občine, Magistrska naloga. Filozofska faku-
lteta, 1979. 
Počitnice na kmetih, ČZP Kmečki glas. Ljub-
ljana, 1976. 
Korošec, E., Grm, A., Kovačič, E., Gostje na 
kmetiji - kmečki turizem, priročnik, ČZP 
Kmečki glas, Ljubljana. 1975. 
Šušteršič, J. Jelnikar, M.. Kumar, J., Kmečki 
turizem - Slovenija, počitnice na kmetih, 
priročnik, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1976. 
Turizem na kmetih. Zadružna zveza Slovenije, 
Ljubljana, 1987. 
PREBIVALSTVENA ANALIZA 
DEPOPULACIJSKEGA OBMOČJA ALI NASELJA 
Peter Repolusk* 
Buren povojni gospodarski in socialni razvoj 
v Sloveniji je v marsičem spremenil gostoto in 
razporeditev števila prebivalstva. Predvsem 
hiter razvoj neagrarnih gospodarskih panog, 
med katerimi je prednjačila industrija, je pov-
zročil močne migracijske tokove iz predelov, 
kjer ni bilo dovolj delovnih mest, v urbana 
naselja ter na novo ustanovljena zaposlitvena 
središča. Ker v migracijah praviloma sode-
lujejo mladi ljudje, območja odseljevanja niso 
izgubljala prebivalstva samo v absolutnem 
smislu, pač pa tudi relativno, saj se je "bodoči 
naravni prirastek selil na območja večje ali 
manjše koncentracije prebivalstva." 
Prebivalstvo so izgubljala zlasti hribovska 
območja ter naselja, ki so bila prometno bolj 
oddaljena od gravitacijskih centrov, v večini 
primerov občinskih središč. V primeru, da 
naselja niso bila tako oddaljena, so se ljudje 
manj odseljevali, pač pa so dnevno migrirali 
na delo, v šolo, po nakupih itd. 
Povsod po Sloveniji so se oblikovala obmo-
čja praznenja ali celo odmiranja prebivalstva 
(v zadnjem primeru je odseljevanje mladih 
*, Inštitut za geografijo Univerze Hdvarda Kardelja, 
Trg francoske revolucije 7, M 000 L jubl jana. 
doseglo lak obseg, da se populacija v celoti 
naravno ne more več rcprudicirati). Obsežni 
predeli so zlasti v subpanonskem predelu SV 
Slovenije, na Kozjanskem, na Dolenjskem, v 
Beli krajini in Pokolpju. Kočevskem, Tolmin-
skem, na prostorsko manj obsežnih predelih pa 
tudi drugje. 
V izhodiščih raziskovalnega dela si bomo 
zastavili tri osnovne skupine vprašanj: 
1. Kdaj in s kakšno dinamiko so se pričeli 
procesi depopulacijc 
2. Kateri so poglavitni vzroki (npr. prometna 
oddaljenost, neperspeklivnost kmetovanja, 
politični razlogi, itd. ) 
3. Kakšna je vizija ožje in širše lokalne skup-
nosti (občine) o reševanju teh problemov; 
4. Kakšno je vaše mnenje? 
IZBOR OBMOČJA PROUČEVAN-
JA, METODOLOGIJE IN UPOŠTE-
VANJE VEČLETNEGA OPAZO-
VANJA 
Za proučevanje so primernejše manjše pro-
storske enote, bodisi naselja, skupina skupaj 
ležečih naselij s podobnimi geografskimi in 
gospodarskimi značilnostmi, krajevna skupno-
st, območje krajevnega oziroma matičnega 
71 
urada in podobno. 
Viri podatkov o razvoju prebivalstva so 
bogati in različni: 
1. Popisi prebivalstva iz lel 1948, 1953, 1961, 
1971, 1981, v nekaterih primerih pa so po-
membni tudi popisi iz časov Avstroogrskc in 
predvojne Jugoslavije. 
2. Podatki matičnih služb pri ustreznih občin-
skih službah in na krajevnih uradih. 
3. Izdelava in izvedba ankete zlasti v primeru 
analize kakega podrobnejšega problema, ki ga 
statistika in evidenea prebivalstva pomanjklji-
vo ali ne beleži. 
Pred dokončnim načrtom raziskovalnega 
dela se velja pozanimali o vsebini in obliki 
gradiva o prebivalstvu, ki vam bo na voljo. 
V primeru, da bo raziskava zajemala t udi 
analizo rodnosti, smrtnosti in migracij, kjer 
splošne mere zajemamo iz letnih podatkov, 
velja poudarili, da so lake analize neprimerne 
za populacijo, manjšo od tisoč prebivalcev. 
Število rojstev, smrti, priselitev in odseliiev 
lahko pri majhnem številu prebivalstva močno 
varira, tako da nam posamični letni podatki 
lahko zabrišejo splošne razvojne značilnosti. V 
primeru analize naravne rasti ali migracij po 
posameznih letih (podatke imajo matične 
službe na občinah ali krajevnih uradih) nave-
dimo osnovne obrazce izračunavanja (več o 
tem v učbeniku: D.Vogelnik - Uvod v social-
noekonomsko statistiko, Ljubl jana 19,SI): 
1. Splošna mera rodnosti (natalilela): 
N 
n = — . 1000 
P 
podatek podobno kot naslednje izražamo v 
promilih oziroma s številom pojavov na tisoč 
prebivalcev (primer: Slovenija je imela leta 
1986 rodnost 13,0 promila oziroma 13 živoro-
jenih na tisoč prebivalcev) 
N ... .število živorojenih v konkretnem letu 
P ... srednje število prebivalstva območja iste-
ga leta - dne 31 .junija; če tega podatka ni, si 
pomagamo z aritmetično sredino števila prebi-
valstva na začetku in koncu leta. 
