#ftMBtesna __ kroni. iiaročnina listu : Celo leto 35 din., pol leta IM diiu, četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se .«računajo po dogovoru; pri večkratnem tnseriranju primeren popust Upravništvo •prejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. STRAŽA NEODVISEN POLITIČEN UST ZA SLOVENSKO U00STV0 IB. Ite v. Mapibop, dne 6. februarja 1929« Poštnina v državi SHS pavšalirana» .Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petak. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru» Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od Ili de 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo, Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113. Letnik XIV. Demokracija — naša rešitev. SLS uveljavlja svoj krščanska noeijaini program v državi SHS z vedno večjo energijo in, doslednostjo. Priča za to »vam je naj novejši nastop foslanoa Jugoslovanskega kluba Sušnika za zatirano rajo v Makedonci. Kot načelna stranka se poteguje SLS za vse sloje in plemena, zahteva samoupravo v okviru ©dine 'države za vse pokrajine, ki nočejo beograjskega centralizma in robstva. Nastop poslanca Sušnika" za Makedonce je vzbudil Vihar (po srbskih listih. „Balkan“ vidi v nevarnosti že samo Su-madijo, osrčje državotvornega srbstva in hujska poulično beograjsko dru aal, da „linča“ prečanske elemente, ki se drznejo polagati roko na pokrajine ki so Še a priori' pod srbsko hegemonijo. V resnioi, „nekaj gnilega fe v. državi Danski“ Beograjska ministrska gospoda se ne zav eda, da živimo v kulturnem času, v dobi moderne demokracije. Vedno misli, da še ima vladati predvojno dvemiUjonsko matq Srbijo, kjer mo--derne kulturne in softijalne prilike »ploh niso prišle veliko v poštev. Duševno obzorje se je beograjskim gospodom po vojski še zožile, namesto razširilo, ker se ne morejo več otresti mentalitete, da, so edino Srbi zmago-valoi, vsa druga plemena pa podjarmljena „para“;, ljudje druge vrste, ki nimajo z gospodejpčiml enakih pravi®. Vse te napake so bistvena ovira konsolidacija našo države in krive vseh naših gospodarskih, kulturnih in socijalnih krivic. Na podlagi tega miš ljenja vladajočih krogov se doprinaša jo vsak dan dejanja, ki naravnost izzivajo vse pametne in, misleče ©lernen-« te v državi k odporu in zatirajo že v kali mogočnost vsake poravnave in sporazumlj enj a med troplemenskimi državljani. ,V enajsti uri kličemo v, Beograd:, Iztreznite se, moderna demokracija jin ljudske svobodščine zahtevajo svoje pravice! 1. Bistvo demokracije. Demokracija znači ljudske svobodščine in samovlado ljudstva. Sloni na načelu, da je vsak človek osebnost, ki ima neizpodbitne pravice, kältere mu ne sme nihče kratiti. Svojo podlago imajo v naravnlem zakonu, ki garantira vsakemu človeku enake pra vice do življenja, svobode, dela in nalaga vsakemu tudi enake dolžnosti- — Kakor posameznikom varuje, isti naravni zakon tudi pravice socijalnim skupinam človeških osebnosti, družinam, plemenom, narodom in državam. Fred forumom naravnega zakona, na, katerem temelji moderno demokratično taačelo, se nahajajo vse predpravice zgodovinskega, tradioijmeilpiega ali plemenskega značaja. :Tu smo vsi e-«aki, ,,'OČeta enega sinovi“, ni dvoje, ali večvrstnih ljudi, nadčloveka in sužnja. Prosto sme vsak v okviru niansi naravnega zakona svoje osebno življenje izživljati, izražati svoje misti in težnje, združevati se s sorodnimi elementi v socijalne skupine in določevati si obliko vladavine. Na podlagi teh načel zahteva Ljudska stranka, kot prava demokratična in napredna stranka enake pravice za vse državljane in plemena v država SHS. Ne dela tukaj nobene iz leme med Hrvati, Slovenci in Srbi, hoče celo, da dobijo tudi muhamedanca, Arnavti, Madžari in tudi Nemci to kar jim kot ljudem po njihovem številu gre. Med plemeni v moderni dobi ni: gospodov in sužnjev, vsi so e-maki. Sumadintec nima zato, ker slučajno blizu Beograda prebiva, nič večjih prane, kakor Slovenec ali Makedonec, Svojo vrednost ima osebnost le radi tega, ker j© človek, svobodno bitje z meumrjočo dušo, ne pa radi tega, ker pripada temu ali onemu plemenu. t Ljudska stranka uvaja kot načel na krščanska stranka ta načela z neizprosno doslednostjo v prakso. Poslanec Sušnik je storil le svojo dolžnost do vzvišenega strankinega programa, ko je nastopil za zatirane Makedonce. Kdor, trpi; krivico, bo vedno našel zaščito pri Ljudski stranki. Po svojem (programu mora biti naša stranka za vse, za vsa plemena, celo državo, vse sloje In razrede, ker njena načela sol svetovna, občečloveška in vesoljna,, Taka politika Ljudske strankje bo vsem v korist, tudi Srbom ne bo v škodo. Politika hegemonije,, nadvlade enega plemena je nehote združena z n asi! šivom, izkoriščejvanj em in krivico. Prej ah slej pa po zakonih zgodo vine doživi taka politika polom. Ne bomo tukaj naštevali* vseh absolutističnih predvojnih držav, ki so se zrušile v prah pred demokracijo* omenimo tukai le Pruse., katerih politiki je tako podoben sedanji beograjski režim. Nočemo vam ničesar vzeti, Srbi» kar vam pritiče in gre, temveč hočemo, da dobijo tudi drugi državljani to, kar jim gre. y, interesu srbstva samega, v imenu države, svetih in nedotakljivih pravic morale, ki vsako krivico maščuje, na lastnem narodu, smo proti imperialistični politiki beograjske porodice. Molčanje v teh pr -liikah bj bi naš največji greh in ne čednost. 