CELJSKi LETO III. STEV. 21 CELJE 27. 5.1950 Poštnina pdačana v gotovini Posadnezna itevilka 2 dia GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Ali imamo preveč delovne sile? Mnogi bodo dejali, da je tako vpra- šanje smešno in nepotrebno. Tako bi tudi bilo, če se ne bi v zadnjem času prenašale razne vesti o redukciji, o odpustih, o velikem številu brezposel- nih itd. O brezposelnosti ne moremo danes, kot nismo v lanskem letu in tudi ne bomo mogli govoriti v bodoče, ker tega problema ni, temveč je ravno nasprot- no, da nam primanjkuje precejšnje število delavcev in uslužbencev, kot jih je bilo trenutno v podjetju ali ustano- vi, vendar pa so le redki pregledali di- namične plane drugih podjetij, kjer niti prejšnje niti ta mesec niso dosegli pla- niranega števila. Trenutno potrebuje uprava za delovno silo okraja Celje- okolica večje število novih delovnih sil za razna podjetja, predvsem prioritet- nega značaja. Vsa podjetja so dobila določen in oster nalog, da je potrebno stavljati na razpolago upravi za delovno silo za vključitev v druga podjetja take delav- ce, ki so zdravi, mlajši in niso vezani na veččlansko družino. Kljub vsem na- vodilom, so mnoga podjetja ukrenila ravno narobe, niso poiskala tiste ljudi, ki bi jih lahko vključili drugam, niso iskala delovnih mest, kjer bi se mo- ška delovna sila lahko zamenjala za žensko. Na ta način bi sprostili veliko število takih, ki jih naša industrija ta- ko nujno rabi. Konkretno lahko navedemo, da rabi večje število delavcev Cinkarna Celje, Železarna v Storah, rudniki, gozdar- stvo in druga podjetja. Za ta podjetja moramo najti potrebno delovno silo, ker od izpolnjenja plana v istih zavisi delo drugod. Teh dinamičnih planov prav gotovo niso videli ali niso hoteli videti tisti, ki govorijo o brezposelnosti, ker bi sicer pomagali rešiti tako pereč problem in vključiti vse, kar lahko na kakršen koli način doprinaša pri na- šem pianu, tienutno predvsem tam, kjer je pivenstvene važnosti. Končno pa pri nas ni treba verjeti temu, ke- rila kar nekam živahno. Proizvodnja in kvaliteta izdelkov sta se začeli dvi- gati, prav tako je vsakdo, ki obišče to- varno zadovoljen nad bogatim asorti- mentom. Da bi se dosegli še lepši uspehi, je bilo v tovarni od 17. do 22. maja prvo tekmovanje po šahovskem načinu. Ta način tekmovanja je nov in se je po- kazal, prilagojen razmeram .poletja, zelo prikladen. Ker tekmuje vsaka bri- gada z vsako brigado, vsak dan z eno, pri vsem tem pa tekmujejo vse briga- de, ie ta način tekmovanja zelo razgi- ban ter je tokrat poživel še zadnje za- spanke. Pred veliko šahovsko tabelo so delavke z velikim zanimanjem za- sledovale svoje usipehe, svoje priibor- jene točke. Poseben poudarek v tekmovanju je bil dan kvaliteti ter je bil pogoj za dosego tekmovalne točke tudi brezhib- na izdelava, kakor jo predvidevajo zveziiii predpisi o konfekciji. Potrebno je bilo doseči ali prekoračiti predpisano storilnost, poleg tega si pa priboriti še deset točk za kvaliteto. Tekmovanje je dalo odlične rezultate, saj so vse brigade dosegle odnosno pre- segale tekmovalno storilnost in skoraj vse dosegle ob poostreni kontroli de- set točk, kar je največ, za lepo izde- lavo. Največji uspehi so biH v zadnjem dnevu tekmovanja,' ko sta dve brigadi presegli tekmovalno storilnost za 11%, dve pa za 10%. Vse brigadirke so se trudile, da je tekmovanje nemoteno potekalo, pomagale so posameznim de- lavkam v borbi za tekmovalne uspehe. Končni iizid tekmovanja izgleda ta- kole: 1. Brigada Ivanka 4,5 točk 2. Brigada Justika 4 točke 3. Brigada Marica 3 točke 4. Brigada Malčka 2 točki 5. Brigada Marička 0,5 točk 6. Brigada Nežika 0,5 točk. Ob zaključku tekmovanja je tov. di- rektor čestital brigadam k doseženim uspehom, izmagovalni brigadi Ivanke je podelil tekmovalno zastavico v traj- no last, vsem brigadirkam pa pisme- na priznanja. V okviru tekmovanja je delovni ko- lektiv posadil tudi preko 500 sončnic ter se udeležil množično udarniškega dela na stanovanjskem provizoriju Po- verjeništva za lokalno industrijo in obrt in to dvakrat. V okviru priprav za Teden matere in otroka pa sta bili or- ganizirani predavanji ,na katerih sta predavala tovariš dr. Podpečan in pro- fesor Stante, tovarniška ljudska in- špekcija pa je pregledala poslovanje v menzi. V tovarni sami je delo zelo razgiba- no, kontrolirane in preračunane so bi- le vse norme, razmerilniM se prila^u- jujejo novim zveznim predpisom ter se polaga velika pažnja na pravilno kro- jenje. Že prvi ukrepi so zmanjšali pri krojenju ostanke in odpadke za polo- vico, računa se še pa s novimi iispehi. Tudi kultiimo-prosvetno deilo kaže lepe uspehe. Izredno lepo izdelan sten- čas vzbuja veliko zanimanje, nove pa- role v obratu pa so dale duška tekmo- valnemu poletu. Skratka v Tovarni perila je postalo zelo živahno, ves delovni kolektiv pa je prepričan, da bo dosegel še večje uspehe. V. Krajevni ljudski odbor Gorenje je zadrževal prošnje in pritožbe V Gorenjah je bilo na Krajevnem ljudskem odboru pravočasno vloženih 8 prošenj odnosno pritožb proti odmeri dohodnine in 8 prošenj izaradi zniža- nja odkupov. Te prošnje so bile vlo- žene že 3. marca in so ležale nerešene do 5. maja zaradi tega, ker se komisija za izvajanje davčne politike na vasi ni sestajala redno. Delno se je sestala dne 17. aprila, toda brez uspeha, ker je ta- krat član te komisije Stanko Deleja na- padel finančnega poverjenika Irmana, češ, da so bile v nekaterih primerih vzete davčne osnove previsoko, v dru- gih pa zopet prenizko. Finančni poro- čevalec pa je zastopal stališče, da so osnove povprečno dobro zajete. Med tem se je finančni poročevalec pri delu v gozdu ponesrečil tako, da je bil za delo nesposoben. Tudi na Kra- jevni ljudski odbor zaradi tega ni pri- hajal. Zato je zaprosil člana davčne komisije Jožeta Sošterja, da naj skliče sestanek komisije pri njemu na domu. Toda sestanek ni bil sklican. Tako se je stvar vlekla, sestanka davčne komisije m bilo in prošnje so ležale v Predalu nerešene vse do 5. ma- ja, ko so kontrolni organi okrajnega finančnega povdrjeništva dz Šoštanja izvršili kontrolo na krajevnem odboru. Prošnje so bile vse pravilno kolkov^e, ter je bila dolžnost krajevnega ljud- skega odbora, da jih v roku treh dni^ odpremi okrajnemu poverjeništvu za' finance zaradi rešitve. Ta primer nam jasno kaže, kako se godi volivcem, ki so izvolili brezvestne ljudi. Ce ibodo še nadalje trpeli takšno sitanje in poslovanje v krajevnem ljud- skem odboru, bodo še večkrat izpo- stavljeni takšnim in sličnim neprili- kam. Ekipa za izterjavo zaostankov v Šoštanju odkriva skrite poljske pridelke* Ker se nekateri kmetovalci v šo- štanjskem okraju izgovarjajo, da ne morejo oddati pitanih ali mršavih pra- šičev, je okrajna ekipa za izterjavo odkupov izvršila že več uspešnih pre- iskav. Jože Novak iz Okonine v krajevnem ljudskem odboru Radmirje bi moral v lanskem letu oddati 11,40 kg masti na' račvin neoddanega mleka, nekaj fižola, v letošnjem letu pa 1 pitanega in 1 mršavega prašiča. Ker se je izgovarjal, da masti nima, je okrajna ekipa na- pravila pri Novaku hišno preiskavo. V kleti so mu našli 13 kg skrite masti. Ko je ekipa pregledovala podstrešje, ni sprva našla ničesar, šele, ko je član ekipe dvignil na podstrešju deske, so pod podom našli dve skrinji, v katerih je bilo 141 kg žita, 40 kg ječmena in 17 kg fižola. Na drugi strani podstreš- ja so pod podom odkrili 35 kg žebljev in 4 kg tečajev za vrata. Novak se je izgovarjal, da je žeblje skril še za časa okupacije pred Nemci. Pri nadaljnji preiskavi je ekipa sredi stopnic, ki vo- dijo v klet, odkrila majhen bunker. V tem bimkerju je bil skrit 50 literski lonec, v katerem je bilo ovčje meso. Priznal je, da je v mesecu aprilu za- klal ovco na »črno«. V krajevnem ljudskem odboru Mo- zirje bi moral posestnik Jože Mutec iz Lok oda ti v januarju piitanega prašiča. Ker se je izgovarjal, da pitanega pra- šiča še nima, je prejel predpis, da mora namesto njega oddati 26 kg masti in 80 kg goveje živine. Mutec je okrajni ekipi trdil, da masti nima in, da bo moral iti po njo na Hrvatsko. Ko je prišla z njive njegova žena, je tudi tr- dila, da masti nima in da lahko da največ 10 kg masti, katero bi si izpo- sodila pri sestri. Pri preiskavi je ekipa vendar izsledila na podstrešju 5 kg ma- sti. Zena Muteca je še nadalje trdila, da nimajo več masti. Njena laž je bila 'kratkotrajna, kajti na podstrešju so kmalu izsledili kan to, v kateri je 'bilo okrog 30 kg masti. Poleg tega so na- šli sodček žganja in dva vojaška sedla brez usnja. je ekipa izpraševala Muteca, če ima še kaj skritega, se je toliko omehčal, ter povedal, da ima njegova sestra skrito žito, toda da ne ve kje. Sele na odločno zahtevo okraj- ne ^ipe je pokazal na skedenj, kjer se je žito nahajalo. Pod slamo so na- šli dve skrinji. Prva skrinja je bila polna pšenice, okrog 180 kg, v drugi skrinji je pa bilo 48 kg ječmena in sodček žganja od 15 litrov. Poleg tega so našli večje količine električnega materiala in 12 lopat. Ko je ekipa zahtevala, da Mutec od- pelje najdene srt:vari v Mozirje, se je žena temu uprla, Mutec se je pa med tem časom skril. Anton Sevčnikar, po domače Vrtač- nik Iz Lokavice, bi moral oddati mrša- vega prašiča. Ker je trdil, da ne more odidati ne prašiča in ne masti, je okraj- na komisija napravila pri njem hišno preiskavo. V svinjaku so našli eno go- vejo in eno svinjsko kožo, kateri sta biil skriti v sodu, pod senom pa ne- prijavljeni električni motor. Izgovar- jal se je, da so na motor otroci pri igri nametali seno. V uti so našli 126 kilogramov pšenice ,katera je bila skri- ta v sodih. Sevčnikar se je izgovarjal, da