174. številka. Ljubljana, v sredo 1. avgnsta. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MAM [ahaja vsak dao ■▼©*er, iaimli nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman ca avatro-ogereke dežele sa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., aa jeden ■eter 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nj e dežele toliko več, kolikor poštnina anala. Za o a na ni 1 a plačuje ae od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne ▼racajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trga It. 12. Opravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne ftvari. Vabilo na naročbo. NI u v u o p. n. obclnatvo uljudno vabimo na nov« nnrocbo, stare gospode naročnine p«, 1*aster I in Je poteki« keaeem sneaecn naroenlna, prosimo, d« Jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vae številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa ljubljanske naročnike brez pošilja. n|a na dom t Vse leto . . . Kld. 1»'— I Četrt leta . . gld. H-HO Pol leta ... 9» 6-501 Jeden meaee. 1*10 Ca poAHJanfe na dom ae računa lO kr. na mesec, SO kr. aa četrt leta. S pošlI|anJem po poŠti velja i Vse leto . . • gld. IS*— I Četrt leta . . . gld. 4* — Pol leta ... „ 8*— I Jeden inesee . 1*40 tJaV Naročaje se labko s vsakim dnevom* a k kratil se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oilramo na dotično naročilo. Upravništvo »Slovenskega Naroda". V znamenju „kranjske hranilnice". Priobčili amo dopis iz Ljubljanskihme ščanskih krogov, v kojem je nekdo, ki ne pozna Btare nem-čurske klike, zbrane okrog kranjske hranilo ce, ■prožil miael, da naj bi omeujena hranilnica mestu k nakupu vojaške bolnice pripomogla z neobresto-vanim posojilom 500 000 gld. Bil je to nasvet, od kojega je meščanski dopisnik pričakoval, da ae bode ž njim zamazalo nekaj starih grehov atare kranjske hranilnice — če bi ga namreč le-ta vzprejela. Mi, ki kliko, pri kranjski hranilnici vladajočo, do zadnje kosti poznamo, in ki pred vsem predobro vemo, da — in ihrer hocb-stehenden Vornebmbeit — nikjer ne zataji surovega svojega sovraštva do nas Slovencev, smo dotičnemu dopisu pridejali opazko, da ne verujemo, da bi se naavetovaui projekt dal dognati. Naša krivda torej ni bila velika. Neki —pp--da je uradnik kranjske hranil« nice, ae ume* samo ob sebi — je na ukaz Bvojih gospodarjev radi omenjenega našega dopisa v Hein Schwegelnovem listu planil z germansko svojo gor-jačo po našem meščanskem dopisniku, in putem tudi po našem lislu, ter nas je z veliko ošabnostjo ozmerjal in opsoval, prav kakor bi čakali, da bode nas, k a-dar za ničeaar družeča porabni ne LISTEK. Smrt na bojišči. (Spisal Lov grof Tolstoj; proložil Fran G. P o d k r i m s k i.) .... Praskukme in Mihajlov sta našla končno vender nekoliko manj nevaren kraj ter se hotela malo oddahniti. Toda že sta ugledala blisk, ki ja je navdal, nad njima se blesteč, z novim strahom. 2e Bta čula, kako je kričala Btraža: „Bomba!" In nekdo je dostavil: „Vdarila bo v bastijol" Mihajlov se ozre. Zdi se mu, da svetlo telo prav v cenitu miruje, predno mu je možno natančno povedati, v katero mer bode zletela bomba. To pa traja samo jeden hip — in hitreje in vedno hitreje ae bliža bomba. Že ae vidi, kako žare iz nje na vse atrani avežnji ognja, kako bljujo stopljen svinec . . . vedno bližje in razločnejše se Čuje strašno sikanje: — bomba pade v sredo batalijooa. »Letite T — zaklical je nek glas. Popadajo na tla in Praskukme zatiane iz strahu oči. Z zaprtimi očmi pa sliši, da je padla bomba na trda tla prav blizu njega. Boječe po- b o d e m o , kranjska hranilnica prevzela mej svoje penzijonarje, ter nas preživela, kakor že sedaj mnogo drugih preakibi in preživi, ki bi drugod za nikako rabo ne bili! Ta piaar kranjake hranilnice nam predbaciva, da se poslužujemo neumnih sredstev (alberne Mittei), da so naši sodelavci .titfer veranlagte Zeileuhelfer* (in on, ubogi revež mora pisati, kadar mu hranilnični gospodje ukažejo, in morda je za to še posebej plačan!) in da je to, kar smo pisali ,ein ho'.htra-bendes Geschreibsel." In to gre* tako naprej, ker ti Nemci so na tem polju isto taki, kot njihovi bratci, naši .konservativci". Vedno jadikujejo, kako surovo da jih napadajo nasprotniki, ali oni sami ho v svoji pisavi taki neotesanci, no, kakor je to na primero plačani opričnik kranjske hranilnice, gospod —pp— 1 Človek bi menil, da je predlog, da naj da kranjska hranilnica brezobrestno posojilo v ta namen, da bi se razširilo Ljubljansko mesto na najlepšem kraji, vsaj vreden, da ae resno o njem razgovarjamo, in da ae ne vrže v koš, posebno zategadelj ne, ker je denar nabran v kranjski hranilnici prišel po svoji ogromni večini s slovenskih rok. Kdor pa bi pričakoval, da bodo naši Nemci pri tacih prilikah spuščali se v resne razgovore, ta jih slabo pozna, te poštenjake! Ce sami kaj zahtevajo, cede se od pra-v coljubnosti, ter kriče: mi smo nedolžni, kaj nas boste odirali, mi ničesar ne moremo, če Nemci v Celji ali Mariboru krivično proti Slovencem postopajo! In vse zahtevajo, in obnašajo ae, da mora vsak misliti, to so prave ovce, ki Slovencu nikdar ne bodo vode kalile! Taki so pa samo takrat, kadar kaj zahtevajo, če se pa od njih kaj zahteva, se ovca takoj spremeni v volka, in vsaka kost, ki bi morda odpadla Slovencem, se srdito