2. Demokracija ne; pozna predpravic. V luči pravega pojmovanja demokracije se nehajo vse predpravice, zgodovinskega, kultiurntega ali plemenskega značaja- Jalov poslane Izgovor, da so Srbi zmagovalci in. državotvorno jedro države. Mislimo, da j"© odveč na tem mestu še enkrat do’ kazovati, da Srbi niso odločili svetovne vojne in da smo se mi 'prostovoljno s polnim pridržkom vseh zgodovinskih kulturnih in človeških pravic, ki nam gredo, združili s Srbi v eno državno ' edinico. Srbi so veliko pretrpeli! za svojo svobodo, nič manj nismo mi pre’ čani, zato imamo pravico, do iste, z 'drago krvjo priborjene svobode. Pa tudi, če bi bili mi res (podjarmljenci, kar nikakor nismo, bi nas ne smeli siliti 'pod kako nadvlado. V tem slu čaju bi nas ščitila načela demokracije, čiovečanstva, ki zahtevajo pravico za vsakega človeka. Se veliko manj smete izvajati nad nami uasilstvo, kot popolnoma svobodnimi ljudmi. Mogoče si „vele kultur n a‘" beo- grajska gospoda tudi osvaja načela moderne demokracije, a stoji na stališču, da je treba pnečane in 'druge manjvredne nesrbske elemente za svobodo demokracije še le vzgojiti, da jo bodo znali prenašati in jim ;nb bo škodila, ; „Veleučena“ gospoda,, kdor hoče drugega učiti, vzgajal, mora sam 'dobro podučen in vzgojen biti, svojega učenca nadkriij|evaiti. Drugače ga ne vzgaja, temveč potvarja, — «Tu velja izrek: Učenec ni nad učitei jem! Nikdar se še ni v zgodovini bralo, da bi kulturno interi orni narodi ličili jn vzgajali kulturne narode. Ampak nasprotno, kulturni narodllj so vzga jali in dvigalj manj kulturne, To za’ htevajo interesi civilizacije same. Vi pa hočete te^ naj višjo vzgojevalno metodo na glavo postaviti: 'Hočete,_ da se mi k vam ponižamo, odložimo pridobitve tisočletne zapadne kulture in se prilagodimo vašim, na nižji stopnji se nahajajočim kulturnim razmeram, Ali bi ne bilo takšno ravnanje najhujši greh zoper napredek in človečanstvo,: Da ste kulturno za nami, sami priznavate. Izvajajte iz tega, spoznanja posledice in nam ne vsiljujte več hegemonije svoje kulturne zaostalosti. Kulturno probujenim ljudem se mora vsako tako nadzorstvo prej aT slej do cela ogabiti. Skoda za simpatije, ki jih dobro srbsko ljudstvo zasluži, škoda za naše edinstvo, ki trpi vsled ne-modrosU izvestniK krogov porodice. Da so se izrekli vsi slov, kulturni de- livci za avtonomijo, je dovolj jasno, da rešitev naše kulture predvsem zahteva samoupravo. Načela demokracije se ne smejo popolnoma izvesti,, kjer, bi potem trpe- * lo srbstvo, ki je državotvorno jedro države, to je drug izgovor. Srbi so poklicani, da vzdržuje j q jugoslovansko edinstveno državo s svojim razvli-tim državnim čutom, ki gà drugim pie mehom primanjkuje. Treba je zato, da izvršujejo neke vrste hegemonijo nad drugimi' plemeni, — Priznati moramo, ! da je pri Srbih državni Čut v nekem j oziru bolj razvit, kot pri nas. Ugoto- j viti pa moramo, da se nahaja v šrbs ’ kem državnem čujtu toliko škodljivih, ! nekulturnih in odbijajočih prvin,, da ga bo treba temeljito izčistiti In izpopolniti, da bo imel vsaj malo privlač- ; ne sile za zapadne narode. Srbski : državni čut j;e čisto prožet z bizantm- I skimi in deloma orientalskimi vplivi, j Koliko se pri nas pritožujejo trezni politiki, ki so bival: dalje časa v Beogradu, kako man'ka centralni upravi in vodiinim osebam dostikrat prave značajjnosti, zapadne solidnoisti ; govori se že javno o orijenlalski nestrpnosti in površnosti. Ali bi se ne dalo tukaj odpomoči, bratje Srbi? MaLo uvidevnosti, spoznanja treba od vaše strani, da se je treba učiti od zapadnih narodov, četudi so Slovenci ali Hrvati. Zato ne toliko se sklicevati na svojo državotvornost, zmagovitosl in junaštvo, Manj zaljubljenosti v samega sebe in svpje preživelq narodne tradicije fin bomo dobri prijatelji. Trajno bo mogoče ozdraviti naše jugoslovanske razmere le na ta na čin, da vsi odkrito pristauemo na načela jnoderne demokracije in svobodel da sé ne bo nobeno pleme več izgovar jaio na neke domišljene predpravice in privilegije. Srbi, kot najmočnejše pleme v naši 'državi pa naj pomislijo,, da ljudstva |i(n ljudje niso orodje, tem več človeške osebnosti, ki neodložljivo, zahtevajo svoje pravice. Cim prej bodo odločilni; krogi s temi zahtevami za čeli računati, tem prej bo prišla tudi tako zažteljena konsolidacija v naše razmere. Ljudska stranka izvršuje le slavno tradicijo svoje preteklosti in svojega vzvišenega načelnega demokratičnega, programa,, če se poteguje za vse žafrane in stiskane, četudi so to Makedonci. — Dr. J. J. Razprava vidovdanskega atentata. Po beograjskih listih se o njej zelo veliko piše, prinašajo se tudi slike, fotografije in karikature, Opozicijonal-ni in več ali manj nepristranski listi se omejujejo v glavnem na dobesedne izjave obtožencev, listi demokratov in radikalov pa seveda marsikaj izpuš -čajo in tudi potvarjajo. Na ta način se poroča tudi v Zagrebu in precej skrajšano tudi v Ljubljani. Značilno je, da je socyailpafrJ\;otski „Naprej“ tìosedaj celi stvari posvetil samo štiri prazne vrstice. Podati hočemo po poročilih ne-odvisnih listov nekaj črtic in momen - ' tov iz te razprave. Začela se je dne 25. januarja v dvorani okrožnega sodišča v Beogradu, obtoženi so čakali na njo v polic, zaporih sedem mescev, kar je -protiustavno Obtoženci so razdeljerff na 2 skupini. Prvih 15 se dolži direktnega atentata — državni tožitelj zahteva — smrtno kazen, drugih 18 pa stoji pod obtožbo državnega prevrata in tožitelj jih hoče spraviti v mnogoletno, tudi dosmrfno ječo. Braniteljev je 10, med njimi ipa ni nifi enega, ki bi se bil radi denarja lotil te zadeve.. Gg. Kaclerovič, Sta - ; menkovič, Pantič in Rajko Jovanovič so tudi komunističnega mišljen ja in so prestali že marsikatero preganjanje , Popovič in Todorovič sta republikanca, Vasič, Grebenac, Jezdič, Zdrav-kovič so pa dosledni pravniki, ki ne -sebično in pogumno zastavljajo svoje znanje v varstvo vseh političnih pre- ganjencev., Tajnih „fondov“ in toliko razglašenega komunističnega bogastva, torej ne bo, ker imajo take advokate» Obtožence so pripeljali s p oseb -mm, na celice razdeljenim avtomobilom iz zaporov v sodno dvorano. Po vrsti, kakor so navedeni v obtoženci, zasede io klopi, ki so obdane z gosto vrsto žandarjev. Prvi je bil zaslišan atentator Spasole Stejič, star 28 let. Pravi, da je vrgel bombo samo iz ogorčenja nad razmerami, ki vladajo, hotel je samo ostrašiti in ne ubijati, vrgel jo je iz .