za to pšenico sploh ni vedel. Poleg te pšenice so mu našli v kleti še 300 kg pšenice, katero je skrival v sodu. Za to pšenico se je pa izgovarjal, da jo ima v kleti zaradi varnosti pred po- žarom. Takšne škodljive elemente je treba strogo kaznovati! »CELJSKI TEDNIK« Leto III. Stev. 21. — Stran 2. Okrajni sindikalni svet je poGteiil prehodne lasiave 19. maja je bdia v dvorani Doma ljudske prosvete v Celju konferenca celotnega sindikalnega aktiva s področ- ja Okrajnega sveta Celje. Po izčrpni analizi dosedanjega delovanja podruž- liic, KOS-ov in Okrajnega sveta, v ka- teri je predsednik tov. Medved nanizal najbolj pereče primere slabega ali ne- pravilnega sodelovanja sindikata, par- tijske organizacije in uprave v neka- terih podjetjih ter pozval k revoluci- onarnemu reševanju nalog v korist de- lovnega človeka, je sledila .podelitev prehodnih 'zastav najboljšim v prvo- majskem tekmovanju. Kot najboljša podružnica se je iz- kazala to pot Tovarna emajlirane po- sode. Prelomico v delovanju te po- družnice je pomenil prihod tov. To- fanta na predsedniško mesto, ki mu je tovarniški komitet nudil pri delu vso svojo oporo. Z upravo .podjetja je bil ustvarjen pravilen stik, delo se je pri- čelo razvijati načrtno v skladu s po- trebami kolektiva in v cilju mobiliza- cije vsega kolektiva za uspešno izpol- njevanje planskih nalog. Pri vsem tem podružnica ni pozabila na skrb za de- lovnega človeka, ki pod razmeroma tež- kimi pogoji, spričo pomanjkanja su- rovin, vztrajno bije borbo za plan. Or- ganizacijska trdnost upravnega odbora podružnice in pododborov ter nepre- kinjeno delovanje komisij je rodilo u- spehe tudi na polju Ljudske tehnike, kakor pri dviganju življenjskega stan- darda kolektiva. Edino na kultumo- prosvetnem polju podružnica ni bele- žila napredka, kar gre na račun slabe ilzibire kultumo-prosvetnega referenta. Ne. glede na to, da je podružnica pre- jela prehodno zastavo, bo morala v najkrajšem času poskrbeti za poživitev dela na kultumo-prosvetnem polju, predvsem za ideološko-politično izo- brazbo svojega članstva, pa tudi za o- stale oblike kulturno-prosvetnega de- la, pri čemer je med drugim mištljeno večje zanimanje za SKUD Ivo Ključar. Kajti resna tekmeca v borbi za pre- hotoo zastavo sta kolektiva Železarne Store in Tkalnica hlačevine. — Pre- hodni zastavi za najboljši Klub Ljud- ske tehnike in najboljšo Delavsko- uslužbensko restavracijo je prav tako prejela podružnica Tovarne emajlirane posode. Za uspešno rairvijanje kultumo-pro- svetnega dela je prejela prehodno za- stavo podružnica Ljudskega magazina, ki se je zlasti izkazala v kampanji za volitve v Zvezno skupščino pa tudi pri ideološko-politični vzgoji članov po- družnice. Redne tedenske študijske se- stanke poseča 85% vsega članstva po- družnice, razen tega prirejajo poljudno- znanstvena predavanja, njihova kul- tumo-umetniška dejavnost pa se raz- vija pod okriljem SKUD-a France Prešeren. V času tekmovanja je samo- stojna dramatska skupina nažtudirala Nušičevo trodejanko »Navadni človek«, ter z njo nastopila dvakrat v Celju in štirikrat v drugih krajih. Ob pravilnem uporabljandu nazorne agitacije in raz- vijanju ostalih oblik kuitumo-prosvet- nega dela raste socialistična zavest ko- lektiva, kar ima odraza v kultumejši postrežbi, zlasti v veleblagovnici. U- spelii podružnice Ljudskega magazina bodo nedvomno še večji, če bodo tudi v bodoče svoje delo na^no usmerjali in ga vselej prilagojevali ix)trebam na- še splošne borbe za socializem. V fizkultumi dejavnosti si je prven- stvo priboril kolektiv Cinkarne in prejel prehodno zastavo. Ker so mla- di fizkultumiki v Cinkarni takorelcoč šele pričeli z delovanjem, so že dosegli z veliko požrtvovalnostjo in vztrajno- stjo vidne uispehe, pri čemer je upo- števati dejsitvo, da 'zahteva njihovo po- klicno delo obilo fizične moči in vzdrž- ljivosti. S sistematičnim gojenjem fiz- kuilture jačajo svoje telesne sile, da tako lažje zadostijo izpolnjevanju plan- skih nalog. Zdrav duh v zdravem te- lesu — je njihovo geslo, in tega se bo- do tudi v bodoče držali. Izmed Krajevnih oziroma okrajnih odborov sindikata je največjo agilnost pokazal OSS tekstilcev. Spričo dejstva, da je v tem OSS-u vključenih 11 po- družnic s preko 3000 člani in da je ob- močje delovanja teritorialno izelo raz- sežno (poleg celjskih podružnic tudi Laško in vsa Savinjska dolina), je Iz- vršni .odbor OSS-a tekstilcev najprej poskrbel za svojo lastno organizacijsko trdnost, zaradi katere je mogel nato nuditi obilo .pomoči v istem smislu svo- jim podružnicam. Tekmovanje se v vseh podružnicah zadovoljivo razvija, zlasti pa je bil dosežen velik napredek pri uvedbi šahovskega načina tekmova- nja med brigadami in posamezniki. Vi- soka politična zavest članov kolektivov tekstilne stroke, ki se je pokazala v tem tekmovanju, je porok za še večje uispehe OSS-a ki je kot priznanje za dosedanje delo prejel prehodno zastavo za najboljši Okrajni odbor sindikata na področju Okrajnega sveta Celje. Ko so predstavniki kolektivov spre- jemali prehodne izastave iz rok pred- sednika OS-a tov. Medveda, so izražali odločno pripravljenost, s podvojenim delovnim elanom služiti stvari izgrad- nje socializma v naši domovini in tako na najbolj zgovoren način zavračati klevetniško gonjo proti našemu držav- nemu in partijskemu vodstvu. Skriv- nost vseh uspehov je v nezlomljivi volji naših .delovnih ljudi, ki si žele, kljub vsem zaprekom in oviram, ustvariti iz lastnih sU boljše in srečnejše življenje. Z. M. Iz Greta pišejo, da je setev v kmetijski zadrugi izvršena Pomladanska setev naše zadruge je bila 16. maja izvršena. Zaradi slabega vremena v aprilu in začetku maja nam je delo zaostalo. Poleg planske setve pa smo posejali še 15 arov sončnic izven plana. Zemlja na terenu naše zadruge je težka, ilovnata in močvirnata. Ra- zen tega nam še dela preglavice dim iz Cinkarne, ki uničuje krmo in druge rastline. Ko pa se je vreme izboljšalo, je bilo vse nadokhadeno. Ker nam pri- manjkuje vprežne živine, so tudi tu- kaj nastale težkoče, vendar je večina članov zadruge z dobro voljo in nese- bično požrtvovalnostjo premostila te te- žave. Potrebna pa je temeljita medse- bojna pomoč še onih članov zadruge, ki te potrebe niso vzeli prav resno. Do konca maja ima zadruga v na- črtu dooknčno adaptacijo skupnih svinjskih hlevov na bivšem Ravnikar- jevem posestvu. Tekom letošnjega leta bodo tudi uredili skupne hleve za go- vejo živino pri tov. Pišeku. Na svoji zadnji seji so zadrugarji so- glasno sklenili, da (pošljejo svojega naj- bolj zaslužnega člana, preko 70 let sta- rega. Mihelak Rudolfa, na 14-dnevni oddih na morje. Zadruga razpolaga z 67 ha zemlje, katero obdeluje 12 dela- sposobnih članov, cd katerih so neka- teri že čez 60 let stari . Po zaslugi predsednika zadruge se je delo v marsičem izboljšalo, vendar se opaža, da mu nekateri člani zadruge ne nudijo tiste pomoči, ki bi mu jo kot člani morali nuditi. Množične organizacije in člani kolek- tivov raznih tovarn, ki stanujejo na terenu, so sicer obljubili svojo pomoč pri delu in utrditvi iza druge, ^■'enidar te pomoči zaenkrat še ni opaziti. Medse- bojna pomoč je vsekakor potrebna, ker bi na ta način še bolj utrdili življenj- sko povezanost med delavcem in kme- tom in zagotovili naši vasi močnejši gospodarski ,politični in kulturni raz- voj. Kako žive stari in onemogli v Domu onemoglih v Voj)iiku Življenje oskrbovancev po domovih onemoglih v socialistični Jugoslaviji, je povsem drugo kot je bilo v tako ime- novanih »sirotišnicah« v kapitalistični Jugoslaviji. Poprej e so bili v sirotišni- ci le oni, ki so zmogli plačevati stro- ške, a še ti so bili izaničevani in manj vredni ljudje. Danes pa nasprotno, so tudi oskrbovanci v domovih onemoglih enakopravni člani socialistične družbe, ki imajo pravico sodelovati pri reše- vanju vseh vprašanj v domu. Dom onemoglih je državna, socialno skrbstvena ustanova, v katerem se sta- rim, za delo nesposobnim, onemoglim ter neozdravljivim osebam nudi vsa oskrba, urejeno življenje in primemo kulturno ter jpolitično izživljanje. U- stan'Ova je okrajnega značaja, pod u- pravno operativnim vodstvom pover- jeništva Iza socialno skrbstvo dkraja Celje-okolica. Da poslovanje doma te- če v vsakem pogledu v redu, bodi v prehrani, čistoči itd. skrbi poverjeništvo za soc. skrbstvo, katero vrši najmanj enkrat v mesecu v domu obi^e in preglede. Dom ima 230 osknbovancev in 3i2 uslužbencev z upravnim osebjem. Ce- lotna oskrba doma stane okrog 5 mi- lijonov dinarjev letno. Sprejem v Dom se vrši po vloženih prošnjah, katere obravnava komisija za sprejem starih in onemoglih v domsko zaščito, odloč- bo za sprejem pa izdaja na predlog te komisije poverjenik za socialno skrb- stvo. Načelno se sprejemajo v Dom ženske starejše nad 60, a moški starejši nad 65 let, če izpolnjujejo seveda iz- vestne pogoje, predvsem, da so za sa- mostojno življenje nesposobni ter da nimajo svojcev, ki bi jih bili po zakonu dolžni izdrževati. Sprejeti oskrbovanci, ki so brez pre- moženja in stalnih dohodkov imajo v domu celotno oskrbo brezplačno Upokojenci in rentniki pa plačujejo oskrbnino v tišini do tri četrtine pre- jemkov. Vojni invalidi s polno inva- lidnino pa le do polovice prejemkov. Oskrbovanci imajo svoj hišni odbor od pet članov, kateri se udeležujejo sej uprave doma in na njih iznašajo želje in potrebe ka- kor tudi predloge in pritožbe oskrbo- vancev doma. Sprejete osebe uživajo v domu stanovanje, hrano, obleko, obu- tev, zdravstveno pomoč, kulturno u- dejstvovanje in sredstva za razvedrilo. Hrana se deli petkrat dnevno in sicer: zajtrk, dopoldanska in .popol- danska južina, kosilo in