brani, in za lastno skledo reklamujet V kranjski hranilnici najbolj občutimo tisto tujčevo peto, ki tako rada stopa po slovenskih telesih. Naj se reče, kar hoče, ta hranilnica je zavod, ki je zrasel na slovenski zemlji in s s 1 o v e n-sito močjo. Ni čuda, če nas peče, ako vidimo, kako se šopirijo Nemci na sedežih, kjer bi morali po vsi pravici Sloveuci sedeti, in če bi imeli tisti, ki imajo svoj denar pri hranilnici, kaj govoriti, bi ae v hipu pokazalo, dt so še dandanes udeležniki po svoji ogromni večini slovenske narodnosti, in da sluša; vsaka sekunda se mu dozdeva uro dolga,— toda bomba le ne pogine. Str*, h njegov je dospel do vrhunca. Pihni si, da se je morda zmotil. Bomba je labko veliko bolj daleč padla, nego si domišljuje! Sikanje je bilo morebiti le v domišljiji tako blizu in razločno. Odpre oči. V svoje zadoščenje zagleda tik sebe Mihajtova. Oba pa vidita v mali oddaljenosti jedne arbine (do \ m) žarečo bombo, ko se je jela baš trkljati naprej. Smrten strah se polasti Praskukmeja. Strah, ki mu ne dovoli ničesar jasno misliti ali čutiti. Pokrije si obraz z obema rokama in — čaka . . . Jedna minuta mine in še jedna — svet misij, načrtov, uftd, spominov se drvi Bkozi njegove vznemirjene možjane . . . »Koga bode umorila? — Li mene? — Mihajlov« ? — Možno ceo oba! — Kam me bo neki zadela, če ai je izbrala ravno mene? V glavo? — To bi bilo slabo, zelo slabo 1 Bila bi moja smrt — moj konec. Morebiti mi zdrobi samo nogo. Dal si jo bom lahko odrezati in vender bi ostal pri življenji. — Ali pa zadene le Mihajlova? Pravil bom potlej, v kakšni smrtni nevarnosti sva bila oba, — kako sva bila vsikdar aložna, — kako sva skupsj morda niti pet odstotkov vseh udeležnikov ni nemškega pokolenja. Ali vzlic temu imajo Nemci kranjsko hranilnico čisto v svojih rokah, in slovenski denar trosijo za smešne, pretirane, nemške namene, tako, da bi človek menil, da kranjska hranilnica nima druzega poklica, nego da zopet pridobi materi Germani ji kranjsko deželo, ki je bila nekdaj nemška, kakor to trdijo nemški skribenti v svoji svetovno-znani površnosti. In teu.u poklicu hočejo gospodje pri kranjski hranilnici svoj zavod tudi v prihodnje ohranit«, in o tem ni niti govorice, da bi se posvetila kranjska hranilnica namenu, z malo žrtvijo pomoči mestu Ljubljanskemu do razvitja, ki bi korisli'o potem ne samo Slovencem nego tudi Nemcem. Na kaj tacega naši Nemci niti v sanjah ne mislijo, ker bi šestem zgubilo nekaj tisočakov, koje ti ljudje pri svojih ponemčeval-nih nakanah krvavo potrebujejo! In to je, kar smo hoteli povedati, dasi amo vso to že tudi poprej vedeli, in od gospodov pri kranjski hranilnici bilo je več kot nepotrebno, da so radi tega proti nam spustili svojega pisarčka, da nas je nekoliko oščipal. Po našem mnenji so ravno hranilnični pisarji najmanj poklicani, braniti kranjsko hranilnico, ker se mora Buditi, da bo najeti. No pa tudi tu velja: Chacun a son gcut I Politični razgled« Notranje dežele. V Ljubljani, 1. avgusta. haloga koalicije. »Deutsche Zeitung", ki se je šele pred dobrim tednom iz nemško-židovsko liberalnega glasila prelevila v nemško-nacijonalno-antisemitsk list, pa doslej še ni imela poguma, pokazati avojega pravega lica zasukala je te dni rokave in s pestjo zagrozila tistim predrznežem, ki se brez nemško nacionalnega dovoljenja upajo v mestih z mešanim prebivalstvom ustanavliati za slovanske otroke slovanske šole. „Dtuttche Zeitung" se sklicuje na Ogersko Gradišče, katero mesto je bilo nekdaj povsem nemško in je sedaj Češko, se sklicuje na Opavo in na Tešm, ter se potem s silno jezo zažene proti slovenskim paralelkam na Celjski gimnaziji. Tako ne sme dalje iti, pravi rečeni list. To bi bil lep red, ako bi vsak, komur bi se zljubilo, smel ustanoviti v kakem nemškem mestu nenemško šolo in odko-diti nemško posest. Kje si, koalicija? Zakaj jim ne korakala, — skopaj se borila; — kako mi je bil ugrabljen; kako me je njegova kri obrizgnila . . . Oh ne! ni mogoče!" — je vzdihnil, »ona je bližje meni kot njemu." Nenadoma pa se spomni, da je posodil Mi-bajlovu dvanajst rubljev. Tudi se spomni starega svojega dolga, katerega bi bil moral že davno poravnati. Te misli mu prežene ciganska popevka, katero je dostikrat in rad pel; katero je pel Se na predvečer bitke. — Njegova mladostna ljubav se mu urine v misli. Dekle, katero je nekdaj vroče in živo ljubil, se mu prikaže, odičeno z lila-trakovi (lila mu je bila najljubša barva). — Spomni se moža, ki ga je pred petimi leti razžalil in kateremu je odpustil, ne da bi se bil nad njim maščeval. In mej vsemi temi mislimi in še neštevilnimi drugimi vilo se je — pred obličjem Biurti — kot rdeča nit upanje: »Končno uiti poginila ne bo!" Z zadnjim naporom hoče odpreti oči; tu začuti Bkozi polzaprte trepalnice pred obrazom rudeč plamen in hkrati silno bolečino v prsih. Pokonci skoči — steče na slepo srečo nekoliko naprej — spotakne se ob sabljo in pade. „Hvala Bogu," — si misli — „da sem samo hitiš na pomoč, gospodom Nemcem. Moglo bi se ugovarjati, da delajo tako tudi Nemci v slovanskih krajih, kjer love slovanske otroke v svoje nemške šole, dočim ae v slovanskih šolah nahajajo aamo slovanski otroci, a .Deutsche Zeitung" pravi, da ta ugovor ne velja, in zakaj ne? Ker je imel historični razvoj Avstrije to posledico, da se je prebivalstvo mnogih