2. Splošna mera smrtnosti (mortalitetc): 
M 
m = - p - . 1000 
M... število umrlih v ustreznem letu 
3. Mera naravne rasti: j = n - m (lahko nega-
tivno) 
4. Splošna mera priselitev: 
1 
i = -p- . 1000 
I...število priseljenih v ustreznem letu 
5. Splošna mera odseliiev: 
E 
e = -p- . 1000 
E... število odseljenih v ustreznem letu 
6. Migracijski saldo: s=i-e (lahko negativno) 
7. Dejanska rast prebivalstva: r = j + s 
(lahko negativno) 
Podatki popisov prebivalstva sicer ne 
omogočajo analizo po posameznih letih, pač pa 
nam pri analizi omogočajo primerjave po 
posameznih obdobjih (popisnih letih): 
1. spremembe števila prebivalstva 
2. sprememba v starostni in spolni strukturi 
(primerna je grafična ponazoritev - starostne 
in spolne piramide); spremembe deleža mla-
dega (0-14 let) in starega prebivalstva (65 let 
in več) v populaciji; Pri tovrstnih analizah 
upoštevamo petletne starostne skupine (0-4 
leta, 5-9, 10-14 80-84, 85 in več). 
3. Spremembe v deležu aktivnih, deležu 
kmečkega prebivalstva, deležu zaposlenih v 
industriji in podobno. 
Obdobje obdelave prebivalstvenih podatkov 
navadno zajema več lel ali celo desetletij. Pri 
analizi zgolj popisnih podatkov so to vsi povo-
jni popisi prebivalstva, vsaj za število prebival-
stva pa tudi predvojni. Pri analizi gradiva o 
naravnem in migracijskem gibanju prebival-
stva (zgoraj navedeni računski obrazci) so tudi 
priporočljiva daljša obdobja, npr. vsaj 1971 do 
1986 oziroma obdobje, ko so se pričeli procesi 
depopulacijc. (presežek števila odseljenih nad 
72 
Številom priseljenih, zmanjševanje rodnosti). 
Samo analitska numerična analiza prcbival-
stvenih procesov v geografiji prebivalstva ni 
zadovoljiv postopek za razlago vpliva depopu-
laeije na ostale procese v pokrajini oziroma na 
njihovo medsebojno odvisnost. Zalo se nam 
vzporedno s prebivalstvenimi spremembami 
porodi še kup vprašanj: 
1. Vloga in perspektivnost kmetijske dejav-
nosti 
2. Sprememba gospodarske usmeritve prebi-
valstva in naselja oziroma naselij 
3. Možnost nadaljnjega delovanja kulturnih in 
izobraževlanih institucij ter razvoja infrastru-
kture 
4. Problemi propadanja kulturne pokrajine 
5. Težaven ekonomski in socialni položaj osta-
relih na vasi 
6. Možnosti ter nadaljnji interesi preostalih 
mladih ljudi v vasi. da tukaj ostanejo za stalno, 
itd... 
Odgovore na del ali vsaj posamična od teh 
vprašanj lahko tekom raziskovalnega dela 
dobimo z lastnim opazovanjem, z razgovorom 
s krajani (na KS ali kako drugače) ali na obči-
nskih institucijah, ki so zadolžene za gospoda-
rski, socialni in prostorski razvoj. Pri manjših 
populacijah (npr. pri enem samem naseljuj je 
zelo primeren vir anketiranja gospodinjstev. 
Opomba: Pri snovanju raziskovalne proble-
matike, uporabi metod ter zbiranju podatkov 
se lahko za informacije obrnete tudi na Inšti-
tut za geografijo Univerze (061-213-458, Trg 
francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana). 
Nekateri splošni pregledi o demogeografskem 
razvoju Slovenije 
Ciosar, L., 19X7, Kakšna naj bi bila prihodnja 
poseljenost v SR Sloveniji? Geografski 
vestnik LIX, Ljubljana. 
Jakoš, A.. 19X3, Socialnogeogralska homogena 
območja v SR Sloveniji. Geogrfski vestnik 
LV. Ljubljana. 
Jakoš, A., 1988, Spremembe v gibanju prebi-
valstva po naseljih SR Slovenije v obdobju 
1961-1986. Geografski vestnik LX, Lju-
bljana. 
Klcmenčič. V.. 1972, Geografija prebivalstva 
Slovenije. Geografski vestnik XLIV. Lju-
bljana. 
Natek. M., 19X4, Tipi rasti števila prebivalstva 
v SR Sloveniji v desetletju 1971-19X1. 
Geografski vestnik LVI, Ljubljana. 
Podatki o številu prebivalstva in njegovih 
spremembah za celotno Slovenijo se naha-
jajo v Statističnih letopisih SR Slovenije, 
ki jih vsako leto izdaja Zavod SR Slove-
nije za statistiko. 
Podatki o številu prebivalstva v predvojnih in 
avstrijskih popisih so zbrani v Krajevnem 
leksikonu Slovenije (urednik R. Savnik, 
DZD). Podan je tudi opis vseh posamičnih 
naselij po občinah. 
Edini obsežnejši učbenik demografske stati-
stike v slovenščini je že omenjeni: D.Vogelnik 
19X1 Uvod v socialnoekonomsko statistiko, 
zlasti poglavje o demografski statistiki. 
V srbohrvaščini sta pomembnejša učbenika 
demografije: NVertheimer-Balctič A., 19X2, 
Demografija. Zagreb. Breznik D., 1980, 
Demografija - analiza metodi i modeli, Beo-
grad. 
73