večerja. Bolni pa sprejemajo dijetno hrano, katero predpiše zdravnik. Hrana je različna, okusna in primerna. Tedensko spreje- majo tudi priboljšek v pijači. Notranja ureditev doma je primerna, sobe so zračne in lepe povsod je .pa napeljana centralna kur- java. V domu je tudi ambulanta, u- mivalnice, kopalnice s kadmi, dnevni prostori in delovne sobe. Okrog doma se razprostira lepo urejeno dvorišče s cvetličnimi grecia^ l: . . i Za razvedrilo jim slitži tudi lepo ure- j<^a knjižnica, dnevno časopisje, ter trije radioaparati z zvočniki. Dom ima svojo ekonomijo ki obsega 7 ha zemlje, zelenjadni vrt, travnike in sadovnjak. Ima lastno pe- karno, mizarsko, krojaško in čevljar- sko delavnico. Na ekonomiji redijo svinje, kokoši in domače kunce. Pri- deHu ekonomije pa služijo za .pribolj- šek v prehrani oskrbovancev. Tisti oskrbovanci, ki so še sposobni za lažja dela, imajo na ralzpolago zračno delovno sobo v kateri izdelujejo copate iz ličkanja, predpražnike, ribarice, pletejo koše, košare, steklenice, pletejo volnena o- blačila, nogavice in podobno. Za delo sprejmejo plačilo v višini 50%, dru- ga .polovica gre pa v korist onim, ki so za vsako delo nesposobni. Za proslavo 1. maja So se v dom-u vsi pridno pripravljali. Tekmovanje, katerega je naixyveQai strežnik prvega moškega oddelka so vsi uslužbenci 'z veseljem sprejeli. No- ben oddelek ni hotel .bdti zadnji, vsak se je trudil, da bi dosegel prvo mesto. Ze 30. aprila dopoldne so bila okra- šena vsa vrata in okna z venci, zele- njem in cvetjem. Zvočniki so prenašali vesele domače pesmi. Marsikateri oskr- bovanec se je veselil ter v mislih re- kel: Kaj takega še v domu nisem do- živel, če ravno sem v njem že dolgo let. Dne l.maja v zgodnih jutranjih urah je bilo po oddelkih že vse pripravlje- no. Oskrbovanci so se začeli zbirati na odrejenih mestih, kjer jih je že čakal prvomajski prigrizek, kar je še bolj po- živelo (memogle. Upravnik doma je pred zbranimi držal govor o pomenu prvega maja, katerega so vsi oskrbo- vanci sprejeli z navdušenjem in ploska- njem. Nato so nadaljevali praznovanje v veselju do poznega večera. Kako so v domu zadovoljni in kako se .počutijo, navajamo pismo oskrbovanke Vikice Razlagove naslovljeno Uredništvu Celjskega ted- nika: Oprostite mi, da vas nadlegujem! Obračam se do vas kot oskrbovanka Doma onemoglih v Vojniku. Naprošena sem namreč od vseh oskrbovancev in oskrbovank, da spK>ročim ljudem kako živimo, da izve javnost plodonosna de- la, trud in naklionjenost, katera se nam posveča. Uprava Doma skrbi za nas prav očetovsko. Spoznali smo, da v na- šcui domu živi človek, ki ima srce za trpeče sirote in ki ljubi starčke in one- mogle s čutom blage in plemenite Iju- bei:ni. Zunaj v naravi, med cvetočim sadjem in drevjem, sredi med nami, je prvega maja naš upravnik tov. Ferdo Veber, zapel in zaplesal z nami, da so vsem ^nam zablestele solze v očeh. Sem bivša učiteljica, na žalost že vr- sto let priklenjena na posteljo zaradi živčno ohromelosti. V domu onemoglih sem našla svoj drugi — lepi dom. Zelo sem zadovoljna. Večje nege kot jo imam tu, ne bi bila deležna nikjer. Naj iz teh vrst spoznajo vsi, kako se naša ljudska oblast briga in skrbi za staie in onemogle, kateri so bHi nekoč oprti le na beraško palico. Uec pozornosti pri odkupih v Soštanjskem okraju Krajevni ljudski odbor Lokavica v šoštanjskem okraju je že trikrat skli- cal sejo, na kateri naj bi razdelili plan oddaje mleka na kmetovalce. Vendar se jim še do danes ni posrečilo razde- liti plana. Niti ne smatrajo potrebno, da bi sklicali zbor volivcev, kjer bi obravnavali uredbo o odkupu mleka in razdelitev obvezne oddaje. Poleg tega imajo usliižbenci KLO-ja zelo malomaren odnos do zbiralnice mleka, katera se nahaja v Zgornji Lo- kavici. Pred kratkim se je v tej zbi- ralnici pokvarilo dvakrat po 20 litrov mleka, in to zaradi tega, ker se usluž- benci krajevnega ljudskega odbora ni- so pravočasno pobrigali, da bi poiskali voznika, ki bi mleko odpeljal v šo- štanjsko mlekarno. Krajevni ljudski odbor Družmirje je plan odkupa mleka sicer razdelil, ven- dar se nekateri kmetovalci odločno upi- rajo oddaji, kar je verjetno vzrok ne- pravilne razidelitve obvez. Zaradi tega malomarnega odnosa pri razdelitvi in izpolnjevanju planov, je odkup mleka dnevno padel od 60 na 10 litrov. Krajevni ljudski odbor Bele vode je v zaostanku pri oddaji živine. To pa zaradi tega, ker se je predsednik KLO- ja .postavil na oportunistično stališče, da se v območju krajevnega odbora ne bo izterjevalo zaostankov oddaje ži- vine in prašičev. Sklical je celo sejo KLO-ja, da bi njegovo stališče pod- prli še ostali odborniki. Na tej seji so biil navzoči finančni poverjenik, pred- sednik kmetijske zadruge in uslužbe- nec iz okrajnega poverjeništva za dr- žavne nabave, vendar pa zapisnika ni hotel nihče podpisati, tako da je sam predsednik istega napisal in podpisal . Dokler bo predsednik krajevnega od- bora zastopal takšno stališče pri odku- pih, tudi nikakih uspehov pričakovati ne moremo. Čestitke katoliških duhovnikov maršalu i itu Celje, 21. maja 1950 Društvo katoliških duhovnikov Ci- rilmetodovega drioštva LRS iz okraja Celje-okolica in Šoštanj, ki danes izbo- ruje v Celju, Vam dragi maršal za Vaš rojstni dan iz dna srca želi ,in kliče: Naj živi naš modri in veliki voditelj tovariš Tito, še mnogo, mnogo let! Pod Vašim modrim vodstvom si bo naše de- lovno ljudstvo priborilo lepše življenje in srečo, ki so si jo naši narodi v NOB zaslužili. Babič Anton, Bohak Jakob, Glavnik Franc, Horvat Stanko, Kociper Anton, Kosi Jakob, Kreslin Martin, Lunder Viktor, Ocvirk Alojzij, Pirš Alojzij, Pribožič Jurij, Ramžak Viktor, Strnad Ivan, Šivavec Vinko, Šmirmaul Alojzij, Uranjek Martin, Vavpotič Franc, Faj- diga Alojzij, Dovč Ludvik, Guzej Jurij, Gril Pavel, Keller Ivan, Križan Franc, Kosi Alojzij, Marovt Hubert, Prah Vinko, Štiglc Franc, Tiirha Štefan, Le- bič Jurij in Medvešek Matija. Resnični beseda „o novi otroški bolezni" v Celju iz predavanja tov. dr. PodpeSan Ivana O ponovni epidemiji otroške gripe v celjskem okrožju je predaval sanitarni inšpektor dr. Ivan Podpečan ob re- kordni udeležbi ljudstva, predvsem mater, ki so postale zaskrbljene za svo- je malčke, zlasti, ker so se začele ši- riti vtznemirljive govorice o velikem pomoru dojenčkov zaradi neke nove bolezni Gripa ali influenca oziroma španska bolezen se skoro vsako leto pojavlja v manjšem ali večjem obsegu. Nekatera leta pa se je pojavila posebno jako in to v epidemski obliki. Znani sta leti 1889 in 1918, ko se je gripa razširila po vsem svetu in je bila takrat tudi velika smrtnost. Klinična slika gripe se skoro ob vsaki epidemiji menja ter tudi na- pada človeštvo v rajnih dobah življe- nja z menjajočo strupenostjo. Letošnja pomlad je prinesla Celju epidemijo gripe predvsem med dojenč- ke in male otroke s precejšnjo smrtno- stjo, tako da je bilo zd^-avstveno vod- stvo prisiljeno izdati nekaj ukrepov in opozoril ljudstvu. Vendar so govorice o pomoru preti- rane in ravno tako govorice o novi otroški kugi. Predavatelj poda število umrlih bolničkov Celjanov, ki so se oskrbovali izven ustanov, teh je bilo šest. Oboleli pa so skoro vsi otroci in so tudi preboleli. Na poslu je nevidna klica — virus gripe, ki se prenaša največkrat z bol- nega na zdravega s kapljično infekcijo t. j. s kašljanjem, kihanjem, govorje- njem in pljuvanjem. Nekateri okužen- ci sploh ne obole odnosno obole tako lahko, da jih ne vrže v posteljo. Ti so najbolj opasni razširjevalci gripe. To so predvsem odrasli. Za gripo lahko obolijo vsi, v tej epidemiji pa obole- vajo predvsem mlajši otroci. Imuniteta po prestani bolezni je zelo kratka. Za- to lahko obolijo tudi večkrat v letu. Kot zanimivost predavatelj navaja, da smo v dobi virusnih epidemij tako pri Ijuideh kot pri živalih. Pri otrocih se predvsem sedaj pojavljajo tudi ru- beole — rdeče in varicele — vodene kožice. Potek teh bolezni je silno blag. Znaki obolenja pri otrocih so dokaj pestri in nemogoče je staršem našteti simptome, ki bi bili obvezni. Pri vseh otrocih se prvo pojavlja vročina kot tudi pri ostalih, nalezljivih boleznih. Apetit se pri otrocih zmanjša, spanje poteka nemirno, nekateri otroci postanejo sitni. Dojenčki še bolj reagi- rajo na bolezen kot celota in dobijo često bnihanje in drisko. Pojavi se malo nahoda, malo angine in kaši j a. Cesto se kot komplikacija pojavi vnet- je ušes in pljučnica. V redkih primerih nastopi težko dihanje s plavkastimi ustnicami. Važnejše za nas starše je, da znamo negovati bolno deco. Bolnike je po- trebno ločiti od ostalih v sobi, odnosno v poseben prostor sobe. Bolnička preda- mo materini negi, ki je najboljša, po- sebno, če je mati razumna in izobra- žena. Bolničkov z gripo ne oddajamo v bolnico, razen če to zdravnik ne odredi v posebno težkih primerih. Vendar je važno, da ga damo v zavod pravočasno, kajti umirajočemu skoro ni več pomoči. Zato kliči zdravnika pravočasno ali ga v začetku težke bolezni odnes;i k nje- mu. Do zdravnika se obrni tekom dne- va, najprimerneje predpoLdne, ker ob našem pomanjkanju zdra-^jiikov in ob njihovi zaposlenosti ne smeš zahtevati, da ti je noč in dan na ralzpolago. Vsak bolnik z vročino spada v po- steljo, da si štedi srce za eventualne komplikacije. Ce kaši j a in mu piska v pljučih, je pri gripi potrebno dajati topel ovitek in tople kopelji. To je po- sebno koristno pri dojenčluh, katere med boleznijo tudi pestujemo in mu spreminjamo lego zaradi očuvanja pred pljučnico. V bolniški sobi skrbimo za čist zrak z dobrim zračenjem ter ne kadimo v njej. Temperaturo merimo samo izjutraj in popoldne. Visoka vro- čina do 39—40° je pri bolnih otrokih