svest v slovanskih krajih posenciio, dočim ni nikjer slovanskega mesta s nemško okolico. V takih nemških mestih s slovansko okolico paralizujejo Nemci slovanski pritisk s nasilnim ger-man zovaujem in zato se upirajo vsemu, ksr bi moglo količkaj škoditi njih germanizovanju. To je tudi povod, da ae tako kriči zoper slovenske para-lelke v Cel ji, in zoper to nevarnost kliče „Deutsche Zeitung" na pomoč koalicijo, Češ, da je nje prva naloga, varovati to posest Nemcev. Galiski Malorusi. Glasilo neodvisne maloruske stranke »Hali-čanin" predlaga, naj se tekom meseca avgusta priredi shod vseh opozičnih frakcij maloruakih. Ta shod naj bi izdelal posebno spomenico v razmerah malo-ruskega naroda na Gališkem ter jo po posebni deputaciji dal izročiti cesarju, kadar pride obiskat deželno razstavo v Lvovu. Opozicijonalna stranka n posl. Romančukom na čelu deluje energično na združenje vseh opozicijonalnih frakcij, da bo posreči rečeni shod. Hrvatski ban. »Hrvatska" javlja iz popolnoma zanesljivega vira, da vprašanje o odstopu hrvatskega bana grela Khuena Hedervarvja še vedno ni rešeno, ampak le nje rešitev odložeua do jeseni. Ali bo ban kar jednostavno odstopil ali po oni »promoveatur ut amo-veatur" — tega »Hrvatska* ne ve povedati, da pa tekom prihodnje zime odstopi, o tem nič ne dvomi. Cerlcvenopolitlčne razmere na Ogerskem. Kardinal Vaszarv se je z ogersko vlado po-razumel. To je bistvo daljšega komunikeja, kateri je priobčila »Corr. de Ilungrie". Tu se pravi, da se primas in duhovščina ne bo več upirala cerkve-nopolitičnim predlogam, če jih cesar sankcijonira in da ne bo podpiral najodločnejšib nasprotnikov teh predlog, gorečih katolikov grofov Ferdinanda Zicbyja in Morica Esterhazvja, češ, da nista sposobna za voditelja konservativne stranke. Resnica pa je, da sta ta dva grofa tudi drugim narodom kolikor toliko pravična in da jih primas Vasz»ry kot fanatičen Madjar zategadelj neče podpirati. Vitanje države. Bolgarska. Dunajski diplomatični krogi se po pravici boje, da se jim Bolgarska izvije iz rok. Ako bi si Ko-buržan pridobil priznanje Rusije, ne da bi za to moral opustiti trozvezno in protiruako politiko, to bi jim seveda zelo ugajalo, ustavljajo se pa temu, ds bi se Bolgarska približala Rusiji in opustila svojo dosedanjo protiruBko politiko. Javili smo Že, da se je v tem zmislu oglasil »Pester Ltoyd", a tudi Ko-burzanu ni všeč, da so ae začeli bolgarski rusofili tako krepko gibati. Vlada bolgarska neće, da bi se na Dunaji mislilo, da soglaša s tistimi, ki hočejo za vsako ceno porazumljeoja z Rusijo. V svojem listu »Svobodno Slovo" pravi, da vodja runtfilov, ki je v Peterburškem »Svjetu" razvil svoj program, ni tega storil s privoljenjem vlade in priobčuje potem neko pismo voditelja Cankovljeve stranke, Petra Stan • črva, v katerem pnmu pravi Stančev, da z odstranjenjem Stambulova še ni rešeno bolgarsko vprašanje, ker se mora tudi Koburžan odstraniti in da naj Rusija določi, kdo bodi vladar Bolgarski. »Svobodno Slovo" pravi, da bi to prouzročilo revolucijo. — Faktično so razmere na Bolgarskem jako kritične. Rusoiili upajo, da dobe večino v zbornici, Koburžan pa bi rad imel poslušno večino, ki bi perhorescirala porazumljenje z Rusijo in se le njemu pokoravala — take pa iz lepa ne bo dobiti in zato je situvacija zanj kaj nevarna. labko ranjen!" In skuša si potipati prsi, ali zapazi, da so mu roke nekam težke in nepremakljive — ne more jih ni dvigniti. Zdi se mu, da mu stiska nekaj glavo. Pred njim tekajo vojaci gori in doli; on pa jih šteje mehanično : »Jeden — dva — trije vojaci — in tu — — častnik z zloženim plaščem." Svetla luč ga oslepi za hip. »S čim je neki sedaj-le sovražnik ustrelil V" — je premišljal. »S topičem ali s topom? — Izvestno 8 topom. Ob, g ej, še vedno streljajo in tu prihaja še več vojakov: pet — šest — sedem mož." Boji, da bi ga vojaci, ki se zbirajo v vedno večjem številu okoli njega, ne pohodili in poman-drali. Poklicati jih hoče ter jim povedati, da je le labko ranjen, a usta bo mu Buha in jezik se drži neba. Strašno ga žeja in nepopisno bi rad pil. Neka mokrota pa mu curlja čez prsi — je li voda? Je li — kri?! — »Gotovo sem se prej pri padcu udaril do krvi," — bo tolaži sam; strah pa, da bi ga pohodili, se mu večja bolj in bolj. Zbere torej vso svojo moč k vzkliku: »Nesite me proč!" (Konec prih.J Italijanski anarhisti. Vlada se skrbno pripravlja, da zamore čim prej izkoristiti zoper anarhiste sklenjeni zakon. K temu ie malo pripomogel Škandalozni izid pravde zoper Rimsko banko, ksjti vsa svet je ▼ tem jedin, da oproščeni zatožeaci in njih sodniki niso nič boljši, kakor anarhisti. Vlada je poslala posebno komisijo, da izbere nekaj otokov t Rudečem morji, kjer ne bodo »anarhisti" naseljevali. Komisija je ie našla nekaj otokov. Dokler se tam ne preskrbi, kar trebs za bivsnje in nadzorovanje deportirancev, jih pošilja vlada v Ameriko. Dopisi. Iz Ilirske Bistrice, 30. julija. [Izv. dop.] (Naše gasilno društvo.) Poročal sem Vam o svojem Času, da se za našo okolico namerava vender Že ustanoviti toli potrebno gasilno društvo. Res, stalo je mnogo truda, predno smo dosegli svoj namen. Prva ovira je bila, da nam deželna vlada zaradi neke malenkosti ni potrdila pravil. Začasni odbor je potem v tukajšnjo čitalnico sklical občni zbor, na katerem so se pravila