•astnega -nagiba, ti, ki se obtožujejo, zato niso vedeli in mu tudi niso pomagali, Prestolonasledniku ni stregel po življenju, zato je vrgel bombo, ko je bil njegov voz že daleč proč in še ledaj tako, da bi bilo kolikor mogoče malo žrtev. O zapisnikih policijske pre iskave pravi: „To je sestavljala in pisala policija in jaz sem moral podpi -jati, bil sem tepen.“ Lajoš Caki in Jože! Mojzeš, obtožena, da sta vedela za Stejičevo nakano in da sta shranjevala celo nje gove bombe, zanikata vse in trdita da so bile izjave na policiji izsiljene. Čira pripovedujeta, kako so ju tepli in mučili, Caki kaže celo izbito zobovje, ir. oba prosita, naj ju preišče zdrav nik, ki lahko še sedaj ugotovi, 'da stabil« trpinčena, Stejič jima je res da-ja. razne pakete v shrambo, jih zopet odnesel, pa nikdar ni povedal, kaj Je v nuh, Udejstvovala sta se samo v strokovnem gibanju, prvi v organiza cija poljedelskih, drugi pa pleskarskih delavcev. Drugi dan razprave so bili zaslišani poslanci Nikola Kovačevič, .Vlado Čopič in Filip Filipovič. Kovačevič je bil pred izvolitvijo za poslanca mizarski delavec, poseduje pa po samoizobrazbi visoko inteligen -co. Iz avstrijske vojske je dezertiral * bil ;e v Rusiji, pod Avstrijo je bil preganian radi srboiilstva, po preobratu pa radi delavske politike. 'Trdi da z atentatom nima nobene zveze, širil je komunistično idejo, ni pa nago*— varjal k terorju, ker vidi svoje cilje samo v vzgoji delavnega ljudstva na' podlagi ideje za samoupravo, ki mora priti po razvoju. Na obdožitve v raznih, od drugih obtožencev podpisani! zapisnikih pravi, da so bili ti ljudje prisiljeni do takih izjav, V svoji celi* oi je poslušal stok in krik mučenih žrtev. Govori kratko, jedrnato, o svojem trpljenju niti besedice, kot da se to ne splača ob tolikih mukah drugih. Advokat Grebenac mora sam zahtevati, da se da na zapisnik, kako so ga mesca držali v temni luknji, ki bi s» smela po zakonu uporabljati samo kot ’ poostrena kazen za obsojence in še to največ za dva do tri dni. Po opisu lista „Vreme“ je Kovačevič smrtno-bledega, koščenega obrala a, globoko vdrtih, žarečih, črnih oči, m ta opis služi nekaterim listom kot „znak zločinskega tipa“ — ne pomislijo ipa, da taka zunanjost ni čudna z® Človeka, ki je 4% mesce bival v temni luknji, ki se najhujšemu zločincu pri-, sodi največ za tei dni. Poslanec Čopič, prej jurist in no* vinar, se kratko izraža o svojem delni v stranki v bistvu enako kof njegov prednik, tudi kar se tiče obđolžifve , Tudi on je Sul krike tepenih arestan* tov, pristavlja pa, da je tedanji minister pol. Pribičevič obiskal enkrat zapore, da pa potem ni bilo bolje, prejj slabše. Čopič je bil tudi velik nacijonalisf* kot avstrijski oficir je dezertiral na ruski fronti, bil je v srbski legiji, pa, je radi razmer, izzvanih po višjih oficirjih, zopet izstopil ter se vrnil v o jetniško taborišče» Filip Filipovič, profesor iz Belgrado, je bil že pred pravim početkom ko-< munistične stranke v Jugoslaviji j^re -ganjan radi delavske politike, kot 42-iefnega moža so ga kot redova poslali za par mescev na albansko fronto, tudi zaprli so ga enkrat ter vlačili iz je-« Če v ječo. Obramba obtožbe kot pri tovariših. Ve tudi, da so ljudi pretepali STRAŽA. ter navaja nekateri konkretne siuöa- ìo rta so ljudi z batinanu silili k iz £vt%« njemu - celo neto ženske. Vreme“ ga slika kot moža prikupi^ vega nasiopa, dobrodušnih h0*’ imenih besed, Contèa pa kot sa^kast^. S tem je drugi dan razprave za kljuŽn pošteni listi izražajo zaupan-Ja sodišču, ki nastopa tako, da pravično ugotpvi, kaj sie godi po zapo-riT- Poročevalci in publika J.e imela utis, da se je predsednik sodišč ^crražal nad tem, kar se dogaja vil nsf tudi tisti, ki’ so obdolžencem najbolj sovražni, združu^uo svoja poročila o procesu pod naslovom: »Obtoženci obtožujejo , . •“ in javnost, ki v Srbiji že od nekdaj ceni pj-ave kvalificirane sodnike zelo visoko, policijsko oziroma politično sodno oblast pa zelo nizko, pričakuje, da sodišče do-žene, na kateri obtožbi je več, ali na oni državnega tožitelja ali pa na oni, katero dvigajo obdolženci proti 'podenski oblasti. Politični pregled. KRALJEVINA SHS, Francoska vlada je dovo lila Avstriji na posojilo predujem oo milijonov frankov, RUSIJA, Konference v Genovi, ki se otvori dne 8. marca, se bo udeležila Rusija po 15 zastopnikih, ki imajo od izvršilnega odbora vseruskih sov -letov poluomoč z ozirom na odločitev v vseli vprašanjih, ki se bodo obrav -navala na konferenci* Iz drž. gospodarstva. Parlamentarna seja od «ovorov na razne interpelacije se je vršila dne 3, t. m. Poslanci so i -meli v stopah: vojnega ministrammo Puclja. Odgovori ministrov na inter pelaci]e niso bili točni* Prihodnja se ■a narodne skupščine je napovedane, za dne 16* t. m* Muslimanska poslanca sta (podala ostavko* Ce bo odgovorna vlada nravočasno na muslimanska zahteve, se bodo ti pomirili in stop.1i zopet v vlado. Dr. Spaho pa izjavila, da ne pojde več v vlado radi rodbinskih razmer.. Vladni spor z muslimani je takorekoč poravnan, ker je vlada vsaj na papirju pristala na turš -ke zahteve Bolehni osebi dosedanjih turških ministrov