običajna in naj vas višina ne vzne- mirja. Po zdravnikovih navodilih da- jemo zdravila. Za žejo dajemo dovolj sladkega čaja, sadnih sokov in sadja. Prehrana naj bo lahka in tekoča. Predavatelj omenja dalje zaščito pred infekcijo. V času epidemije ne vo- dit^ otroke med ljudi, ne ipotovati po vlakih in avtobusih z otroci brez nujne potrebe. Na domu ne sprejemati no- benih obiskov in tudi ne obiskovati bolnikov. Varovati otroke pred nakaš- Ijevanjem ter tudi otroke vaditi, da ne kašljajo drugemu v obraz. Zlasti je skrbno čuvati pred nakašljevanjem do- jenčke, ki so za kapljično infekcijo najibolj občutljivi. V času epidemij mo- ramo otroke obvarovati pred masov- nimi izleti, ker so isti vezani s premra- ženjem telesa, predvsem ob dežju in prepihu. Prehlad lahko izzove gripozno obolenje. Vobče naj otroci dosti poči- vajo ter se zmerno utrjujejo ria pro- stem. Z utrjevanjem otrok pa je treba za- četi zgodaj v mladosti, ker utrjen in •zdrav otrok veliko lažje prenaša vsa kasnejša obolenja, ki so ob sedanji ci- vilizaciji neizogibna. Utrjujemo že do- jenčke z bivanjem na prostem, z ne- pretoplim oblačenjem, zmernim sonče- njem itd. Sonce, zrak in voda so tudi zanj najboljši zdravniki. Tudi zdaj ob času epidemije ne kaže otrok zapirati v stanovanje, nego obratno, jih puščati na prostem, toda ne med ljudmi in ostalimi otroki, nego zasebno na prostem. Sonce s svojimi ultravioletnimi žarki najbolj uspešno ubija virusne klice. Naše dosedaj najboljše orožje proti gripi je še zaščita — preventivna, t. j. očuvanje otrok pred infekcijo. Zato je potrebno omejiti kontakt z bolniki, zmanjšati zbiranje ljudstva, skrajšati čas zbiranja ter ga očuvati pred pre- hladi. Mladino pa utrjujmo in očuvaj- mo pred prehlad že v času zdravja. Z geslom: »Naši otroci — naše boga- stvo« gremo v borbo proti tej pošasti. Starši so v nabito polni dvorani Ljud- ske prosvete zahvalno aplavdirali pre- davatelju za podučne in pomirjevalne besed. Ljudska prosveta je to pot nad vse uspela s svojo organizacijo preda- vanja, ter tudi njej hvala. Leto III. Stev. 21. — Stran 3. »CELJSKI TEDNIK« KULTURNI PREGLED CELJSKEGA TEDNIKA Nekaj kritičnih misli o reviji pevskih zborov v Žalcu (Poročilo je zaradi tehničnih izaprek nekoliko zapoznelo.) Ob 9 obletnici ustanovitve OF je bila v Žalcu revija pevskih zborov okraja Celje-okolica. Nastopili so zbori iz Sentpavla, Zabukovce, Laško-Rečica, Stor in Pilštanja ter pionirski zbori Laško, Žalec in Pilštanj. Pogrešali pa smo še zbo^ov iz mnogih krajev, kjer so dane vse možnosti za obstoj in u- spešen razvoj zborov. " Vsa prireditev je bila obračun celotnega dela in že s tem dostojna počastitev velikega praz- nika. Pokazala je našo pesem, ki je klj-uib težavam, mnogokratnim nerazu- mevanjem, kljub temu, da so mnogi z^ri in pevovodje prepuščeni sami se- bi, organsko zrasla s pevci in si zaradi tega utira pot med množice. Prav nazorno je pokazala prireditev, da oni zbori, ki jim je pesem notranja potreba, redno in sistematično vadijo in kljub objektivnim težkočam, stalno napredujejo, tako da se že lahko lo- tevajo zahtevnejših del. Odsvetovati 'pa je pretežka dela, ki jim zbor tehnično še ni dorasel (Laško — Bolen mi leži). Ce se takih del lotijo iz stremljenja po dovršenejšem glasbenem izraizu, je prav, vendar bi takih del, dokler res- nično ne dozore, ne peli javnosti. So - pa lahko taka dela zboru pi-avi baro- meter napredka Treba jih je v dalj- ših presledkih popolnoma na novo štu- dirati in opazovati, kje so pomanjklji- vosti in iskati vzroka tem pomanjklji- vostim. Kritičen pevovodja bo opazil Ix>manjikljivosti in se bo potrudil zbor pevsko tehnično dvigati — seveda brez trajnega lastnega študija, to ne bo šlo. S tem bo pHjkazal i>evcem, da petje ni samo zabava, ampak resno, trdo in od- govorno deilo, ki zahteva napora in znanja od pevca in dirigenta, če hoče vliti pesmi ono obliko dn vsebino, ki jo melodija in besedilo v sebi skrivata. Delo, pa naj bo še tako naporno, da- je vsakemu, ki ima do njega resničen in pravilen odnos, mnogo več resnič- nega izadovoljstva in sreče, kot neresno, še tako lahko delo. Ako se pevec za- veda, da pesem preoblikuje njega sa- mega in potom njega vso i>evsko skup- nost, bo smatral petje za resno in važ- no delo, ki zahteva tudi gotovega zna- nja. Zbor s tako resnim stremljenjem, bo nujno moral priti do discipline in to predvsem do notranje discipline, ki bo brez vseh drugih obvez vezala pevce in tako ustvarila homogenost abora, in s tem tudi resničnega poustvarjalca le- pote. Seveda se pa morajo tega zaveda- ti tudi vsi oni, ki sicer ne sodelujejo, pri zboru, vendar pa morajo tudi kot taki neposredno vplivati na uspešen razvoj naše pesmi. Ce se pa samo ta- krat pozanimajo iza zbor, kadar ga ra- bijo, da dvigne slovesnost pi-oslave in podobno — je to bore malo in premalo. Na taki pevski prireditvi je nepotreb- no ocenjevati zbore zgolj po številkah in jim povedati, kdo je prvi, kdo zadnji in jih potem zopet prepustiti samim sebi. Tako naziranje in tudi praksa je zborom že v mnogočem škodovala. Vsak zbor dela in živi ob določenih jjogojih in vsak zbor Vrši svojo specifično pev- sko in s tem kulturno misijo v svojem okolju. Nemogoče bi bilo zato z istim merilom ocenjevati Laško in Store, ki živita v razmeroma za petje ugodnejših priHkaih (seveda se zato od njih mnogo več lahko zahteva), kot zbor iz Pilšta- nj a, ki dela na Kozjanskem, kot pravi samorastnik, odrezan od vsakega več- jega kulturnega in gospodarskega cen- tra ali zbor Zabukovce, ki nima red- nega in stalnega pevovodje. Vsi abori pa imajo toliko zdravega, bogatega in pravega pevskega nastrojenja, da je bolje pokazati na to in opozoriti isto- časno tudi na pomanjkljivosti, ki bodo vsakemu pravemu pevcu in dirigentu le dobrohoten namig in nasvet. Predvsem bi rad opozoril zbore, da je petje vzvišen govor. Zato je treba pri petju v enaki meri paziti na lep ton, kot na pravilno izgovorjavo. Napa- ke v izreki so pri petju bolj občutne, kot v navadnem govoru. Zato kazi vsak po nepotrebnem povdarjeni ton, glas- beni izraz. Stalno preglasno p^e pa jemlje glasu vso njegovo sočnost in s tem tudi izraznost. Za pravilno narav- no izreko in pristen glasbeno pevski izraz je neobhodno potrebno pravilno dihanje. V dihanjU je že najbolj doma zbor iz Štor, ikljub temu, da mu še manjka homogenosti posameznih gla- sov, ker nekateri izstopajo. Podobno iz- stopanje iposebno v višjih legah in forte mestih, je opaziti UkH pri zboru LašOco-Rečica, čeravno zveni zbor dru- gače zelo izenačeno. Odsvetovati bi mu bilo treba preforte petje (Te te). Inter- pretacija Štor je notranje logična, do- čim je interpretacija Laškega pre.eč zunanje efektna. Oba izbora kažeta raz- veseljiv in viden napredek. Ce bosta šla po tej poti vztrajno naprej si lah- ko ie prav mnogo od njiju obetamo. Zbor iz Šentpavla je maloštevilen, pa prav lepo upet z izenačenimi gla- sovi. Interpretacija je mogoče nekoliko neorganska, toga in preveč neživljenj- ska — tudi dinamika je preveč zu- nanja in neizvajana iz notranje nape- tosti melodije, kar je pomanjkljivost vseh zborov. Ce se bo zbor pomnožil in ohranil to homogenost, bo lahko mnogo dajal velikem:u industrijskemu kraju. Zbor iz Zabukovce ima že dolgoletno pevsko tradicijo — škoda le, da nima z izborom stalno povezanega dirigenta, ki bi lahko iz pevcev, ki kažejo mnogo vosti je zbor še ritmično in tudi^into- smisla za resno petje, ustvaril j ako do- ber zbor. Zaradi omenjene pomanjklji- nančno nesiguren, kar bo pa z rednem delom odpadlo in bo zbor lahko naglo napredoval. Posebno pozornost zasluži zbor iz Pilštanj a, menda edini delujoči izbor na Kojanskem, ki je že večkrat z velikim uspehom nastopal m dosegal prva me- sta. Posebna odlika zbora je pristnost in naravnost izraza in močno notranje doživljanje, ki prehaja tudi na poslu- šalca, tako da ima človek občuitek, da pojo čisto in pristno resnico. Zbor je nastopil sicer okrnjen zaradi skrajno slabega vremena in dolge poti na od- prtem avtomobilu. Pevovodkinja pa je znala tudi iz male pevske družine si- gurno in s skoro sugestivno močjo iz- vabiti pesem, ki nas je prepričala. Se- veda manjka v aboru glasovne izo- brazbe, pravilne ikreke, kar vse pa od- tehta prisrčno petje. Ce si zamislimo, pod kako težkimi pogoji dela ta zbor ves osamljen s svojo idealno, izrazito glasbeno nadarjeno pevovodkinjo, mu je treba posvetiti več pozornosti in mnogo moralne in materialne pomoči, da se bo lahko zbor pomnožil in vršil nadaljno kulturno misijo na Kozjan- skem. Pod vodstvom iste pevovodkinje so nastopili tudi mali pevci iz Pilštanj a, ki so lepo in z navdušenjem odpeli dve pesmi, kljub dolgi in naporni poti, ki je verjetno mnoge bližnje pionirske zbore ustrašila pred nastopom. Zelo mnogoštevilen je pionirski zbor iz Žalca, ki je pokazal že lepo viiino, vendar se mu pozna, da še premalo ča- sa sistematično vadi. Najlepše in najplodovitejše petje dneva smo slišali od pionirskega zbora iz Laškega. Zbor je tako zli t, da je gla- sovno in čustveno eno telo, poleg tega intonančno in ritmično čisL Tudi izgo- vorjava in dihanje sta na taki višini, da je lahko dirigent tov. Sinigoj našel odpetim pesmim resničnega notranjega izraza. Mogoče, da je bila interpretacija na nekaterih mestih nekoliko svojska in svojevoljna, —■ vendar je zbor po notranji disciplini, dinamiki in lepem .nastavku vzgled resničnega petja vsem aborom. Skoda le, da ni nastopilo več pionirskih zborov. Kje so bili? Saj je leta 1946 nastopilo v isti dvorani samo iz Savinjske doline nad 600 pevcev. Ali ni pevovodij aU so preobloženi drugje preveč — ali pa meinjka inicija- torja! Pionirski