premenila. Ta pre-menjens pravila je vlada pred kratkim potrdila. Osoovatni odbor je na to sklical za nedeljo dne 29. t. m. v Trnovo občni zbor. Zborovanja se je udeležilo mnogo občinstva, sosebno iz Trnovega. Že iz tega je razvidno, da ljudstvo sploh hrepeni po tem, res potrebnem društvu. Zborovanje je otvoril predsednik osnovalnega odbora gospod okrajni sodnik Kovač. Pozdravil je navzočnike ter izrazil svoje veselje nad obilno udeležbo. Svoj govor je sklenil s željo, naj bi mlado podjetje uspevalo v slogi in požrtvovalnosti. Nato je gospod učitelj Davorin Judnič prečitsl pravila , ter dodal tu in tam potrebna pojasnila. Končno je osnovalni odbor predlagal, kateri gospodje naj se v odbor volijo. Ker bo-deta obe občini Trnovo i Bistrica skupno delovali, volila se je polovica gospodov iz Bistrice v zbor in polovica iz Trnovega. Sedež društva bode Bistrica, bodisi da stanuje načelnik v Trnovem ali v Bistrici. Za načelnika bil je izvoljen gospod župan Trnovski Ivan Urbančič, njegov namestnik za Bistrico je gospod Anton ŽnidaršiČ in za Trnovo gospod Ivan Va-lenčič. Poveljni jezik bode izključno slovenski. Mlademu društvu želimo mnogo uspeha. — Ravno isti dan je imela tukajšnja podružnica sv. C rila in Metoda v gostilni »Jelovšek" svoje zborovanje in volitev predsednika. Gospod dekan Ivan Vesel, nje predsednik, je pozdravil došlece, ter razjasnil stanje družbe sv. Cirila in Metoda in nje požrtvovalno delovanje, sosebno na obalih Primorja ter na mejah koroških. Po sporočilih odbornikovib in tajnikovih je bila volitev odbora. Predsednikom je bil zopet jednoglasno izvoljen gospod dekan Ivan Vesel, odbornikom gospod notar Rthoć in tajnikom gospod Ivan Valeočič. L. Domače stvari. — ^Veledušno darilo za »Narodni dom") v Ljubljani izročil je uredništvu našega lista visokocenjeni slovenski rodoljub g. Fran Kal ister, veletržec v Trstu, namreč 2000 kron (t. j. tisoč goldinarjev). Ko z najtoplejšo zahvalo beležimo ta novi dokaz sijajnega rodoliubja, izrekamo Željo, da nam Bog ohrani še dolgo vzglednega slovenskega rodoljuba! Naj bi našel mnogo posnemovalcev mej imovitimi slovenskimi narodnjaki! — (Deže1no z bors ke volitve na Goriškem.) Volitev dveh deželnih poslancev namesto prof. Ćerins in dra. Andreja Lisjaka, ki sta mandata odložila, je določena na dan 27. in 28. avgusta. Dud 27. avgusta volijo kmetske občino Gorica Kanal-Ajdovščina, katere je zastopal profesor Ćerin, doc 28. avgusta pa veleposestniki, katere je zastopal dr. Lisjak. Kandidata za ta dva mandata Še nista postavljena, — (Volitve na Koroškem.) Na Koroškem se bodeta v kratkem volila dva državnozborska poslanca in Bicer v okrajih Špital - Št. Mohor in Št. Vid Wolfsberg. V teh dveh okrajih je le malo Slovencev, menda ne dosti več kakor nemških kandidatov. V Št. Mohorskem okraju so štiri slovenske občine, ki volijo skupaj 13 volilnih mož, v drugem okraju pa je slovenska samo občina Dravograd, ki voli štiri volilne može. Koroški Slovenci bo sklenili, glasovati za nemškokonservativna kandidata v obeh okrajih. Ker so levičarji in nacijonalci Bilno razcepljeni, se prav lahko primeri, da odločijo slovenski glasovi. Tudi vodja nemških nacijonalcev profesor Steinwender je to izračunal in zato je na volilnem shodu v Št. Mohorju lovil Slovence za svojo stranko. In s čim? Pripovedoval je, da bode tudi njim, slovenskim kmetom, prav prišlo, ksr bo on pridobil za kmete. No, ko bi kmetje na to Čakali, kar jim pridobi zmedeni Steinvvender, ki sam ne ve ksj hoče, bi vsi prišli na beraško palico. — (Pasinski glavar vitez 8cbwarz.) Po famoznih volitvah v Pazin ako mestno upravo, pri katerih je vitez 8chwars kolikor mogoče nplival, ter tako laški stranki pridobil večino 13 glasov, rssglasilo se je s vso gotovostjo, da je okrajni glavar Scbvrarz prestavljen v Trst. To seveda vitezu ai bilo po volji. Olločil je, ss a vsemi mogočnimi sredstvi tema premeščenju protiviti. — V ta namen je naprosil laške poslance, da so hodili od Petra do Pavla s prošnjo, ds bi se Schvrarz pustil še nekaj mesecev v Pazinu. Sam vitez ps je delal na svojo roko. Dal si je namreč na predvečer svojega godu v Pazinu napraviti razsvetljavo, na godovni dan so pa prihajale laške deputacije mu čestitat, za kar se je on s solzami v očeh ganljivo zahvaljeval. Da bi pa vsa komedija imela več uspeha, pozvalo se je v deputacije nekaj hrvatskih izdajic kmetskega rodu, napravilo se je za dobro plačo po noči na gričih Pazinake okolice par kresov, da se je potem moglo pisati v laške časopise: tudi kmetje ga hočejo v Pazinu imeti —. In res so novine vladi v tem smislu poročale. Naj pa na vse to še kdo reče, da vitez Schwarz ni pri jako zdravi pameti I — (Osobne vesti.) Minuli mesec je stopil v zasluženi pokoj učitelj veronsuka in slovenščine na Goriški gimnaziji in slovenski pisatelj Monsignor Andrej Maruši č, ki je 40 let služboval na tem zavodu. Prejšnja leta je bil prof M ar u šič deželni poslanec v Goriškem dež. zboru, nad 25 let pa je član dež. šolskega sveta Goriškega. — Bivši župan Goriški dr. M auro vi ch je dobil red železne krone III. razreda, — Davkar g. Viljem Kokail v Veli-kovcu je imenovan glavnim davčnim kontrolorjem v področji fij. vodstva v Celovcu. — (Odkritje Cigaletovega spomenika) na Ornem Vrhu pri Idriji bo 26. avgusta, ne pa 19. avgusta, kakor se je