Spahe in Karameh-iuedoviča bosta najbrž zamenjala, bolj zdrava iTurka dr. Hrasnica in Sahib Korkut. Finančni odbor naroča vojaški upravi največjo štedljivost. Odbor je tudi predložil plenumu te predloge : ministrom se naj zrn anjšajo dne vnice od 200 do 100 dinarjev, predsedniku vlade pa od 300 na 150 dinarjev, Ukine najf se tudi ministrskemu predsedniku letni posebni dodatek 6000 dinarjev. Iz te moke menda ne bo kruha, ker se naši ministri drže pregovora: Bog je ustvaril braJdo sam sebi najprej. Pomočnik vojnega ministra je postal general Matič CEHOSLOVASKA. Generalna stavka rudar -jev je izbruhnila dne 4. t, m, v celi čehoslovaški republiki, ki obsega 135 tisoč delavcev. Stavka poteka mirno, a že ima kot posledico omejitev pro -meta in skrajšan ie delavnega časa v nekaterih 'podjetjih radi pomanjkania premoga, ITALIJA, B on omijev kabinet je de-aisijoniral, a je kralj naprosil Bono -mija, da vodi vladne posle še tako dolgo, dojder se ne sestavi novo ministrstvu B o no m i j © v o d e m i s i j o e naje pospešilo prijazno razmerje med italijansko vlado in Vatikanom ob i* ri-liki smrti Benedikta XV* Bonomi je priliki papeževe smrti poslal v Vatikan dva ministra in odredil uradno že lovanje za "apožem, NEMČIJA. 2 e 1 ie z n i č a r is k a stavka je izbruhnila v severni in osredu i dr* Ss /i,- v južnih delih pa ne. Z .žeh-.zn:-čarji to solidarna glede stavke tudi poltra ter brzojavna sekcija. Gospodarska, pogajanja mod Nemčijo in Poljsko glede Gornic SlezijC so v polnem teku in bodo končana (io 1. sušca t. 1* Dva tedna po/ n e je pride gospodarska pogodba, sklenjena med obema državama, v razpravo v nemški in poljski zbornica. Me -seo pozneje morajo poljske oblasti prevzeti upravo tistih delov Gornje Sle zije, ki so prisojeni Poljski. Za pre zet.e teh krajev se vrše na Poljskem živahne priprave. AVSTRIJA. Avstrijski finančni minister Gürtler se mudi v Pragi v «vrha najetja zunanjega posojila.' Glavni upravnik državnih mono-doIov v Beogradu je Francoz. Naša državna kasa mu plača letne temeljne plače 50*600 dinarjev in še vse pou vtdne in draginjske doklade. Uprav ~ nik ne razume ne srbski, ne slovenski, ne hrvatski. Njegov pomočnik ima temeljne plače 8000 dinarjev, Naša država mora {rpeti te velike izdatke, ker je prodala monopol francoskim milijonarjem. s Tobačni monopol nese naši državni kasi na leto 120 milijonov din ar r jev Čistega dobička. 600 tisoč (K bi ar je v se izpiacia na leto provizij za prodajo kolkov* Ako računamo, da imajo prodajalci samo 2% provizije, vidimo, kako velikansko svoto dobi država na leto samo za koleke. In še vedno nič ne izda. šep. država za eno leto. Edina naša solarna v Kreku v Južni Srbiji proizvaja na leto 5Q.00 vagonov kuhinjske soii. Vse drugo moramo dobavljati ^z drug.h .držav* Ker je za našo državo sol v Nem. Avstriji najetenejša in, najboljša, so poslanci Jugoslovanskega kluba zahtevali, naj se dobavlja sol iz Nem. Avstrije. Francoski opomin našemu državnemu gospodarstvu. Francoski finanč ni minister. Doumor jo izrekel pred parlamentom v Parizu te le besede: „Poglejte Avstrijo, ona je rabila mar šme, za tiskanje bankovcev“, njeni papirni novci se sploh ne smatrajo več kot plačilno sredstvo. Jugoslovanski ministjer mi poroča: Vredìbsit di’ : nar j a pada, kmalu ne bomo imeli več zadostnih denarnih sredstev, da poravnamo račune za naš nakup v inozemstvu. Pomoztie nam, da dvignemo vrednost dinarja. Istotako pravijo na*, ši prijatelj Rumimi, da storijo vse korake, da bi dvignili svoje leje* a zamanj.“ Francoska vlada je sklenila pozVati tudi našo, naj, nikar nè -tišči v promet preveč papirnatega denarja, za katerega ni krt ja. Pašičev sestrič ie naš g, poslanik v Bernu Milutin Jovanovič, ki bo sedaj imenovan poslanikom v Rimu, ker. je sestrič g, Pašiča. Ta Pašičev poslanski sestrič dobiva mesečne gaža 4*000 švicarskih ir an kov. Poleg tega mu še plačuje država Štiri najlepše so be v; poslan iški palači, za katere vzdrževanje plačiujtemo letnih 15.000 švicarskih frankov. Pribiti pa moramo, da je g. Jovanovič samec, za kar terega izdaje državna blagajna me-sečno približno 6000 švicarskih frankov. Dobro se je pa spomniti t|udi na dejstvo, da si stojita glede vrednosti frank proti dinarju vU razmerju 1:15 in potem si pač lahko izračunamo, ko liko nas stane mesečno sestrič g. Pašiča — Milptin Jovanovič. Pašičev vnuk g. Vlada Markovič, ki je dovršil paževsko šolo v Petrogradu, se Šola sedaj na Švicarski uni verzi. Kot visokošolec je nastavljen pri našem poslaništvu z mesečno 450 Švicarskih) frankov* V Beogradu je znano, da je g. Vlada Markovič eden najbogatejših v, Srbiji. Naši poslanci na delu. leta 1921. Da vpostavljene cenilne ko-, misije izvršijo svojo nalogo, je finančnim oblastvim bilo odrejeno, da pozovejo komisije na seje do 10. dec. 1921 v svrho, da izvršijo odmero davka in dajo svoje mnenje o vseh nerešenih prizivih. Ta odgovor finančnega ministra poslancu dr* Hohnjecu dajemo na znanje davkoplačevalcem, pa tudi davčnim oblastvom, davkoplačevalcem zavoljo tega, da branijo svoje pravice, davčnim oblastvom pa radi tega, da ne pozabijo na to, da v lastnem delokrogu ne smejo več izvrševati odme -re davka marveč so za to upravičene, edinole cenilne komisije. Ministrstvo saobraćaja je dalo že lezniškm direkcijam pooblastilo, da smejo dati v svojem delokrogu sokolskim društvom dovoljenje za polovično vožnjo na železnici. Poslanec Pušenjak je napravu upit na ministra saobraćaja, v, katerem zahteva, da naj da minister nalog železniškimi direkci jam, da dovolijo telovadnemu1 društvu Orel iste ugodnosti ko Sokolom* Za naše delavce m državne usluž bence. V seji