zbori so za razvoj naše pesmi tako važni, da bi jim morali po- svetiti vso pozornost. V tem i>oročilu ni mogoče zaradi o- mejitve prostora, pevcem in dirigen- tom ipoveda;ti vsega, kar bi bilo po- trebno. Skoda le, da se je ponesrečil predlagani sestanek vseh zborov po končanem nastopu, kjer bi se tako o marsičem medsebojno pogovorili pevci, dirigenti in mi, ki nam je bila za- dana ne lahka naloga, oceniti zbore. Vsekakor priporočamo, prirediteljem podobnih prireditev, da jih organilzira- jo pravočasno in tako, da bodo sode- lujoči občutili, da vsi gledajo na zbo- re z največjo pozornostjo in razume- vanjem. Treba je pa organizacijo iz- vesti tudi tako, da bo mogoče vsem o- stati Po nastopu še par ur skupno, kjer naj bi se pevci, pevovodji in strokovna komisija medsebojno pogovorili in po- kazali na pomanjkljivosti in odlike, pevci in dirigenti pa iznesli pred od- govornimi svoje pripombe, težave, predloge itd. Pri taki organizaciji bo treba misliti tudi, da se podere nepK)- trebna pregrada med mestom Celje in okolico. Mislim, da je organizacija ta- kih prireditev izgolj po upravnih enotah zgrešena. Mesto lahko da mnogo pode- želju — prav toUko pa se lahlco nauči mesto od okolice. Mislite že sedaj vsi, organizatorji, di- rigenti in pevci, na prihodnji tak na- stop. ki naj bi bil približno ob istem času, ter resnično mogočna manifesta- cija naše pesmi, ki ji je dana v no\d stvarnosti vsa možnost razvoja, raz- maha in vzpona. Jurče Vreže Gostovanje Liadskega gledališča v Šoštanju Med prvimi 'kraji, ki jih je Ljudsko gledališče po osvoboditvi oziroma po svoji ustanovitvi obiskalo ^ svojimi gledališkimi predstavami, je Šoštanj. Bilo je v drugi polovici meseca julija 1945. Pokrajina se je že dva meseca svobodna kopala v zgodnjem poletnem soncu. Veselim gledališčnikom na ka- mionu, ki je drsel po beli cesti mimo na pol obdelanih polj, so delale špalir kolone klavrnih nemš'kih ujetnikov, nedičevcev in ustašev ter gora orožja, vojnih vozil in druge okupatorjeve voj- ne šare. Tam sredi obcestnega sadov- njaka ali pa ob robu gozdička, ki je metal senco čez pot, pa so se oči in srca ustavljala na prenekaterem slo- ' venskem poljskem znamenjii — na grobu padlega partizana. Iz oddaljenej- ših in gostejših host je bilo slišati še nekaj poka in regljanja: oboroženi o- stanki švabov in ustašev so si z zad- niimi močmi poskušali izvojevati pobeg. Toda prepozno! Hoteli so nas spreme- niti v pse, pa so nas spremenili v vol- kove ... Mestece pod vmiožjem Smrekovca in Belih vod, zavarovano s Plešivcem. je karalo še lice pravkar osvobojenega področia. Mes+ece. ki je dalo in izgubilo slovenskega pesnika — partizana Ka- juha. Celjske gledališčnike, ki so o- premljeni po partilzansko, ipriropotali kakor partizani, je sprejelo kakor par- tizane, kakor vedno dobrodošilo in tež- ko pričakujočo partizansko kulturni- ško skupino. Bi'vši Sokolski dom se je tresel navdušenja nad prvo slovensko igro v svobodi... Nad »Raztrganci«, ki jih je isti čas v Ljubljani igralo SNG iz osvobojenega ozemlja, pozneje pa še v Mariboru in Prekmurju. Tista gostoljubnost in navdušenje sta se potem ponavljala vsa leta na to. In se ie ponovila tudi zadnjo soboto in nedeljo, ko so gledali »Kovarstvo in ljubezen«. To zavest utrjujejo celjskim gledališčnikom tudi rože, ki so jih prejeli na odru in besede, ki jih je iz- rekel v pozdrav in zahvalo predstav- nik njihovih Ijudsko-prosvetnih de- lavcev. C. G. Na okrajni kulturni reviji v Dobrni je sodelovalo 264 piosilrjev Kulturno prosvetno delo med našimi pionirji je v 'zaidnjem času doseglo do- kaj lepe uspehe. Ze tekmovanje posa- maznih kulturnih skupin nam je na- rekovalo, da moramo našim pionirjem nuditi pri kulturno prosvetnem delu več pomoči, skratka, da moramo skr- beti, da se sklepi XIT. plenuma CK LMS uresničijo tudi pri naših pionirjih. Okrajna kulturna revija pionirjev, ki se je vršila dne 20 in 21. maja na Do- brni pa nam je pokazala vse dobre strani kultumo-prosvetnega dela in nas opozorila na nekatere pomanjkljivosti, katere pa moramo čim prej odpraviti. V soboto zvečer smo imeli priliko videti nas:top gledališke družine pio- nirskega odreda »Ivana Cankarja« iz Dobrne, ki nam je zelo ,poljubno in kvalitetno T>odala igro »Sneguljčica« v osmih slikah. Da je igra res kvalitetno naštudirana, je dokaz, da je ena izmed prvih, ki se je uprizorila na Dobrni že sedemkrat, in da je bil vedno zadovo- ljiv obis3<. Za igro »Sneguljčica« je v nedeljo sledil nastop pevskih zborov, folklornih skupin iz Laškega in Žalca, ter nastop mlade umetnice pri klavirju 9 letne Micike ij; doma BH Dobrna. Vsi pevski eibori, folklorne skupine in mala Mi- cika so nas s svojimi naistopi prav 'pre- senečili, kajti takega kvalitetnega po- dajanja nismo pričakovali od pionirjev. Zadnja predstava kulturne regije je bila igra »Pastirčdc in Princeska«, ki jo je podala gledališka družina pio- airskega odreda iz Pilštanj a, za kate- rega prav dobro vemo, v katerih pre- delih našega okraja se ta kraj nahaja. Vemo, da je Pilštanj neko središče kozjanskega, toda kljub temu nismo pričakovali, da bodo pionirji tako dobro nastopali, kakor so. Ob zaključku revije, ki nas je vse zelo navdušila so biile razdeljene na- grade in pohvale za dobro delo na kulturno prosvetnem polju odredom in posameznikom. Nagrade in pohvale so prejeli: Gle- dališka družina Dobrna in Pilštanj po- hvalno diplomo in denarne nagrade po 2000 din, folklorne skupine Žalec in Laško pohvalne diplome in denarne nagrade po 1000 din, pevsld zbori La- ško in Žalec pohvalne diplome, Ko- lenič Micka iz doma BH Dobrna po- hvalno diplomo. Nadalje so bile .pode- ljene pohvalne diplome in nagrade vo^ diteljem dramatskih skupin: Sinigoj Borisu, pevovodju pevskega zbora La- ško in Žalec pohvalna diploma in de- narna nagrada 2000 din. Mat j a Matko- tiu, Matjan Ljudmili, Kotnik Marici iz Dobrne, Eberlink Rvidiju in Zirovnik Jožici iz Pilštanj a pohvalne diplome za požrtvovalno delo pri gledaliških dru- žinah, Lenicki Nadežda iz Laškega in Gorišek Angeli iz Žalca pohvalne di- plome za dobro delo pri folklornih sku- pinah. To požrtvovalno delo naših mladih kulturnih delavcev, ki so ga pokazali na Okrajni pionirski kutlumi reviji bo prav sigurno prodrlo še do ostalih pio- nirskih odredov in zboi-dilo pri njih še večje zanimanje za lailtuimo prosvetno delo. B. F. Prizor iz »Sneguljčice« (igrali so pionirji iz Dobrne) DELAVCI IZ SENTPAVLA POMAGAJO PRI IZPOLNITVI PLANA V DVIGU HMELJARSTVA Precejšen del hmeljskega plana v o- kraju Celje-okolica je odpadel na šentpavelsko okolico in ta je bil kljub dolgotrajnem deževnem vremenu v ce- loti izvršen. Imamo že stare nasade z odlično kva- liteto, a precej hmelja je bilo treba na novo zasaditi. Z nujnimi ukrepi merodajnih kra- jevnih činiteljev, kakor KLO-a, ujira- ve tovarne, sindikalne podružnice in vodstva Partije je prišlo do vsestran- ske povezave delavcev, s kmeti. To- varniški delavci so v prostem času, po- samezni ali v večjih skuoinah no 20 začeli (pomagati pri novih nasadih hmelja, posebno pa pr; postavlianiu hmeljevk, ker je to eno naitežjih del, ki zahteva mnogo močnih delavcev. Pohvaliti je treba pevski zibor SKUD ^ Vere Slandrove, ki je samoiniciativno ' šel pomagat svojemu bolnemu tovarišu kmetu in mu v enem popoldnevu po- stavil preko 2000 hmelj evk. Po kon- čanem delu pa je na vasi zapel nekaj partizansikih in narodnih pesmi. Razgibanost tovarniških delavcev je to pomlad res vsesplošna saj šo pod- vzeli mnogo del in jih delno že tudi Ikvršili, kot n. pr. napeljavo vodovoda, ureditev strelišča, sečnjo drv in delo na ekonomiji za ka+ero so se obvezali, da bo ena najboljših. Vsa bližajoča se večja poljska dela, kakor košnja, žetev, obiranje hmelja, se bodo morala iizvršiti na isti način in prepričani smo, da jih bo sindikalna podnižnica enako dobro izpeljala. PIONIRJI IZ BRASLOVC POMAGAJO PRI GOSPODARSKIH NALOGAH Na svojem zadnjem odcednem se- stanku, katerega imaio redno vsak me- sec, so si pionirji zadali nalogo, da bo- do pomagali na d^ža-^/nem po';estvu Zovnek pri Braslovčah in napravili sto prostovoljnih udarniških ur. Poles vsega učenja, kai+eropa imajo ob zaključku šolskega leta dovolj, so pionirji pomagali pri nasadih hmelj- skih sadik in jih nasadili v enem tk>- poldnevu 30.000. Delali so brez vsake- ga počitka in uvedli medsebojno tek- movanje, v katerem je dosegla naj- lepše uspehe Lukmer Dragica. V jeseni so tudi pomagali na držav- PESCI IN KOLESARJI POZOR! Nekateri KLO-ji se prav malo brigajo za vzdrževanje svojih poti in cest. Oglejmo si samo pešpot, ki vodi iz glavne ceste Žalec— Šentpeter proti Gotovljam in po kateri dnev- no hodi mnogo peš .'