poročalo, ker obhaja tedaj »D -lavsko bralno društvo" v Idriji svojo desetletnico. Obširneji program se bo še priobčil. — (Nemšk junak.) Včeraj dne 31. julija t. 1. vršita se je pred c. kr. za m. deleg. okrajnim sodiščem v Ljubljani kazenska razprava, katera je v živih barvah razkrila trhljivost ljubljanske nemške kulture. — Obtožen je bil nemški t ur ne r Maka Andretto, sin meščanske rodbine in korespoudent pri neki prvi nemški Ljubljanski firmi, da je v noči od 14. na 15. julija v kavarni Ljubljanskega »Časi no" napsdel aloveuskega gledališkega igralca gosp. Ivana Sturma, ki je bil tja prišel z gosp. Fr. Oreh k o m, mu strgal Slav-čevo čepico raz glavo, čepico zmečkal in g. Šturma z neslanimi besedami razžalil. Obtoženec Andretto zahteva, češ, da ne razume zadosti slovenski, naj se obravnava vrši nemški, na kar mu sodnik opomni, da mu bodo vse v nemščino pretolmačil. Nato se zagovarja smehljaje, da večinoma ni kriv in da bode d.»kazal, da je tukaj velika pomota, prizna sicer, da je čepico res gosp. Šturmu raz glavo snel, da pa sedaj ne ve, kam je ta čepica prešla. Zaslišane 3 priče so razjasnile jako mično ponočno dogodbico, kakor se je vrš la tisto noč: Gg. Sturm in Orebok prišta sta v kavarno »Casino", ne sluteč, da se tam nahaja družba nemških »turnerjev Imela sta na glavi nove lične čepice društva »Slavec*. Komaj sta ustopila, prikaže se Maks Andretto in pravi: „Wie konnen Sie mit einer sol-chenSchmafumUtzeindieBes Lokal h i u-einkommen?! Stecken Sie die Mtitze in d en Sac k". Na to je g. Šturm odgovoril: »Wenn Btch die H rren darfiber aufbalten, bo gehe ich lieber hinaus." Omenjena dva gospoda sta hotela mirno oditi ali družba nemških »turnerjev" šla je za njima in na verandi strgal je M. Andretto g. Šturmu čepico raz glavo, jo zmečkal in rekel: »Wie konnen Sie mit einer so eleu-digen S ch maf u in ii tzen herumgehen, Sie Lauskerl!" Zmečkano čepico ponudil je potem g. Šturmu nazaj, ta je pa ni hotel vzeti ker je bila zmečkana in nikakor več za rabo ter je moral iti v dežju razoglav domov. Konečno ga je bil Maks Andretto še vprašal, koliko zahteva za to čepco in ko se mu je reklo, da bode veljala 5 gld, rekel je, da ničesar ne plača. Obtoženec Andretto vprašan, kaj ima na to odgovoriti, se vede jako ravnodušno brez vsakega kesanja in hoče deloma krivdo zavra- Fati na tvoje pajdaše od nemških .turnerjev", ko-r.ečno še taji, da bi bil on vprašal za vrednost čepic« in le pravi, da je njegov brat tako vprašal in potem rekel gosp. Šturmu: ,Ja, Sie bekommen 10 gld. suf den Kopi!" Vas priče so dokazale, da gg. Šturm in Orehek nista nikakor provocirala in se popolnoma mirno vedla. Po končanem dokazovanji predlagal je državni funkcijo-■ar, da naj se obtoženec ksznuje zaradi hudobnega poškodovanja tuje lastnine; zastopnik obtožiteljev izjavil je, da je za omikanega človeka, kakor bi prav lahko bil obtoženi Andretto, prava sramota, ako bo tako surovo obnaša, tembolj, ker ga ni nikdo provocirah — Povdarjal je, da so junaki take vrste zelo nevarni, ker lahko zanetijo velike prepire in pretepe, kateri konečno razburkajo celo politične valove. Treba je, da se take ljudi ostro z zaporom kaznuje, ker drugače jim ni priti do Sivega. Obtoženec Andretto ni imel niti jedne besedice, da bi se opravičil. Sodnik je razglasil razsodbo, da je Maks Andretto kriv hudobnega poškodovanja tuje lastnine in razžaljenja časti, da zanj ne govore nikake olajšavne okoliščine ter ga obsodil na globo 2 5 gld., eventuelno na petdnevni zapor. Obtožitelj gosp. Šturm oglasil je takoj pritožbo zoper razsodbo, posebno zaradi neprimerno majhne kazni. Mej obravnavo naučil bo je obtoženec tako čudovito hitro slovenski, da je slovenski govoreče priče prav dobro razumel in jim ugovarjal in zapustila ga je popolnoma želj», slišati pravdo še n» inftki. Tako se je gosp. Andretto vsaj slovenskemu jeziku priučil; nam je pa podal s svojim junaškim obnašanjem vzorec n emškega ,t ur ne rja* in vzorec nemške kulture, katera se naj sam Slovencem v prihodnje ne ponuja več tako toplo. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca julija 1894 uložio je v mestno hranilnico Ljubljansko 594 strank 180 461 gld. 93 kr., 562 strank pa vzdignilo 176489 g d. 86 kr. — (Šolska poročila) Z včerajšnjim dnevom sta sklenili c. kr. obrtni strokovni Šoli za obdelovanje lesa in za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani šolsko leto. Letnemu izveBtju, katero je izdal ravnatelj gosp. Ivan Šubic, povzamemo nastopuo: Strokovno šolo za lesno obrt je obiskovalo 59 rednih učencev in hospitantov v 4 letnikih, javno risarsko šolo pa 50, skupaj torej 109 frekveotautov. Povoljen uspeh je doseglo rednih učencev 37, nepovoljen 2, izpit ponavljajo 4, neizprašani so ostali 3, odhcdno izpričevalo jih je dobilo 6 Po narodnosti je bilo 57 Slovencev in 2 Nemca, mej rednimi učenci po veri vsi katoličani. L Ljubljane jih je bilo 13, sicer iz Kranjske 41, iz drug h krajev 5 Obiskovalci javne risarske šole no pripadali 12 raznim obrtom. <— Strokovno šolo za umetno vezenje in šivanje čipek je obiskovalo v 3 razredih skupaj 35 rednih učenk, koncem šolakega leta jih je ostalo 29. Vseb vpisanih hosp'tantin) je bilo 22, vseh vpisanih obiskovalk 57. Povoliui uspeh je imelo 24 rednih učenk, neopovoljen 1, ponavlja izpit 1, ne-klasinkuvane 3. Mej VBemi obiskovalkami je bilo 44 Slovenk, 11 Nemk, 1 Poljakinja in 1 Italijanka; iz Ljubljane jih je bilo 27, sicer s Kranjskega 20, iz druzih krajev 10; po verirazuo 1 protestantovke vse katoličanke. Na obeh zavodih je poučevalo Bkupaj 16 učnih moči in Bicer: g. ravnatelj, 7 stro* kovnih učiteljev, 3 strokovne učiteljice, 2 pomožna učitelja duhovnika za veronauk, 1 učitelj risanja in dva delovodji. Izvestje prinaša podobo starinskega lesenega stropa iz 1. 