finančne sekcije je poslanec Jugoslovanskega kluba Klekl zahteval izenačenje temeljnih plač delavcem in uslužbencem v tobačnih tovarnah, v Srbiji plače ih doklade v dinarjih, v Sloveniji pa v kronah. Od sek soglaša s predlogom g. Klekla. j. Cene tobačnih izdelkov bodo spet ! povišali in sicer tako visoko, da krijejo višje zahteve prj. poravnavi obresti za dolgove v Francoski. V sekciji je poslanec Jugoslov. kluba Josip Klekl protestiral, da bi se podražile one vrste tobaka, ki ga rabijo revnejši sloji. Posebno je ugovarjal proti podra-ženju tobaka za pipe. O tem bo končno odločal plenum finančnega odbora. Monopol za sol in vžigalice se naj ukine, ker državi in ljudstvu škoduje. Ta predlog so stavili v sekciji tin. odseka poslanici Jugoslovanskega kluba* cerkvi je danes mnogo slabejši kaka* pred 10 leti, a je tudi spor med Vatikanom in Francijo ublažen. Vsa ta dejstva bodo uplivala na volitev novega papeža in ni verjetno, da bi prodrlo ime kakega zelo bojevitega kardinala-Večina kardinalov je prepričana, dri e :udi za bližnjo prihodnost še vedno po ,‘rebno modro mirno politično laviran -je Benedikta XV., dokler se svet čis* to ne pomiri. Volitve novega papeža se udele-žuje 29 italijanskih kardinalov. Radi Dnevne novice. Odmerjanje ilohodarine-j Poslanec dr, Hohnjec je dne 8, nov. 1921 poslal finančnemu ministru dr. Kumanudiju interpelacijo o pretirano visoki odmeri osebno-dohodninskega davka in pa davka na vojne dobičke v Sloveniji. Na to interpelacijo je finančni ministen odgovoril s pismom, ki je bilo dr. Hohnjeou preko predsedstva narodne skupščine dostavljeno dne 31. januarja 1922. V tem odgovoru ugotavlja dr. Kumanudi, da so edinole cenilne komisije Kompetentne (upravičene) za odmero dohodnine za leto 1921 in za ostanke v odmeri za prejšnja leta, davčna oblastva pa ne sme'o več v last -, nem delokrogu izvrševati odmere za f Umrl je 4. t. m. v, Mosfjaru. poslanec .Jugoslovanskega kluba fra. Didak Buntič v Starosti 51 let. Bil ie zelo vnet organizator in si je pridobil kot pomočnik y bedi za časa svetovne voine občno priljubljenost v Hercegovini. Fr. Hetzl f. Na Svečnico, 2. februarja t. 1. je umrl v Gradcu umirov ljeni kaznilhjški kurat Fr. HetsSl,, brat lani umrlejga marenherškega de kana Avguština Hecl-a. Rojen V Starem trgu pri Slovenj Gradcu, 23, novembra 1851, posvečen v Gradcu leta 1874 jo služboval tudi ob meji v Ar-Vežu nekaj. mescev, v Radgoni 10 let, od koder je prišel 1* februarja 1890 kot kurat v. moško kaznilnico Karlau v Građeni, kjer je pred nekaj leti rar di bolezni stopil v pokoj. Ne samo kot celjski gimnazijec, ampak tudi kot rad gonski kaplan je bal znan mnogim; lavantinskim duhovnikom. Naj v miru, počival Kako bo z novim papežem? Ceremonije konklava so že v teku* Do veto tokrat ne bo prišlo, ker je že Pij X. ukinil pravo Veta od strani Avst lije in je kardinalski kolegij takoj po smrti Benedikta XV. naglasil neveljavnost vsakega veta. Pri voltivi nove -ga papeža se boste borili dve struji. Svetovalec Pija X. Merry del Val na eni strani kot šef antireformistov, a na drugi strani Maffi s svojimi pristaši, med katere spada tudi svetovalec Benedikta XV* Gasparri. Kdo bo pa -pežki kandidat teh grup, je neznano po starem reku: Oni, ki se poda v i onklave kof papež, izide iz konklava kot kardinal. V cerkvenih krogih v Rimu se povdarja z gotovostjo, da no bo novi papež Italijan. Vendar je to bila samo želja ameriško-angleških ško iov, ki so že uvideli nemogočnost kandidature kakega anglo-saksonskega kardinala in radi tega so začeli kan -didirati Holandca Van Rossuma, ki je prelat kongregacije de propaganda fide. Največ glasov bo najbrž dobil kak kompromisni kandidat po vzgledu rajnega Benedikta XV Radi dejstva kom j romisa se imenujejo kof papeŽKi kandidati najmlajši kardinali kakor n. pr Asealesi. Pomir/enje med Vatikanom in Kvirinalom je postalo po smrti Benedikta XV. precej aktualna zadeva m bi zmaga struje Merry del Vala -značila prekin enje pomirjevalne politike rajnega Benedikta. Reformizem v starosti se ne udeležuje volitev 891 letni starosta nadškof v Rapolju Priscio in nadškof) v Firenci Misti-angelo (6ft let), ker je težko bolan. Razven Italijanov je še v konklave 28 kardinalov drugih narodnosti. Nadškof v Toledu je umri istega dne kot papež* a nadškof iz . Compostene ne more v Rim radi oslabelosti. Nadškof Rico se je po dal na pot,i a Še do danes ga ni v Rim. Prva, druga, tretja in četrta volitev novega papeža so potekle posta-ri navadi brezuspešno, ker ni, dobil nobeden od; kardinalo vi dve tret jinske večine. Doslej se je pokazala velika razcepljenost glasov. Zemljoradnik! prijeli ministry — Puclja. Ztnano volovsko alerò ministra Puclja so pnCItirali zemljoradniki pred parlameli J. tn mu očit ali, da je prodal nemško, rep ar aeijsko živino Pa šičevemu sinu Radoju, nekemu Gara Sinu in Hafnerju, nekemu Avstrijcu in Holandcu, ki so bili vsjj avstrijski voj ni liferanti. Na te očitke se je Puoelj tako slabo branil, da mu je moral pri* skočiti na pomoč poslanec Mermdijja, ki je po vertojbsko zavijah da se živina ni smela uvesti v našo državo, ker. je tmamo preveč. Puctlju ni njikđo očital prodaje živine V inozemstvu, ampak prodaje na Škodo držav», ki .e pri nemški živjini zgubila namesto, da bi bila kaj zaslužila. Zamorca ne ; moreš oprati. Samostojni! dobijo nagrado na vztrajnost. Muslimanski klub je obrnil hrbet Pašiču in izstopil [z vlade. ri vladnih korijjih še vztrajajo slovenski demokratje Ih samostojni, - med mtero bosta sedaj razdeljena muslimanska poriolja. Dr. Žerjav se nemo re dovolj kot Ihančnik in Agromerkur. razmahniti v socijalni politiki, radi ega se bo