe isto'ram.
zaloga uolnenlh pogrinjal
Prešitih pogrinjal lastnega izdelka
Pokrivala, perilo, trliž, plete-Speeijaliteta	zavese in pi*e-
volne in žime za zimnice.	^TV^^?^6* "
________Vse to se dobi pri	'—
Josipu	S
TRST, ulica Malcanton štev. 12. ooc^oo	___
Tvrdka z lesom

■\\\\\\\v/*/>///. v Trstu v\\\\\\\ v///////
je odprla sledeče podružnice : Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera
koroškega lesa po konkurenčnih cenah.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speMcijsko po^jsljs
RUDOLF EXNER - TRST
Telefon It. 847. - Vfa dsllfe Sta,ziOX>.<3 Št V. 17. - Telefon 6t. 7
Fliljaike v PULI, GORICI, keki in GRADEŽU. Prevai&nje pohištva au vse krajo tu- in inozemstva v saprtili patentnih vozovih s* pohištvo, dolgih 6 <!o 8 metrov.
(Pošiljanje uredmetov, ti se jsiljejo rs patovanie in predaje tta na *se prage.)
Sprejema se tudi pohištvo ingdruge predmete v shrambe v lastna za io pripravljena suha skladišča.
Edini tržajki ia,od sa = „VACUK-CLEANER".
flšfenjk lo ishkanjsvanje pbepscg «-—
Točna postrežb;' iti nizke cene.
za pomlad - poletje
novo blago "Sf6 kr. 40«« svileno blago kr. 70 ^
perkal najstovejih risb. Zefir v veliki izberi (prilika)
Via Ponterosso 10 * Via PoBterc^c. 10
Bogata izbera
Platna, perila na meter in izdelanega za možke in ženske, trliž, zavese, preproge, robci, moderci, zapestniki, ovratniki, ovratnice, nogfovice, pletenine, rokovice in drob-narine.	NAJZMEENEJ1S C2NE.
Mesnica Lnid Hollenz
Trst, ulica Selvedere štev. 2
Prodaja govejega mesa I. vrste po 56, 60, 72, 76 iu 80 krajcarj. I Tolminska teleta po 72, 80, 00 iu jančjega mesa. ! Izbera kokoši; cele po gld. 1-—, kosi po gl. 1 20, istotako vampe.
Incm I 111 n trS°Tec jratrm, priporoma z% V JUOlfJ L.IIIII, HkoneČne pruzaike prar« k«, ske klobase in gnjati.
Namizna vina
ISTRSKI TERAN . . stotink 72 PRISTNI aŠKi 0P0L0 80
Vs facon burgundec, specijaliteta tvrda
po stot. 90 liter v steklenicah od 30 litrov naprej.
Refošk (Izola) steklenica K Ast! spumante F.ll! Cora „ 4.—
Velika izbera španskih vin.
Skladišče uina, Trstu!. SS. Martinu
TELEFON štev. 147
■ Pekarna in slaščičarna
Alojzij Grul
TRST - ulica Caserma štev. 17 - TRST
Podružnica : Trg Caserma štev. 4 je preskrbljena vedno s svežim krahom i..:, i tudi slaščioaml in sladkimi prepečencl prva vrste. Dobiti je tudi milanski kruh lastnega izdelka ter vsakovrstna tu- in inozemska vina ■ — ■ ■ !n likerje. —————
Andrej Guiič
Trst, ulica Farneto štev. 12
vogal ulice Gelsi
Skladišče pohištva In tapetaru
lastnega izdelka.
SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle ali ' temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti
PresMi se popolno opravo za preoočiššs
po jako smernih cenah in s skrbno tožb. .
: : Mehanična delalnica : :
■ vtorlzovana za napeljavo vode in plina
GUiDO SAMBO
Zastopnik* odlifcfme tavaras giamoloMT T?očor Picfeitr GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom in specijalne plošče na izbero.
Sklndiščo gramofonov, svetilk, aparatov za Auerjavo luč. mrožio in oavi.
Popravljanj« toles, gramoltiauv, uiotorov na j m ali zin, električnih zvoncev in vsako uiebatilioo -lelo.
Trst. piazza San francesco 5* /Issisi 8.
___ Črevljarnica
Baldiiielli
€!cganca, trpežnost, ekonomija.
Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah.
Sprejme -p naročila za ncpremočljive pestole } pravljanja po 7.mernih renan. Prodaja najboljših voščil za čevlje.
Trst, ulica Crosada štev. 5, Trst
(Vogal ulice Punta tlel Forno
Paiificio Veneziano
(BENEŠKA PEKARNA)
TRST — ulica Conti štev . 2
izdeluje pravi hišijeničen Kruh
po beneškem zistemu kakor tudi sladke bi&koti.ie In prepečence za uporaba na ladijah. Postrežba na dom.
Hočete se prepričati f
obiščite Telita 4kladiMB
Parif® SalarirH
fonto d©!la Fabra 2	ul. Posta Nuava e
(rogal Terrente). ]\) ' CitU di Laair* Velik Uber {zgotovljenih oblek z* molke, fc-Mtumi s* otrokt. PoTriniki, aioiae jepe, koiakl u rasnih paletotoT. Obleke za dom in delo. DahtTtfc obleke. Tiroliti loden. Nepremoći^Ti plaMi (prfctr
SpeoJJalitata: blago to- ia fr.irs. IzgotOTijajo « obleke po meri po najaortiV toeao. solidno in elegantso po tiakia ce»--
Gumijeve cevi. ~— = in neprodirno l.lago
„O LLA"?
priznan takor najbolja In neprckoB.Ji-»a vrsta v»eh gumijCTih htgijenjin h predmetov in ribjih f^^Jf - DVELETHA OARAMCUA --
Gal — crst, Corso 4.
PoSiljatvo to gld. 3. *•i Delainioa p^sov. klinih P"«*; «1"1^; nih ncjovlc. atutz, rawBOiri»J«»(D«r-Belj in bidet. lrSBatorjl oC »L 120 napr«l. Toplomeri za vročloo K 2. * ~ »0.
Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene^smerne. Počkaj & Kog I.
Hotel Balkan