1638 v Kranji in kratek popis — Šolsko leto 1894/95 se prične dne 18. septembra « slovesno božjo službo. Oddelek za pletenje košaric se bode otvoril dne 1. oktobra t. I. Obiskujejo ga lahko moški in ženski učenci. Pouk v tem oddelku traja za sedaj jedno leto. — Trgovska šola v Ljubljani. Tukajšnjo trgovsko šolo gosp. CBarskega svetnika Ferdinanda Mahra obiskovalo je v pretečcnem šolskem letu 225 učencev in sicer gremijalno trgovsko šolo 102, privatno trgovsko šolo pa 123. Po narodnosti bilo je 93 Slovencev, 52 Nemcev, 45 Hrvatov in Srbov, 28 Italijanov, po 2 Grka in Rumuna in po 1 čeb, Nizozemec in Španjolec. Učiteljski zbor ima 18 Članov. Oproščevalni izp t na gremijalni trgovski šoli vršil se je predvčerajšnjim v navzočnosti izpraševalnega komisarja gosp. Josipa Kordina. O J 15 učencev prebilo je izpit 12 z dobrim uspehom, 3 pa ga bodo ponavljali Čez dva meseca. Novo šolsko leto prične se 1. oktobra. V trgovsko šolo sprejemajo se učenci, ki su i dobrim .*i>ilJBiie!:T SflftoiAff, JsiJ M C Sirili Jh/ui uspehom dovršili tretji razred kake srednje aH meščanske šole. Absolviranim učencem preskrbuje ravnateljstvo po mogočnosti službe v ta - in inozemskih trgovskih hišah. Ljubljanska trgovska šola, ki je bila ustanovljena leta 1834., imela je v 60. letih avojega obstanka 9697 učencev. — (K ran jaka moška podružnica) družbe sv. Cirila in Metoda ima svoj redni občni zbor v čitalnični bralni sobi v četrtek dne 2. avgusta t. I. ob 1 /a9. uri zvečer z običajnim dnevnim redom. — (Veselica,) katero je priredilo .Bralno društvo v Rušah* s sodelovanjem Mariborskega tam-buraškega zbora v nedeljo 29 julija, se je pri krasnem vremenu kaj lepo zvršda. GoBtov iz Maribora je bilo jako mnogo. Pri veBelici 8e je tudi nabiralo aa družbo sv. Cirila in Metoda in se v to svrho nabralo 12 kron 50 vin. (6 gld 25 kr.). — (Goriška tiskarna g A GabrŠčeka) je razposlala obširne lepake, na katerih so vsi urniki poštnih votenj na Goriškem in onih, ki imajo svezo z Goriškimi ter vozni red vseb železnic na BloveriBki zemlji. S tem je omenjena tiskarna gotovo ustregla slovenskemu občinstvu. — (Starinska r a ziB k a v a n j a.) Ravnatelj Tržaškega naravoznanskega muzeja dr. Kuril pl. Marchesetti raziskuje tudi letos grobišča pri bv. Luciji nad Tolminom. Spravil je že mnogo znamenitih starin na dan, ki so razstavljene v omenjenem muzeju v Trstu. G. Marchesetti je dozdaj preiskal že kakih 320O grobov. — (Novo knjigoveznico v Gorici) je ustanovil g. Anton Jeretič, trgovec b papirjem, ter se je preselil v Semeniške ulic9. — (Poseben vlak iz TrstavPoBtojino) priredi »Tržaški Sokol" v nedeljo dne 5 avgusta povodom narodne slavno9ti v Postojini. O lhod in vozne cene tja in nazaj so: T r h t ob 7. uri zjutraj (II. r. gld. 4 50, III. r. gld. 3). Grijan ob 7. uri 19 m. (gld. 4 35, in 2 90), Nabr ežina ob 7. uri 39 m. (gld. 3*90 in 2 60), Prose k ob 8. uri 1. m. (gld. 3 60 in 2.40), Občine ob 8 uri 12 m (gld. 3 60 in 2 40), Sežana ob 8. uri 26 m. (gld. 3.30 iu 2 20), Divača ob 8. uii 46 m. (gld 2.50 in 1-60), Ležeče ob 9. uri 5 m (gld. 1 80 in 1 20), Št. Peter ob 9. uri 28 m. (gld. 1*10 in 70 novč) Prest rane k ob 9. uri 40 m. (50 in 30 novč.). V Postopno dospe vlak ob 9. uri 45 m. ter se povrne v Trst ob 12. uri 29 m. po poluuoči. Ude-ležneič progH Gorica Nabrež na se olpeljejo s prvim jutranjim vlakom, ki pride v Nabrežino ob 6. uri 32 min. Vstopnice se bodo prodajale v vlaku. — (Zopet tragičen dogodek v T r h t u i V vili Pagliaruzzi ua Katinari se je v ponedeljek zvečer proti 9 uri pripetila krvava drama. V omenjeni biši sta stauovala 4 lletni oskrbnik A Sviligoj in 201etni hlapec J. Dastjančič. Oskrbnika sta obiskala proti večeru dva gospoda, s katerima ae je pri odhodu poslovil na dvorišču. Komaj Bta obiskovalca odšla, ustrelil je B*stjančič, ki je v sobi prežal, dvakrat iz puške dvocevke ua oskrbnika, ki bo je mrtev zgrudil na dvorišči. Predno so še domačini se upali, prijeti morilca, zažgal je pohištvo v sobi iu potem ustrelil samega Beba v srce. Gasilci so prihiteli na pomoč, ter našli morilca mrtvega uredi goreče sobe, poleg njega je ležala puška. Uirok groznemu čina je bil prepir, ki sta ga imela popoludne oskrbnik in hlapec. Oba mrtveca bo prevedli v mrtvašnico k sv. Juttu. — (Fotografije bivše okoličauske straže v Trstu) V Dolenčevi tiskarni (Piazza Ciserma št. 2) v Trs'u se dobivajo v kabinetni obliki izvedene fotografije, predstavljajoče skupino 7 okoličanskih gurdistov, mej katerimi je kapitan kompanije. Ta tjtograna je primeren spomin na bivši vrli okoličanski batalijon, katerega gotovo še dobro pomnijo vsi TržaČani. Cena fotografiji je 1 goldinar. —-(Uradi c. k r. finančne prokurature v Trstu) so od minule nedelje v IV. nadstropji novega poštnega in finančnega poslopja. Vhod je nasproti evangeljski cerkvi. — (Obče delavsko izobraževalno in podporno društvo v Trstu) se je preselilo iz ulice Torrente v ulico Donato št. 1. Seje bodo redno vsak ponedeljek. _i r i Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda I L -JL *Tv.