lotil po ostavki trgovinskega ministra muslimana Spahe, trgovine — a socijalne politike se bo pa oprijel slabostojni mesar Majcen, No, -srečna domovina, kjer je slovenski Cel socijalne politike v Ljubljani živino-zdravmjk Ribnikar* v Beogradu pa m nistr kar dva mesarja. Nad ministrstvom g. Majcena bo najbolj razočaran g. Urok, ki je zbolel vadi ku hvosfij ker ni postal v drugem Pašičev em kabinetu poljedelski mthffeter mesto Puclja* Kranjski samostojni' za ite v a jo malto preveč koritarskih žrtev od štajerskih slabostojnih. * Naše župane in občinske odbornike sodnih okrajev Slov. Bistrio a, Rogatec, Konjice in del Šmarja opozarjamo ponovno na županski tečaj, là ae bo vršil V torek, dne 7, februarja t. ) ob 8. uri predpoldne v. Poljčanah [gostilna Hartner)* Predavali bodo' pri znani strokovnjaku o domoviüstvu, po slovanju občinskih odborov in o lov skem zakonu. Udeležite se toga teč polnoštevilno! Tajništvo Slov. ljuds' stranke v Mariboru. Zupani in občinski odborniki Id skega polja ter Prekmurja! Pri Sv Križu pa Murskem polju se., vrši četrtek, dne 9. t. m. ob 8. uri. v Slom kovi dvorani podučni točaj za župan in občinske odbornike sodnih okraje1 Gornja Radgona, Ljutomer* tor Frei murje. Razpravljalo se bo o važni vprašanjih, kakor: o prekmurskem ii našem domovinstvu, o poslovanju o! Činskih odborov ter o lovskem zakonu -Vse naše župane in občinske odbora ke prosimo, da se važnega tečaja S gurno in v obilnem številu udeleže-Demokratsko protidržavno delo Prekmurju. „Tabor“ še vedno ruje svojim „ljutomerskim“ dopisnikom proti železnici Murska Sobota—Doli Lendava, dasi je že dvakrat prizni da ta železnica nič ni na poti gla\ progi Murska Sobota—Ljutomer—O mož. S tem opravlja seve nezaved in po neumnosti, protidržavno delo Prekmurju. Kdor samo vzame zemlj vid v roke in vidi, da ]6 Prekmur, odrezano prometno od celega sveta,: mora uvideti, da gornji Prekmurci , morejo biti navdušeni za slovensko ipravo, ki »pusti stati njihovo železnico, ki je napravljena v sredini Prekmurja iz Murske Sobote proti severu do Hodoša, Pred nosom imajo železnico, a ta stoji, že dve leti ni v obratu, ker slovenska uprava ne more spra viti premoga za to železnico. Da bi vsaj premog spravili v Soboto, se je končno sam g. Pašič-odločil, da da napraviti lokalno železnico iz Sobote v Lendavo, da pride vsaj premog za Železnico Sobota—Hodoš. Brez te že -beznice je gornje Prekmurje gospodai'-jsfko silno oškodovano. Kdor jim v tem oziru noče pomagati, ta ne dela za državno misel. Zato so mariborski demokrati bratci prekmurskega čreden -tista Mikola, ki hujska gornje Prek -muroe k odpadu od jugoslovanske države ravno s tem, da jim v svoji „Domovini“ razlaga, da se Jugoslavija — nič ne.briga za prekmurske gospodarske in šolske interese, da bodo postali beraški divjaki, ako ostanejo pri Jugoslaviji itd. — „Taborov“ dopisnik se mimogrede obregne tudi ob most v Veržeju in očita „klerikalni“ vladi, da so zida ta most pri Veržeju, a ne pri Bistrici, to je bližje Ljutomera. „Klerikalni“ vladi res moramo biti hvaležni, ker bi se brez njo gotovo še ne zidal most. Zahtevati most pri Bistri-ci-Ljutomeru pa je ravno taka neum -cost Pri Bistrici še Mura ni ne guli -rana, ima celo še dva toka tam s širokima strugama. Most pri Bistrici, je že enkrat bil, pa ga je odnesla Mura. Tn kdaj bi bil ta gotov! Ze pri Veržeju delajo 14 mescev in bo stal most 5 milijonov K, kdaj bi bil gotov pri Bistrici in koliko bi stal? — Duhoviti do pisnik zahteva neke strategiöne vzroke za železnico Sobota—Lendava. To mi tako zanimivo, Bolj zanimivo bi bito vedeti, kake strategiöne vzroke ima ljutomerski dopisnik, da hoče z mostom pri Bistrici in z železnico Sobota —Ljutomer—Ormož napeljati vse dinarčke naravnost v Ljutomer, Veržej-eem in Lendavčanom pa ne privošči »nikake pare. Saj si lahko napravi v fVeržoju in Lendavi podružnico, po -ton pa vsaka para pride v njegov — Mp! En ljutomerski trgovec ima že v Weržeju’'.svojo podružnico ih mu bojda •veliko nese. Naj Še dopisnik to napra-Tvi, potem bo pa vedel „strategiöne“ — vzroke. Hino illae laorimae (odtod te solze) > , * Razmejitev v Prekmurju., Dne 27.. Januarja t. 1. je zopet prišla v Prekmurje razmejitvena komišja, da postavi nove mejnike, med našo državo lu Madžarsko. Razmejitveno delo dobro napreduje in bo končano do 15. februarja jt. 1. Meje ostanejo iste, kar tór so bàie določene v mirovni pogodbi, le pri Dolnji Lendavi se bo meja za nekaj kilometrov v prid naše držav» spremenila. Zgodba o prodaji barak v Strništa* in gozdov V hajdinski okolici. Iz zanesljivega vira smo dobili poročilo, d» se ptujski milijonar Fr. Čuček trulli okoli voditeljev Samostojne kmetij-«k» stranke, da bi mu izposlovali čim cenejšo in ugodno pogodbo pri prev -zetju taborišča na Strnišču in gozdov okoli Hajdina. Pravijo, da se Čuček pridno suče okoli šentjanškega Dobni- ka in Kirbiša(G. Čuček: Ze prepozno!) ter da namerava te dni odpoto -vati v Beograd k samemu Puclju. Gre» se za dragocene- stroje in barake. Vse to upa dobiti Čuček po intervenciji *— glavarjev Samoistojne za ničevo ceno. O tem še bomo govorili. Se bolj zanimiv je slučaj gozdov, ki so jih kupili že od prejšnjega lastnika kmetje iz Slovenje vasi in okolice. Čuček hoče sedaj s pomočjo dr. Pfeiferja, Puclja, dr, Lukana in drugih razveljaviti kupne pogodbe za gozdne parcele. Naši kmetje bodo tukaj , silno oškodovani, Guček bo profitira! milijone, a samostojni glavarji bodo zopet vtaknili v žep lepe stotisočake . . . To je zgodba o Cučeku in Strnišču. AH je Koban še vedno župan v Kačah ? Dokazano, sednijsko izpričano je, da je rdečkar Koban brezplačno „jemat'“ nagrobne