.sv, pa tudi kolesarji niso redki. Njive ob tej poti so že v jeseni zri- golali za hmelj ter pri tem tudi prav »čednoc razrili pot, pri oranju pa nanosili na pot tudi precej prsti. Zato so letos spomladi na KLO Gotovlje sklicali vse lastnike zemljišč ob poti, ki so sklenili, da bo vsak posa- meznik v bodoče čuval pot ter počistil vso nesnago in prst, ki se nanosi z njiv pri ora- nju in drugem poljskem delu. Člani KLO se teh sklepov odločno držijo, za niimi ne zaostajajo niti ostali lastniki zemljižč. Kljub temu pa je nered na poti letos le mnogo večji in je pot v zelo slabem stanju. Z dobro namero, da pot popravijo, so nanjo je pred daljšim časom navozili tri kupo primoza. Dveh kuoov se človek peš ali np, kolesu še nekako izogne, tretji pa za- vzema kar celo pot povnrek. Naj Gotovelj- čani sami povedo, v niih odkritost namreč ne dvomimo, koliko časa ?,e to stanje traia in koliko časa bodo še to gledali. Za vzorec so nasuli že nekaj poti. ostala pot pa menda čaka deževja, da bodo čez mlake in blato Gotoveljčani lahko vadili »tek čez ovire«. nem posestvu pri nabiraniu sadja in na-oravili preko 400 udarniških ur. Po- magali 90 ^udi pri pop"07dovan^'Ti m na- pravili tudi preko 400 udamičkih ur. Na svojem pionirskem sestanku so sklenili, da b^o nabirali staro železo in sadili sončnice, katerih je vsak pio- nir nasadil po 20 komadov. Da bodo te sončnice res obdelane kakor treba, so postavili komisijo, katera bo pregledala pravilno obdelavo. Lepo imajo urejene tudi stenčase in grafikone, na katerih se vidi uspeh vsakega posameznega pionirja. TAKŠNIH USLUŽBENK NE MARAMO Nedavno je bila v Stranicah ustanovljena KLO gostilna. Za poslovodkinjo so postavili Brečko Zofijo, katera pa je pokazala sKrajno slab odnos do gostov. Ko je prišel v gostil- no kot gost, član ljudske inšpekcije, se je obrnila proti gostom ter dejala: »Ljudje, pazite se, kontrola je prišla«. Tov. Brečko se ne zaveda, d,i je Ijn.lska mšpekcija izvoljena od Ijudsrra in da od- pravlja napake, ki jih povzročajo Ijadje, predvSem takšni kot je ofi. V mlcknrni, katero pravtako vodi ona, tudi nijna pravega odnosa do strank. Dobila je okiojnico z dno 16. aprila, po kateri naj bi delila mleko v obrokih, ki so večji od prejšnjih. Ona pa je začela deliti mleko po novi okiožnici šele 1. maja. Tov. Brečko Zofija naj se zavoda, da je ona zaradi ljudi in ne ljudje zaradi nje! ZAKAJ SE NEKATERI LJUDJE NE MOREJO NAVADITI NA RED Po naših predpisih, ki so sad narodno- osvobodilne borbe, je določen osemurni de- lavnik kot normalni delovni čas. Največja večina delavcev se tega drži, dočim je med njimi nekaj takih, ki smatrajo, da je pač vseeno kdaj pridejo na delo in se ne zme- nijo tudi če se v delavnico ne prikažejo po nekaj dni. Take ljudi navadno imenujejo plavkarje, simulante ali pa s kakšnim dru- gim imenom. V invalidskem podjetju mizarstvo na Pol- Eeli imajo tudi nekaj takih nepopravljivih tičev. Zastavonoša je večni izostankar, pijan- čevalec in stalni gost gostilne Cimperman in Orešnik na Polzeli, delavec Božič Anton. Za njim pa se vrstijo Cizej Franc, Lukman Ivan in Parfant. čudno je pa vseeno, kako delovni kolektir trpi v svoji sredi take, ki se potepajo okoli in pijančujejo med tem, ko drugi vlagajo vse svoje sile, da dosegajo in presegajo velike planske naloge. Tovariško sodišče naj bi že enkrat na- pravilo konec netovariškim in nesocialistič- nim odnosom do dela. Prav pošteno bi jih morali prijeti in dokončno obračvv^atl z njimi. V upravi sicer pravijo, da jim nič ne po- maga, vendar pa so za take ljudi, katerim ne pomagajo ne lepe ne grde besede in tudi ne kazni, še ostrejši ukrepi. Red mora biti, enostranske demokracije ne more biti zlasti ne take, kakršno si nekateri zamišljajo. Gostilničirjem pa bi bilo potrebno pove- dati, da gostilne niso samo zato, da točijo, prodajajo in pobirajo denar, temveč, da mo- rajo gostilne biti tudi vzgojno mesto. Ali so gostilne, ki prodajajo ljudem pijaCo v času, ko bi le ti morali biti na delu kulture in prave gostilne? Prav gotovo, da bi zaslužile drugačno oznai^bo. V konkretnem primeru jih lahko dolžimo sokrivde in zaslužijo vsako grajo. POMANJKANJE VODE NA JOŽEFOVEM HRIBU Že nekaj tednov sem je na Jožefevem hri- bu občutno pomanjkanje vode. Vodovod stal- no odreče v popoldanskih urah. To je v vro- čih poletnih dneh zelo neprijetna zadeva. Kapaciteta celjskega vodovoda je po pri- ključku v Medlogu tolikšna, da se pomanj- kanje vode ne bi smelo pojavljati niti v viš- jih legah mestnega teritorija. Vzrok po- manjkanju bo skoraj gotovo ta, da se v me- stu z vodo trati preko mere. Da bi se po- manjkanju vode vsaj delno odpomoglo, naj uprava mestnega vodovoda pozove prebival- stvo k štednji z vodo. OTVORITEV LETNEGA KOPALIŠČA OB SAVINJI Občinstvo opozarjamo, da bo letno kopa- lišče ob Savinji v ponedeljek dne 29. t. m. otvorjeno in na razpolago kopalcem v prvi stavbi biv. ženskega kopališča. Pri tej priliki posebej opozarjamo ko- palce, da je slačenje in odlaganje obleke na nasprotni strani kopališča zgradbe strogo prepovedano in, da bodo za to nastavljeni rajniki za v»ak prekršek takoj na licu mesta zahtevali vplačilo že določene kazni. POZIVAMO VSE FRONTNE ORGANIZACIJE, DA SE V NEDELJO 28. V. UDELEŽIJO MNOŽIČNEGA PREGLEDA KROMPIRJEVIH NASADOV. — EDINO TAKO BOMO ZATRLI SKODLJTV^CA, KI POVZROČA KROMPIRJU VELIKO SKODO. — VSI V BORBO PROTI KOLORADSKEMU HROŠCU! »CELJSKI TEDNIK« Leto III. olev. 2L — Stran 4. NASI OTROCI ^ NASA BODOČNOST V mladinskem domu „Ivanke Uranjekove^^ v Dobrni so mlade Bosanke našle svoj drugi dom Leta 1946 je naša ljudska oblast ure- dila v Dobrni, ki velja pri nas kot naj- lepše letovišče, mladinski dom »Ivanke Uranjekove«. V njem se vsako leto o- skrbuje in izobražuje 45 mladenk iz republike Bosne in Hercegovine. Go- jenke so stare cd 7 do 15 let, ter obi- skujejo v domu osnovno šolo v mate- rinskem jeziku — v srbohrvaščini. Ne- kaj časa po osvoboditvi so se nahajale pri raznih kmetih v Bosni kot pasti- rice, nekaj pa jih je bilo tudi koloni- ziranih pri kmetih v Sloveniji. Po končani osnovni šoli se lahko gojenke vpišejo na sedemletko, ali pa se vklju- čijo v kako strokovno šolo. Nekaj si- rot iz Vojvodine, katere so našle svoje starše, je odšlo na svoje domove. Dom oskrbuje Ministrstvo za socialno skrb- stvo Bosne in Hercegovine s potreb- nimi krediti in sredstvi. Poleg tega ima nad domom patronat Tovarna emajlirane posode v Celju, Tovarna sadnih sokov v Celju, Zdravi- lišče Dobrna, AF2 Sv. Jurij pri Celju, AFŽ Rimske toplice ter LMS Dobrna. Najbolj izvršuje svoje obveze Tovar- na emajlirane ix)sode v Celju, ki nudi domu vso jhotrebno posodo, blago za razne prireditve, pomoč v prostovolj- nem delu, posebno pri košnji in kopa- nju jam !za saidike. Zato je v znak pri- znanja dobili kolektiv te tovarne tudi diplomo od Ministrstva za socialno skrbstvo. Nista pa pokazala razumevanja AFZ Rimske toplice in LMS Dobrna, kateri dosedaj sploh nista nudili domu nika- ke pomoči. Življenje v domu je kar najbolj vzor- no. Med gojenkami in osobjem vlada tako razumevanje kot med brati in sestrami v eni družini. V prostem času pomagajo gojenke pri vseh delih, tako pri ,poljskih kot kuhinjskih, ter se s tem izpopolnjujejo tudi v gospodinjstvu Dom iposednje tudi 7 ha izemlje, katero osobje doma in gojenke s pomočjo pa- tronatov obdelujejo same. Deklice so si same uredile park, okrasile gredice s cvetlicami in posule steze s peskom. Tudi močnate jedi si deklice pri- pripravljajo same, ter primejo za vsako delo — ko je potreba. Kljub temu.pa ne zanemarjajo šolskega t)ouka ter bo- do deklice končale šolsko leto s prav dpbrimi uspehi. Cut reda in discipline je pri njih tako razvit, da nadzorstvo ni potrebno. Same že vedo, kaj smejo in morajo napraviti, ne da bi jih k delu priganjala vzgojiteljica. Poleg dela in učenja imajo deklice v domu še druga razvedrila. Igrajo šah, imajo ipevski zbor, mečejo žogo, se u- čijo glasbe itd. Saj se nahaja v tem domu izredno glasbeno nadarjena de- vetletna Kalinič Mica, ki igra na kla- vir vse znane ji melodije na pamet, pozna 53 raznih narodnih in partizan- skih pesmi ter prav rada s svojim igra- njem razvedri tako obiskovalca kot sv^oje součenke. Med gojenkami se nahaja tudi popol- na sirota Petra, ki obiskuje drugi raz- red osnovne šole. Njej so ustaši, ki so med vojno tako divjali po Bosni, na- menili že smrt. Vrgli so jo z materjo vred v ogenj. Mati je zgorela, ona pa se je kot štiriletni otrok izkobacala iz gorečega plamena, ter se tako rešila smrti. Povedati ve samo to, da so oče- ta zaklali ustaši, mater in njo vrgli v ogenj, da se je komaj rešila, ter da je potem bivala pri nekem kmetu v Bosni. Posledica te grozote je tudi še opečena koža na Obrazu. Ta nečloveški dogo- dek je na otroka tako uplival, da je zgubil spomin, ter o svoji rani mla- dosti ne ve dosti povedati, ne ve za ime očeta in matere, niti ji ni znan njen rojstni kraj in datum. Še danes je zaradi prestanih grozot večkrat otožna. Uči se pa zelo dobro. Gojenke so letos napravile majniški izlet v Zagreb, počitnice pa bodo uži- vale na morju v Cavtatu, skupaj z osebjem. Ker je ta dom najboljši v Sloveniji in ker ga osebje tako vzorno vodi je bila upravnica večkrat pohva- ljena in nagrajena od Ministrstva za socialno skrbstvo v Ljubljani. V znak priznanja gre lahko tudi osebje z njimi na počitnice v Cavtat. V lanskoletnem Tednu matere in o- troka je dobil dom prvo nagrado. Le- tos pa je prejel pionirsko pohvalo. Go- jenke se že pridno pripravljajo na pi- onirsko razstavo v Celju, šivajo razne šatulje in živali iz starih koščkov blaga. Gojenke so se tudi udeležile spomin- ske slavnostd pri odkritju spomenika padlim borcem v Brežicah, med kate- rimi je tudi bila Ivanka Uranjekova, katere ime nosi njih dom. Letos bo iz tega doma vključeno v strokovno izobrazbo 18 gojenk, in sicer nekaj v vrtnarstvo, nekatere se bodo pa pripravljale za otroške negovalke. Druge zopet bodo vstopile v gimnazijo ali sedemletko. V domu vlada vzoren red in -čistoča, tako da se zastopnik Okrajne uprave za skrbništvo, ki redno obiskuje dom, vrača vedno poln zadovoljstva, pohvale in priznanja nad upravo doma in nad vzgojo gojenk. Pri obilnem in okasnem kosilu FIZKULTURA Slovenska nogometna liga KLADIVAK : DKAVA (Ptuj) 11:0 (5:0) Nihče ni pričakoval, da bo žel Kladivar v nedeljo tako visoko zmago, ki še doslej v pi-venstvu ni bila zabeležena. Toda fantje, čeravno niso nastopili kompletni, saj imata Posinek ter Belcer nogo v gipsu, Florenini blesuro, a Firm se nonaja na orožnih vajah, so zaigrali poletno in uspešno. O tekmi sami se bi lahko reklo samo to, dR je bila to