*£-,>^jAa3iaM 7 i v... ' 11 * v 1 Razne vesti. * (Vročina.) V severni Italiji je bila poslednje dni silna vročina. V Florenci bo imeli 381, a° C v senci in 51 0 na aolncu. Ljudje so si namakali čela pri javnih vodnjakih, da bi se ohladili. V Milanu in v Como je bilo 36V, 0 C. toplote v senci. V Milanu se je nekaterim osebam v sle d vročine začelo mešati. V Bo Ion j i je bilo 37 °, v Paviji 37 3 o. V južni Italiji ni bilo take vročine in je bilo v Palermu in v Mesnini ob istem času le 33 0 toplote. * (Zgorela tovarna.) V Karlinu poleg Prage je zgorelo dne 30. m. m. glavno poslopje elektrotehničnega zavoda Križ i k. Škoda se ceni na 60 000 do 80 000 goldinarjev. * (Grozen požar) je uničil vse mesto Kotel v slivniškem okraji v Bolgariji. Ker je VBled euše primanjkovalo vode in se hiše drže stikoma druga druge, se je ogenj širil strahovito hitro in je kmalu bilo vse v plamenu. Zgorelo je blizu 2000 hiš. Pogorelci prebivajo sedaj pod šotori, katere je poslala vlada. * (Vojna ladija „Rusalka".) Ekspedicija, katero je odposlala ruska vlada, da najde v finskem zalivu lani potopljeno vojno ladijo „Rusalka", dozdaj ni dosegla nikakoršnega uspeha. Iskanje potopljene ladije se bode bržkone vsled tega opustilo. Knjitovnost. — „Učiteljski tovariš", glasilo „S oven-skega učiteljskega d'uUva v Ljubljani", ima v št. 15. to-le vsebino: Fr. Crnagoj: Cvet'ičje v šolskem vrtu; — L. Lavtar: F t'ga; — A, Likozar: Opravila v šolski drevesnici meseca vel. srpana; — E. Lah: Avstrijsko šolstvo v I. 1890. s posebnim <>/. rom ua Kranjsko; — Književnost; — L'stek; — Naši dopisi; — Društveni vestnik; — Vestuik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — „Vatrogasac" ima v št. 15 naslednjo vsebino: Treba nara pašnika t. j z ikona za vatrogastvo; — Temeljne domnev škole; — O kazališt-nom pitanju; — Iskrice; — Blaž Maru^sig; — U kojem Btno stolj»-ći; — Iz vatrogasnih družtava; — Naši dopisi; — Domaća i različite vieBti. Br z ©j arvtee. Dun^j 1. avgusta. Pogreb nadvojvode Viljema, določen prvotno na petek, bo jutri v četrtek, ob 4. uri popoludne. Cesar je to premembo zaukazal iz obzirnosti na ponesrečenega nadvojvode brata, nadvojvodo Albrechta, ki postane v petek 7 7 let star. Dunaj 1. avgusta. Na izrecno željo cesarja ne bo nadvojvoda Albreht prisostvoval pogrebu ponesrečenega nadvojvode Viljema. Nadvojvoda Albreht se je že odpeljal z Dunaja. Postojina 1. avgusta. Udeležba večje deputacije češkega sokolstva pri sokolski slav-nosti dne 5, avgusta je po naznanilu dr. Podli jinvja zagotovljena. Primorsko planinsko društvo na Reki se udeleži slavnosti korporativno. Praga 1. avgusta. „Narodni Listyu priporočajo mladočeškiui voditeljem, naj se začnejo baviti s cerkvenopolitičnimi vprašanji, da dosežejo tiste narodnostne pridobitve, katere je papež Leon obljubil vsem Slovanom. Beligrad 1. avgusta. Vodja radikalne stranke Nikola Pasić se je vrnil sem, da prisostvuje shodu radikalne stranke. Ministerski predsednik Nikolajcvič ga je povabil na posvetovanje, ki je trajalo več ur. Pripoveduje se, da je Nikolajcvič ponudil radikalni stranki spravo. Rim 1. avgusta. Danes se je razglasil kraljevski ukaz, s katerim je odpravljeno obsedno stanje na Siciliji. Livorno 1. avgusta. Kočijaš umorjenega urednika Bandija je, konfrontirati z Ore-stom Luchesijem, potrdil, da je to morilec Bau-dijev. Luchesi taji odločno, druge konfrontirane priče ga ne spoznajo. Pariz 1. avgusta. Policijski komisar v Cetteu, ki je svoj čas preiskal Caseriovo stanovanje, pa o uspehu ni poročal oblastvu, dasi je našel mnogo materijala, se je iz službe odpustil. Sedaj je dognano, da Caserio ni umoril CarnoU po naročilu kake zarote, ampak na svojo pest. Frankobrod 1. avgusta. V tukajšnji pinakoteki je nepoznan človek iz Lembachovih portretov cesarja Viljema in maršala Moltkeja izreza 1 oči in portreta tudi drugače po škodil. O storilcu ni sledu. Iz uradnega lista. Izvršilne aH eksekutivne dražba: Marije Poni kvar umožene Florijanćič v Ljubljani, tretjina posestvu v Žužemberku, cenjena 116 gld. 66 nove , dne 7. avgusta in 4. septembra v Žužemberku. Ive Prusa zemljice v DraSčici, cenjeno 1227 gld., (prestavljeno), dne 17. avgusta v Metliki. Josipa Renko- ta posestvo v Bnlcih, cenjeno 3844 gld., dne 20. avgusta in 21 septembra v Ilirski Bistrici. Jakoba Trauna premično blago na Gtincah, cenjeno 8251 gld. 44 nove, dne 20. avgusta in 3. septembra na Glincab po m. d. okr. sodišči v Ljubljani. Janeza F ur I a na posestvo v Orknici, kupljeno po Urši Furlan, cenjeno 2243 gld., potom relicitacije, dne 20. avgusta v Cerknici. Antona Gerbeca posestvo v Verbicab, cenjeno 529 gld., dne 20. avgusta in 21. Beptembra v Ilirski Bistrici. Urše L u ž a r zemljišče v Lužarjih, cenjeno 1180 gld (ponovljeno) dne 21. avgusta v Velikih Laščah. Valentina Jer ina posestvo v Culnišab, (ponovljeno), dne 21. avgusta in 21. septembra v Litiji. Matije Brove-ta posestvo v Zagorji, (ponovljen ), dne 21. avgusta in 21. septembra v Litiji. Matiia Bi'o ve-ta posestvo v Zagorji ob Savi, cenjeno 5600 gld., dne 21. avgusta in 21. septembru v Litji. Martina in N« i* Žagar posestvo v Vasi, cenjeno 