spomenike na ukrodvorih. Hotel je za več tisočakov oskubiti okrajni zastop in občino. Prevzel je äsende okrajnega glavarstva m je izdajal licence in konce slije. In glavarstvo ga še vedno trpi. Prosvetnega ministra Pribičjeviča imajo v delu. Sekcija, ki preglejuje budžet prosvetnega miinisjtra Prihtoe-viča, je dognala, da je sestavljen ta proračun dokaj pogrešno in da je število srednjih šol v Srbiji, Vojvodini in Orni gori znatno» preveliko v primeri s potrebami. Večina teh šol je vse obsodbe vredne kakovosti: Naj več jih je osnovanih po ostobojenju na hitro roko brez kvalificiranih nastav-ijencev. Na mnogih teh Pribičevičevih srednjih šolah je samo po eden, kvati-iiciran nastavljeuec in |ta opravlja službo direktorja, drugi so pa vsi brez prave naobrazbe. Pregledna sek c »ja zahteva, da se ukinejo vse te od-višne šol© po južni Srbiji), Vojvodini ter Črni gori; ker nikakor ne odgovarjajo zakonskim predpisom, nimajo ne Zadostnega števila učencev in ne zadosti usposobljenih učiteljskih moči in se bodo reducirale na štiri razredne gimnazije. Kakor znano, je že dve loti neprenehoma prosvetni minister Prlbičevič in sistem snovanja vedno večjega Števila srednjih šol, je sistem g. Svetozarja. Radi štedljivosti bo sedaj parlament prisiljen, da ukine te Pribičevičeve srednje Šole, Amnestija. Toliko in toliko ljudi čaka na njo, časopisi so jo že toliko-m tolikokrat obetali, pa je še vedno ni. Bile so zato lepe prilike, pa so pr.e -feto;. 1, decembra 1918 öib ujedinjenju, 28. junij 1920 ob priliki obiska regenta. 28, junij 1921 ob sprejetju ustave , 16. avgust 1921 ob smrti kralja Petra Velikega, ob prisegi kralja Aleksandra na ustavo, 4. decembra 1921, ob kraljevem godu in sedaj ob njegovi zaroki — V drugih državah, tudi nekdaj v Avstriji, so amnestije vsaj en krat na leto, tedaj pa v resnici, pri nas pa vsakih 14 dni — v časopisju Strankarji na vladi se niso mogli zje-diniti, kako bi sorazmerno izrabili to amnestijo v strankarske koristi, — in ker to ne gre, ni bilo amnestije pri sedanjih in je najbrž tudi ne bo pri bodočih prilikah Naš poslanik v Bruselju bode obenem tudi predstojnik našega poslani- štva v Haagu na Nizozemskem, S tem so diplomatični odnošaji s toTlržavo zopet urejeni po dolgem času, ko so se razbili po netaktnem nastopu nekega porodičarja, ki je bil zasedèl — to mesto. Statistika našega dijaštva na Francoskem. Za dobo vojne in po albanski tragediji» je pribežalo v Fran' cijo >po francoski statistiki 3.500 srbskih dijakov, od katerih' je imel samo neznaten 'del zrelostni izpit, in ti so bili sprejeti na razne fakultete. Za ostale, brez zrelostnega izpjita pa so bili predvideni posebni kurzi. Ko je zavladal mir, je dokončalo veliko Srbov svoje študije in so se vrnili v, domovino. V šolskem letu 1921—22 se je izšolalo v francoski republiki iz Jugoslavije 850 študentov. Od teh je bilo 660 državnih štipendistov, a sedaj je njih število znižano na 454, To so po večini dijaki, ki so dovršili dve loti univerze. Beojgrajjska vlada daje vsakemu študenf|u štipendistu mesečnih 450 frankov (11.500 kronh Vrhu tega še daje naše finančno nfiiistrst-vo tem dijakom 100 frankov za 250 dinarjev. Te izmenjave denarja se lahko poslužujejo; tudi (fjaki, ki niso državni štipendisti, Slovito jugoslovanskega dijaštva v Franciji pada od dne do dne, med tem ko raste število ru-munških in bolgarskih» visokošoicev. Komisija, ki je bila poslana na Fridrih Habsburško posestvo v Bolje, da ugotovi», kaj se je vse pokradlo in dogospodarilo pod prejšnjimi sekvestri, je »dovršila svoj posel, ter se te dni vrnila s poročili in izvidi v Beograd. Na 'podlagi teh poročil se bode gospodarstvo na tem posestvu razprav 4 alo dne 10. t. m. v naši narodni skup ščini. Tatvine v državni upravi. Se ni dolgo, da smo poročali, kako je neki j oštni uradnik Avramovič iz Skoplja ponarejal brzojavne denarne nakaznice ter jih pošiljal svojimTopovskim za-vezniKOm v Kumanovo, k/i so jih vzdigovali, O tej slepariji, ki se je razkrila; pri drugem poskusu, ko. je bila država že itak oškodovana za 64 tisoč ; dinarjev, so pisali skoraj vsi beograjski Tisti, tudi imena sleparjev so bila znana, enega so vendar prijeli, ko ie prišel, nič hudega sluteč, po denar — pa mislite, da so zločinci pod ključem — kai še! — Dalo se jim je toliko časa, da so utekli .na Bolgarsko, to bi se reklo, da se ni, prav nič storilo — proti njim. Glavni slepar Je bil poštni uradnik Avramovič in o njem vemo iz beograjskega lista „Vreme“ še to-le, kar je zelo značilno za primer, kako se postopa pri nas z lopovi, ki se slučajno razgalijo iz uradniške, uniforme. Ta možakar je bil najprej pri pošti v Beogradu. Tu 'e ukradel in prodal ne ké aparate in zato so ga odpustili. Za i rli ga niso, samo druge urade so baze obvestili, naj ga nikdo ne sprejme v službo. Ce je tako obvestilo res izšlo, se ne ve, gotovo je pa to, da se je ta Avramovič čez dober teden pojavil na pošti v Skoplju — kot nanovo pri-deljen uradnik. Neki uradnik, ki je poznal njegovo stvar, je mislil, da si je ponaredil dekret in druge dokumente, pa mu ni bilo treba ostati dolgo v Gladiatorji, fes» Knjigo« — Bros» (64,. nadaljevanje.) Jtajman čaka občinstvo, da bo napadel nosorožca. Gladen je dovolj, saj aim že več ko en dan niso dali jesti, — toda v njegovem značaju ni, da bi fedga odkrito napadel.' Damasip in O arses ga glasno zasramujeta izza svojih varnih sedežev, ko se potuhnjeno plazi mimo ob pre -graji, in Kalha se ne more premagati, da ne bi šepnil Mariamni: „.Prokletstvo je na živali, odkar je raztrgal naše brate kos za kosom, — prav na temle mestu, za čast naše sv. ver» —!