igra mačke z mišjo ter ves čas neinteresantna, kajti premoč je bila takšna, da se je igralo le na polovici Drave. Kladi- var je prišel že v 10 min. v vodstvo po Co- hu, ki je lepo streljano žogo Bernarda iz kornerja pretvoril z glavo v gol. Isti igralec je povešal na 2:0, nato so bili uspešni še Mariček, cater ter' Rajšek. V drugem polčasu se je serija golov nadaljevala, a realizatorja sta bila le Cater ter Bernard, ki sta dosegla vsak po tri gole. Kladivar bi na vsak način Jahko zmagal še z večjim rezultatom, toda izkoristil ni več ugodnih prilik Sodil je Jordan iz Trbovelj zeio dobro, to- da m imel težkega stališča. Moral bi biti pri prekrških branilca odnosno vratarja Drave strožji ter dosoditi v korist Kladivar- ja več prostih strelov. Mladinska nogometna liga KLADIVAR : PROLETEB (Koper) 0:0 Nasprotnika sta se sicer razšla z neodlo- čenim rezultatom; toda gostje so bili brez avoiAiu. ooijsi liciaprouiiKi. i^oseuno je ugajal zeio uouri sreunji krilec, ki je z brzo igro prenašal težišče na Kladivarjevo stran ter s tem dal možnost svojim igralcem, da so večkrat prodrli pred gol domačinov. Pri Kla- divarju razen odličnega vratarja Leskovšeka ni biio nobenega, ki ui se posebno zalagal. Nekateri so se vedli po igrišču, kot da bi ne igrali nogometa, temveč bili na izpre- hodu. vjd uuucmn zahteva publika več res- nOS L.; Sodil je Markovič iz Rogaške Slatine do- bro. Božo Videnšek OKRAJNI TELOVADNI NASTOP V 2ALCU Okrajni telovadni odbor Celje-okolica bo priredil dne 28. maja 1950 okrajni letovadni nastop v Žalcu. Nastop bo otvorjen ob 14. uri s slavnostno povorko, a ob 15. uri se bo pričel na igrišču pred Telovadnim domom v Žalcu javni nastop. Nastop bo pokazal uspeuu deia posameznih društev, ki bodo na- stopili s prostimi vajami, vajami na orodju in raznimi igrami. Pozivamo . vsa telovadna društva, da se omenjenega nastopa udeležijo v čim večjem številu. Vsi nastopajoči morajo prispeti v Ža- lec najkasneje do 8. ure zjutraj," da se bo lahko izvedla generalna skušnja. Oddelki ali skupine, ki ne bodo na dopoldanski skušnji, kjer se bodo vaje predelovale na godbo, ne bodo prepuščeni k popoldanskemu nastopu. Občinstvo pa bo s številno udeležbo na na- stopu pokazalo razumevanje za fizkultumi pokret in dalo s tem nastopajočim zadošče- nje za njih trud in razumevanje. OTO Celje-okolica Kolesarstvo KOLESARSKI IZLET V MARIBOR Agilna kolesarska sekcija Kladivarja pri- redi v nedeljo 28. maja kolesarski izlet v Maribor. Zbirališče pred Telovadnim domom na Mariborski cesti, odhod točno ob 5. uri zjutraj. Na Vrhovlju (med Konjicami in Slo- vensko Bistrico), kamor prispejo izletniki približno ob 7. uri, bo skupen zajtrk. Vsi udeleženci bodo imeli priliko prisostvovati kolesarskemu kriteriju po mariborskih uli- cah in mednarodni kolesarski dirki Dimaj— Zagreb. Mariborskega kriterija se bodo ude- ležili tudi dirkači Kladivarja. Vabljeni vsi člani, kakor tudi ostali lju- bitelji kolesarskega športa, da se tega izleta polnoštevilno udeleže. Posebnih prijav ni. Vožnja bo zmerna 15—20 km), v slučaju de- fektov pa medsebojna pomoč. ŠAH Sindikalno šahovsko društvo Celje bo igra- lo polfinalno tekmo za prvenstvo ljubljan- ske oblasti proti Krimu II iz Ljubljane. Tekma bo predvidoma v soboto 27. maja ob 7. uri zvečer, v nasprotnem pa v nedeljo 28. maja ob 9. uri dopoldne v rdečem koti- čku »Betona«. STANIČA MLADIH TEHNIKOV V ŽALCU TEKMUJE V CAST KONGRESU LJUDSKE TEHNIKE Takoj, ko so se pričele ustanavljati po pionirskih odredih stanice mladih tehnikov, jo bil pionirski odred Žalec, med prvimi, ki je ustanovil več različnih tehničnih krožkov: modelarski, radioamaterski, kemijski in agrotehnični krožek. Pionirke pa so usta- novile šiviljski krožek v katerega je vklju- čeno 40 pionirk. V tem krožku šivajo razne aube za folklorne skupine. Vsi krožki aktiv- no delujejo. V čast I. kongresu Ljudske tehnike so sklenili, da bodo napravili 7 detektorjev. Kongresu Ljudske tehnike bodo darovali maketo motornega letala. Popravili bodo vsa stara m pokvarjena letala in nanovo izdelali 4 začetne modele. Za pionirski dan bodo poslali razne izdelke na razstavo, prav tako tudi za kongres Ljudske tehnike v LJublja- no. Da bi podane naloge izvršiU čimbolj uspešno, so si napovedali medsebojno tek- movanje. Doseženi uspehi pionirjev v Žalcu in njihovo delo, ko se razvija po pravilni poti za čim- večjo razširitev tehnike, je vredno pohvale in sluii za vzgled ostalim pionirskim odredom, G. J. mestno prvenstvo fizkulturniil aktivov v odbojki V ponedeljek 8. maja se je pričelo v mest- nem parku pivenstvo fizkulturnih aktivov mesta (^elja v odbojki. Tekmovanje, ki se vrši vsakodnevno, vodi MTO Celje. x'iijovvx:tiiui dO moštev je razdeljeno v 3 skupine, eno žensko in dve moški, v katerih so igra po sistemu vsak z vsakim. Prvo dve plasirani moštvi v moških skupinah bodo isij-au zaključne tekme za zmagovalca v po- nedeljek 22. maja s pričetkom ob 16. uri v mestnem parku. V prvi skupini za finalno tekmovanje FA Tovarna emajlirane posode, ■'■'"A Tkalnica hlačevine ali FA Komunalna tJaiika, a v drugi FA Cinkarna in FA Tovar- na emajlirane posode II. Pri ženskah je prvo mesto ze zagotovljeno FA Železnici, a drugo '-l^klanica hlačevine. Od ostalih aktivov so se pri tekmovanju uveljavila moštva Fa Betona, FA Bolnice. FA zeleznice, FA Inštalacije in FA Grafičarja. medtem ko so ostala moštva še na nizki kva- htetni stopnji. Tudi ženske ekipe so razen dveh prvoplasiranih šibke in je opaziti pri vseh pomanjkanje treninga. Isto tekmovanje se bo ponovilo v jeseni, za katero se bodo aktivi mogli temelntejše pripraviti kot za sedanje tekmovanje. , šolski telovadni nastopi v celju v petek 12. maja sta priredila II. gimna- zija in učiteljišče zaključni javni telovadni nastop. Prireditev, ki ji je prisostvovalo preko 1000 gledalcev, je nad vse uspela. V 17 točkah programa so pionirji in mladinci pri- kazali javnosti uspehe načrtnega celoletnega fizkulturnega dela v okviru šolskega pouka. Program je poleg prostih vaj obsegal prikaz posameznih športnih panog in iger. ki so vedno priljubljene med šolsko mladino in razne ljudske plese, ki so priljubljeni zlasti pri ženskih oddelkih. Nad vse so ugajale se- stave in izvajanje prostih vaj na gredeh (mladinke učiteljišča) in športne vaje (mla- • dinci učiteljišča), največ priznanja pa so bili deležni pionirji za kvalitetne preskoke preko mize. Na nastopu je sodelovalo 810 pionirjev in pionirk ter 200 mladincev in mladink — skupno 1010 in je po številu nastopajočih pri- števati to prireditev za najbolj množično v letu 1950 v Celju. Pripomniti je še treba, da je telovadišče bilo nad vse okusno okrašeno, organizacija sama pa je bila brezhibna, kar je prireditvi dalo še večji efekt. opozorilo ! Izvršni odbor MLO Celje ugotavlja, da lastniki, upravniki, oskrbniki, hišniki in na- jemniki hiš in stavbišč ne čistijo pločnikov in hodnikov. Pločniki in hodniici so stalno ne- očiščeni, kar kvari izgled mesta, na drugi strani pa tako stanje vpliva na higienske raz- mere v mestu. Nečistoča pa tu U ustvarja slab vtis na tujce, ki prihajajo v mesto. Celje je turističen kraj, zaradi česar je dolžnost vsa- kega probivalca, da skrbi, da bo vladala v U v smislu čl. 2 odloka BILO Celje z dne mestu čistoča. 5. junija 1947 štev. 33771- so dnevno dolžni snažiti in škropiti pločnike in hodnike last- niki, upravniki, oskrbniki, hišniki ali najem- niki hiš. siavbišč ali vsakega drugega zem- ljišča ob vsej dolžini zadevnega posestva. Da se ne bo s čiščenjem ogrožalo zdrav- stvo ali nadlegovalo prebivalstvo, odrejamo, da se mora čiščenje, škropljenje izvršiti v poletnih mesecih od maja do vključno avgu- sta do 6. ure, v zimskih mesecih od septem- Dra do aprila pa do 7. ure zjuti-aj. čiščenje pločnikov in hodnikov se mora izvrševati na ta način, da se pločniki in hodniki v polet- nem času predhodno z vodo oškropijo, da se prepreči dviganje prahu, nato šele smejo .smeti pomesti in odstraniti. Prizadete opozarjamo na dolžnost čiščenja pločnikov in hodnikov z dostavkom, da bo MLO kršitelje teh predpisov strogo kaznoval. Tajnik: Podpredsednik: Skomina-Rafko, 1. r. Komerički Drago, 1. r. ORGANIZACIJA AFŽ CRET se tudi pripravlja na proslavo Tedna matere in otroka. Pred par (inevi so se sestale žene odbora AF2. Razpravljale so o perečih problemih vasi in sklenile, da bodo za otroški sejem pripravile razne tekstilne izdelke. Apelirajo na vse one žene, ki so vešče šivanja, da pri delu pomagajo. Prihodnje dni se bo vršilo na terepu zdravniško predava- nje, namenjeno našim ženam in ma- teram, ki naj bo polnoštevilno obiska- no. Odbor pripravlja tuidi ustanovitev mlečne kuhinje za teren Cret dn Za- vedno ter prosi žene tega terena, da pomagajo pri vseh teh akcijah. Kako se v okraju Celje - okolica pripra- vljajo za Teden matere in otroka Tudi žene v okraju Celje-okolica se pridno pripravljajo na Teden matere in in otroka. V teh pripravah so se po- sebno izkazale žene iiz St. Jurja ob Ta- boru. Vsi vaški odbori AFZ so imeli skupne sestanke, kjer so žene napra- vile plan. V Tednu matere in otroka bo- do imele roditeljski sestanek z vzgoj- nim predavanjem. Priredile bodo tudi otroški sej m in z otroci obiskale parti- zansko mamico. Obenem so napovedale tekmovanje ženam na Gomilskem. Del zadane naloge so že izpolnile. Otroški sej m je bil odlično pripravljen. Otroke so počastile z malinovcem in slaščica- mi, vse to veselje pa končale z kultur- no prireditvijo in prosto zabavo pio- nirjev in mamic. Žene iz Škofje vasi so zbrale za po- čitniške kolonije že lOOO din. Priprav- ljajo se na kulturno prireditev, imele pa bodo tudi vzgojno in zdravniško predavanje že v maju. V Zadobravi so žene na svojstven način pripravile veselje svojim otro- kom. Sklenile so, da bodo pionirji pod vodstvom tovarišice Majcenove šli na izlet v Ljubljano, kjer se bodo vozili na pionirski železnici. 