720 gld., dne 22. avgusta in 26. septembra v Kočevji. Jož« i' i D e 1 a č a v Noviseli polovica posestva, cenjena 933 gld. in pritikline cenjene 55 gld., dne 22. avgusta in 19. septembra v Kočevji. Jakoba Novaka posestvo v Gornjem Vremu, cenjeno 634 gld., dne 22. avgusta in 22 septembra v Senožečah. Jakoba Mlakarja zemljišče v W\ Vasi, cenjeno 5495 gld., dne 22 avgusta v drugič v Ložu. Razpis del: Za uravnavo Save in breznih varstvi-u ili zgradb in sicer 1 ) V delni progi Tacen, Črnuški most, Št. Jakob (v skupnem znesku 740 000 gld.) za prvo leto določenih zgradb v znesku 56 150 gld. 2 ) v rečni progi Litija-Sava pri Pono-viču v zneeku 5800 gld. Ofertna obravnava dae 14 avgusta zjutraj ob 10. uri, do kateiega časa je vložiti ponudbe pri deželnem predsedstvu v Ljubljani. Zalivala. V sporazumijenji s krajni tn šolskim svetom se šolsko vodstvo l«>po zabvaljujo tukajšnji podružnici Ciril-Metodovo družbe, ki je šoli izročilu liti knjižit: za šolska darila, in ravno tako tudi ve. go»podu J. Š e ige rseh m i e d u , ki je z lepimi darili io posebej obdaril tiste učence, ki so se posebno pridno učili veronauka. Vsem dobrotnikom šole naj Bog povrne! V Kostanjevici, dnu 30. julija 1894. (ŠoImIco vodstvo. Uisirll no v I^jiil>IJatil: 28. julija: Jožef Pipan, ekspedijontov sin, 7 mesecev, Streliško ulice št. 11. 89. julija: Gizcla Zaje, črevljarjeva hči, ltf let, Gospodske ulice št. 9. 81. julija; Viljem Mayr, lekarnar, 64 let, Sv. Petra cesta at. 2. — Frančiška Itapuž, delavčeva žena, 35 let, Trnovski pristan št. 15. V deželni bolnici: 27. julija: Fran Kerniec, delavec, 18 let. 29. julija: Franca Kersnik, delavka, 40 let. Meteorologično poročilo. 9 o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krioa v, mm. 1 i «e 3 1 w 7.zjntraj 2. po po 1. 9. zvečer 7330 ««. 732 2 aa, 732-9 ar.. 17 69 C 25 7« C 16 4° C si sv/.. hI. zah. si. zah. d. jas. d. jas. d. jas. 000 ais. Srednju temperatura 19-9°, za OT° nad iiormalom. X3a£ua^avaML borza dnć 1 a\nuata t. i. Skupni državni dolg v notah..... gld. 40 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 . 40 t Avstrijska zlata n-nta....... 122 f)0 „ Avstrijska kronska renta 4"/„..... 97 B 70 " Ogerska zlata renta 4°/«,...... 121 , f>5 [ f)gcrska kronska renta 4°/„..... 95 „ 95 , AvHtro-ogerske bančne delnice .... 1008 „ — n Kreditne delnice......... 362 . 40 „ London vista........... 124 , 70 „ Nemfiki drž. hankovci za 100 mark . . . ?1 „ Italijanski bankovci........ 44 a 30 „ C. kr. cekini.......... 6 . 89 . Dne 31. julija t 1. 4°/4 državne srečke iz 1. 18.54 po 250 gld. 149 gld. — kr Državne Brečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 197 „ 25 , Dunava reg. srečke 6«/a P° 100 »Id. i . »2? ■ 20 B Zomli. obč. avstr. 4I,'1°/P zlati zast. listi . 122 „ 60 m Kreditne Brečke po 100 gld...... 197 , — „ Ljubljanske Brečke........ 24 , 50 „ Rudollove srečko po 10 gld...... 23 . 50 „ ' Akcije ane lo-avHtr. banke po 200 gld. . . 163 , SO Tramway drnfit. velj. 170 gld. a. v. . . . 810 n 50 „ Fapii'uati rubelj......... 1 „ -''31 , „ IzurJonca*a sedlarskega pomočnika vzpre|me takof pod ugodnimi pogoji Luka I^e-nnrelć, sedlar v Do1«d|«u Logatca. (826—1) V najem *e prevzame prodajalnica na deželi s vato opravo. (818—2) Ponudbe vzprejema upravništvo „Slov. Naroda". Gostilna v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 5 se odda z dnem 1. novembrom 1894. Več se izve ravno tam v pokanji. (784—3) Ravnokar izišla in je v zalogi pri meni: Nemško-slovenska pravna terminologija uredil dr. Janko ItahnlU. Broširana S gl«l. 50 kr., vezana 4 gici. KOLO sbirka izabranih hrvatsko-slov. mužkih sborova. Broširano 1 gld. SO kr., po poiti 1 gld. 05 kr. ICoH<>iil4ii4>s|Mkii-vv nlzer za glasovir« dvoročno, nd Ane pl. Jaboruegg-Alteu-fela. — Cena OO kr., po poŠti OS kr. Z velespoštovanjem (804—3) trgovina s knjigami in papirjem t Ljubljani. C. h. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda vol^avTieg:* od X. j-a.n.l1a. 1894' Naatopno omenjani prihajali I |n ortliajalul čaat oanaeenf na % »r*dt%J^vrnpmkrtn eamu. Sradnjeavropaki 6m J« krajnamti daau v Ijjnta. Uanl ti S minuti naprej. Odkod ls LJubljano (jul. kol.). Oh 19. uri 8 min. fM> noH otebni vlak t Trbla, Pontabal, Beljak, Oe-lovao, Franianafeate, Ljubno, o»e Belathal v Aaaeee, Iaohl, Orano-den, 3oInn«rar oaebnl vlak a Duuaja preko Amstettena in LJubuega, HaUaka, Oelovoa, Pontabla, Trblta. Odhod Is LJubljane (dr*.. koU. Ob 7. aH V3 min. *Jutrw(uI-ske mladine izreku podpisan« c tem potom najtoplejšo zal> valu. Ob jedrom tudi vsa čast in zalivala gospodu Kr. Kavseku, žup»nu Spodnje Siske, kateri je otrokom svi>jo obeine iad-ii! i Šolski dan izplaAal nagrado za natirane hroSćo ter jim s tem napravil mnogo veaulja. V Šiški, 81. julija 1894. Anton Javoršek, šolski voditelj. Odvetnik DR Kari Triller usoja se naznanjati, da je otvoril z današnjim dnem svojo odvetniško pisarno v Ljubljani (808—2) v Gospodskih ulicah h. št. 4, I. nadstropje. V Ljubljani, dne 28. julija 1894. pivovarska delniška družba (poprej Maks Kober & Goss). x (819—2) odlikovano pri mej narodnem tekmovanji za pivo v razstavi živil na Dunaj i leta 1894 {fejjjT z najvišjo odliko s častno diplomo in z zlato medaljo za sotrudnike. X Izdajatelj ia odgovoril urednik: Joiip No U i. Laatniiii in tisk .Narodne Tiskarne11.