2ene i!z Stor so določile aktiv žena, katere bodo ol?iskale ves teren, ki s.pa- da v delokrog njihove materinske po- svetovalnice. Tako bodo dobile podro- ben pregled, kako naj se razdelijo pa- keti, katere so dobili od Mednarod- nega dečjega fonda. Sodelovale bodo tudi pri organizaciji pionirskega dne in uredile pionirski sej m. Napovedale so tekmovanje ženam v Laškem. V Svetini so žene odločile, da bodo priredile igro in obdairovale partizan- sko mamico. Obiskale bodo tudi mla- dinske domove v Dobrni in Dom one- moglih v Vojniku. V Šmartnem v Rožni dolini bodo imeli roditeljski sestanek. Vadijo se tudi za kulturno prireditev. Žene bodo obdarile socialno šibko mater in otroke. Tudi v Grižah bodo imeli v tem ted- nu kulturno prireditev. Vse otroke bodo dale zdravniško pregledati in organi- zirale zdravniško predavanje. V Žalcu bodo otroci v Tednu matere in otroka dobili otroško restavracijo. Na Marofu se tudi pripravljajo na kulturno prireditev. V Šeščah bodo imele žene zdravniško predavanje, v zadružnem domu pa kulturno priredi- tev. Za otvoritev Tedna bodo žene na/ 14 sektorjih v okraju priredile pionir-' ski dan. Dne 19. maja smo tudi v Šentpavlu ustanovili ^rbsitveni svet za zaščito matere in otroka. Na množičnem sestanku je bil izvo- ljen 12 članski odbor iz vseh množič- nih organizacij. Rešitev tega vprašanja je bila nujna in bo odbor imel dovolj dela, če bo resno ^>ristopil k temu. Dne 4. jiunija bo Pionirski dan za sektor Sentpavel, Orlavas, Gomilsko in Marijo Reko. Vodstvo Sedemletke in AFŽ se vse- stransko pripravljajo in imajo že iz- delan podroben program, da bo ta dan lepo uspel. OBVESTILO Uprava invalidskega podjetja »Starinarne« v delju obvešča vse njene stranke, ki so vlo- žile kakršne koli predmete v komisijsko pro- dajo pred 1. 2. 1950 naj iste dvignejo naj- kasneje do do 15. 6. 1950. Po tem roku zapa- dejo v korist Invalidske organizacije. Nedeljska zdravniška služba Dne 28. marca 1950: tov. Fišer Jože, Kri- žišnikova ulica 2. Nedeljska zdravstvena de- žurna služba traja od sobote opoldne do 8. ure zjutraj. PRODAM spalnico rujave barve, hrastov les (masivna izdelava). Naslov v upravi CT. OBVEŠČAMO javnost, da bomo od 1. junija dalje uvedli nov delovni čas ter poslovali za stranke od 7 do 12 in od 17 do 18. Putnik RAZGLEDNICE različnih motivov se dobe pri Putniku po 3 din. Zaloga je majhna. Pohitite z nakupom. Putnik Zveza borcev je podarila namesto venca na grob pokojnega Lupše Viktorja njegovi dru- žini 2.500 din. Našle so se živilske karte na ime Dobnik. Dobijo se pri šimenko. Pot na Lavo 5. Okrajno gradbeno podjetje Celje-okolica v Celju poziva vse dobavitelje materiala, da izstavijo v roku treh dni račun in ga takoj dostavijo v plačilo oziroma pošljejo banki v vnovčenje. Po preteku največ 14 dni pod- jetje računa ne bo več priznalo. To je nuj- no potrebno radi poslovanja v knjigovodstvu. lagal navzočim članom ZB. da bi se pobiralo prostovoljne prispevke, s katerimi prispevki bi se obdarile družine zavednih partizanov v Jurkloštru. Nabiralna akcija se je takoj začela po dvo- rani ter so v ta namen člani ZB dajali de- narne prispevke celo po 100 din. Nekateri člani organizacije ZB so obžalovali, da ni- majo s seboj denarja ter so predlagali naj se odredi en dan za nabiralno akcijo, za kar se bodo udeležili vsi člani z dobrovoljnimi prispevki. Tov. šmidova je odšla v ta namen na teren III. četrti ZB in nabrala prostovoljnih pri- spevkov nad 4000 din ter 2 metra blaga m 2 komada večje pločevinaste posode. Z na- branim denarjem bo MO ZB nabavil raznega blaga, kateri se bo podelil zaslužnim dru- žinam v Jurkloštvru. Zahvaljujemo se vsem članom ZB in tudi onim. kateri še niso vključeni v ZB ali so prispevali denarno v ta namen, da se obda- rijo družine zavednih partizanov Jurkloštra in okolina. Vabimo vse člane, da se udeležijo Partizan- skega pohoda v Jurklošter v čim večjem šte- vilu. čas odhoda iz Celja bo naknadno ob- javljen v Celjskem tedniku. Dvosobno stanovanje v Medlogu zamenjam za istega v bližini postaje. Naslov v upravi PREKLIC s katerim preklicujem udarniško knjižico št. 41.867 izdano od Gozdne manipulacije Bra- slovče in ostale dokumente, ki sem jih iz- gubil dne 1. maja 1950 od Braslovč do Sv. Jurija ob Taboru za neveljavne. Najditelja prosim, da vrne dokumente na gornji na- slov proti nagradi 500 din, katere prejme ob predaji knjižice in ostalih dokumentov. OKLIC Na javni sodni dražbi se bodo prodali sle- deči vrednostni predmeti, katerih lastniki st> neznani, oziroma neznanega bivališča: 1. Ura z verižico in obeskom iz nikla ce- njena na 800 din. 2. Srebrna ura znamke Anker-Watsch ce- njena na 1000 din. 3. Srebrna ženska ura z verižico iz bele kovine in 2 kronskim srebrnim novcem ce- njena na 700 din. 4. Srebrna ura na ključ s srebrno verižico in obeskom cenjena na 1000 din. Dražba se bo vršila dne 24. junija 1950 ob- 9. uri na Okrajnem sodišču v Celju, soba 51. Predmeti se lahko ogledajo ravno tam, pol ure pred pričetkom dražbe. Pod cenilno- vrednostjo se ne bodo prodajali. kino kino metropol od 26. V. do 31. V. sovjetski film »Zlati ključek« kino dom do 31. V. ameriški film »Vojna divjih mačk« kino žalec od 27 do 28. V. nemški film »Ni prostora za ljubezen« od 31. V. do 1. VI. sovjetski film »Aleksan- der Parhamenko« kino »udarnik« velenje 27. do 28. V. avstrijski film »Kvartet Schrammel« 31. V. do 1. VI. sovjetski film »Morski ja- streb« kino laško • do 29. V. ameriški film »Ali Baba in 40 razbojnikov« 31. V. in 1. VI. sovjetski film »Bogata ne- vesta« OBJAVE BUDNOST PRI IZVAJANJU NOVEGA ZAKONA O SOC. ZAVAROVANJU Novi zakon o socialnem zavarovanju 3'e eliminiral pogoje članstva zavarovanja in je osvojil pravilno načelo dejanske delovne do- be, po kateri se bodo določale dajatve, brez ozira na faktično zavarovanje, po času za- poslitve odnosno delovnega razmerja. To je važna odredba posebno za pokojni- ne, ki so dolgoročne dajatve z velikimi trajnimi finančnimi obremenitvami. Novi zakon predvideva tudi korekture po- kojnin starih upokojencev, kateri sedaj uži- vajo minimalne pokojnine in sicer na bazi dejanske zaposlitve. Pogoji za dosego tega so različni. Razumljivo je. da bodo pri tem skušali ustvarjati pokojnine in zvišati iste tudi ljudje, ki zato tudi po novem zakonu ni- majo pravice. še bolj nevarna, ter ljudski oblasti, kot samim delovnim ljudem, je pa škodljiva po- java takozvanih »nadripisarjev«, posredo- valcev, kateri se sedaj ponujajo in lovijo neuko starčke, katere teži vprašanje regula- cije in povišanje pokojnine, bodisi opravi- čeno ali neopravičeno. Tem se taki »nadripisarji« ponujajo proti nemalim provizijam češ, da bodo že »sko- mandirali« reguliranje pokojnine. Da se to že v kali zatre, je brezpogojno potrebno pravočasnih ukrepov, navodil in razglasov v tem smislu, da je za ureditev pokojninskih zadev edino merodajna Okr. uprava za soc. zavarovanje. RAZPIS Industrijska kovinarska šola Tovarne emajlirane posode v Celju bo v šolskem letu 1950-51 sprejela večje število učencev kovinarske stroke. Interesenti v starosti od 14 do 17 let naj predložijo kolkovane prošnje z 10 din, zadnje šol^o izpričevalo, zdravniško potrflilo in rojstni list upraviteljstvu šole do 10. 6. 1950. Zaželjena sta vsaj dva razreda srednje šole ali uspešno dokončana sedemletka. Na podlagi prošenj bo uprava šole obvestila posameznike glede opravljanja sprejemnih izpitov iz slovenščine in matematike. Učencem se nudi pouk v strugarski. orod- jarski in strojno-ključavničarski stroki. Stroške šolanja, ki traja 3 leta. krije šolska uprava. Vsi učenci so nastanjeni v Domu, kjer prejmejo vso oskrbo in po zakonu do- ločeno štipendijo. Upraviteljstvo šole RAZGLAS V drugi polovici avgusta 1950 bo v Celju gospodarsika razstava, ki naj bo prikaz celotne gospodarske in kulturne dejavnosti Celja. Nujno pozivamo vsa podjetja zveznega ,repuibliškega in lo- kalnega pomena v Celju, kakor tudi množične organizacije in ustanove, društva, privatne obrtnike in posamez- nike, da prijavijo takoj svojo udeležbo kot razstavljalci v tajništvu za gospo- darsko razstavo v Celju, Trg svobode lO.-I. RAZGLAS Dne 21.. 28. maja in 4. junija 1950 bo kontrolni zbor rezervnih oficirjev na terito- riju Vojnega odseka Celje. Zbor je razdeljen na tri etape in sicer: Tisti rez. oficirji, ki so dobili pozive za zbor na dan 21. maja so odrejeni v prvo etapo, rez. oficirji, ki so dobili poziv za 28. maj so odrejeni v drugo etapo in tisti, ki bodo dobili poziv za 4. junij so odrejeni v tretjo etapo. Udeležba je strogo obvezna. Konirolni zbor se nanaša tudi na vojaške obveznike s fakultetno izobrazbo, kakor tudi na rezervne oficirje iz prejšnjih vojsk. Vse tiste osebe, ki pridejo v poštev z ozirom na zgoraj navedeno in niso dobili poziva, naj se javijo na zbor dne 4. junija. S seboj naj prinesejo vse vojaške dokumente, oziroma dokumente o dokončani fakultetski izobrazbi. Izostanki se opravičijo samo v primeru težke bolezni. Tovariši rez. oficirji zavedajte se, da z vašo udeležbo na kontrolnem zboru pomagate graditi našo mlado armado. ZAHVALA ČLANOM ZB Krajevni odbor ZB III. četrti Celje- mesto, je na svojem masovnem sestanku predočil svojim članom, da bo MO ZB priredil dne 4. junija tega leta partizanski pohod v Jur- klošter in okolico ter je zaradi tega pred- Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Maslo Anton — Tel. 7. — Celje, Titov trg 1 — Tiska Celjska tiskarna