“ j. Nosorožec pa se zdi, da hoče začeti. S kratkimi .trudapolnimi koraki in s sklonjeno glavo jo mahne preko arene proti tigru, globoko se mu za -dira stopinja v mehki pesek, pričajoč o suini teži njegovega trupla.. Kakor pravi» ogenj se zasvetijo ti-fjpns oči, ki so dosedaj le samo žarele v mračni pozornosti, njegov rep briše po pesku, Še bol« se sključi v klopčič, globoko, polglasno rjovenje se čuje —, Niti sedaj noče napasti, razen če bi se mu ponudila ugodna prilika —, Stotisoč parov oči je napeto zrlo na oba borilca — in vendar vsitina-j eto pozorni gledalci niso zapazili, ke-daj je tiger pravzaprav planil na svojega nasprotnika, — Druga ne vidijo ko s kožnatim oklepom obloženi hrbet nosorožca, ki kleči na tigru, in škrtanje tigrovih krempljev ob nepredirni koži silne živali se čuje v zadnji kot galerije, ki obdaja amfiteater. Tiger je planil ko je nosorožec za trenutek svojo stran obrnil proti njemu. Z bliskovito naglico, ki je bila nerazumljiva v takem "ogromnem, okor -nem truplu, je nosorožec še ob pravem času krenil z glavo in prejel napa -dalca na svoj enorog, mu ga porinil z vso silo skozi telo in končal svoj posel s tem, da je nanj pokleknil in mu s svojo orjaško težo.naravnost iztisnil življenje iz telesa. Nato pa se je spet postavil na noge, ne da bi bil le najmanj ranjen, je puhnil pesek iz nosnic in šel, kakor se je videlo, zelo nerad za Etiopci, ki so ga s šopom zelene trave vabiti iz arene, in Še parkrat in parkrat se je zopet in zopet obrnil nazaj k polom« i,enemu, okrvavelemu truplu svojega napadalca, kot bi mu bilo žal,' da se ga ne sme lotiti. Občinstvo je kričalo in ploskalo Kri je tekla in poželenje po klanju in moritvi se jim je zbudilo. S poželjivim, krutim zadovoljstvom so preštevali pare gladiatorjev in čakali na svežo za-bako. Iznova zapojejo trobente in meče -borci se postavijo v dve vojski, vsi e-nako oboroženi z globoko vbočenim ščitom in s kratkim dvoreznim rims -kim mečem. Razločujejo se po barvi pasov. Gledalci stavijo velike svote, eni na zelene, drugi na ridece, — Pa tako premišljeno je izkušeni Hipija izbral borce in sestavil obe črti, da tudi naj-Tarejši in najbolj izvedeni obiskovalci borbenih iger ne vedo, katera stranka bo močnejša in na katero bi stavili, Tri vrste globoko se čete pomika-o druga proti drugi, kakor prava in redna vojska« Ko prvič butne ščit ob ščit in za-/venkeče jeklo, ko padejo prvi udarci in se ščiti dvignejo v brambo, zapolje navdušenje med gledalci. — »Toda glasovi zamrejo in vse pri držuje sapo, ko se razvname bitka in zavalovi po areni, ko se vrste raz - negotovosti — iz Beograda je prišla uradno, da je Avramovič zopet na -stavljen! Kmalu nato je bila druga tatvina, tat jè sedaj v tujini, pa če castane tako, kakor je sedaj, pride lahko nazaj in bo zopet uradnik. •Usoda našega zaupnika. Parišjka policija je zaprla Momllra Nikoliča, n» vinarja, nekega Ostojiča in Še nekoliko Srbov, ker so opehariti nekega Francoza za veliko-s vato. — Ta vesti je v Beogradu, posebno v gotovih kro gih, vzbudila .vteliko iznenađenje, ker je bil ta „novinar“ Nikolič poslan v Pariz s posebno zaupnim nalogom, 'da informira in preobrača francoske tište k pisanju v naše dobro. Mož je vlekel seveda lepo plačo, vpisan je bil pa kot referent za časopisje pri našem poslaništvu v Parizu, Kakor hitro se jo v Beogradu zvedelo o njega vi aretaciji, je mnister zunanjah nadev Inko' odredil, pariškemu poslaniku, da Nikoliča takoj črta, ali, kakor se prav., „razreši dužnosti“, pa kaj se hoče, po toči hvoniti je prepozno, za ujmi novinar se je že izkazal ter informiral sedaj še celo a svojo sleparsko zadevo francoske liste. — O Ostojiču, ki j»e tudi zaprt, pa pravi beograjska policija, da je to znana prikazen, ki se je v sleparskem delu že v Beogradu izkazala. Zopet eden! — Zoj>et se je eden izluščil iz svojega vplivnega mesta hoteč svoj plen spraviti na varno, — Temu se slučajno ni posrečilo, pa naj brž mu tudi ne bo hudo. — Komisar savske policije je zajel Jovana Ivanoviča, uradnika brodarskega s|jndukata iz Sente, ki je ukradel blizu ©den milijon dinarjev* državnega denarja, ter skušal uteči», da se nekje drugje nasladi s to lepo svoto ! Udušen štrajk novosadskih železničarjev. V Novem Sadu je začelo stavkati 40 železniških delavcev z zah teVo, da se jim zboljša materijelno stanje. .V teku 24 ur so biti vsi stavka rji predani po čl. 10 zakona o zaščiti države sodniji* S tem je udušen štrajk novosadskih železničarjev« Primer zločinske romantike — ne od bogzna kedaj, temveč od danes iz Srbije, — V kaznilnici v Topčidera je sedel že četrti mesec neki Periša Radojevič, od šabačke sodnije obsojen radi Tatvine na dve leti ječe, ko se naenkrat ugotovi, da ta precej dobrodušni pravilno obsojéni in z sodni.jskimi listinami predani kaznjenec sploh ni Periša Radojevič, temveč že leta in leta zasledovani in z večtisočdinarsko svoto ocenjeni hajduk Petar Blago# -vič iz kragujevačkega okruga. Ko so v kaznilnici navalili "na njega ter m« rekli: ti si ta in ta, je mirno priznal* ter povedal, da si je enkrat, ko je pa slučaju in nesreči padel v roke žandarmerije, mesto pravega imena izbral drugo ter tako nevarnega zločinca z mnogimi umori in ropi na vesti zamenjal z navadnim konjskim uzmo-vičem, ki prav rad presedi nekaj časa v zaporu. — Razbojnik Blagojevič ima burno preteklost. Bil je gojenec srbske podoficirske šole, pri umiku srbske vojske so ga Avstrijci v jeli, me« okupacijo pa pustili domov. Tu ga ni strpelo, šel je kot ropar v gozdove in. maknejo in razcepijo, ko kri pordeči, orjaške ude in ko se zruši ta in oni, in obleži nepremično, kjer je padel —, Zelenii se umikajo. Pa njihova 3. vrsta je še nedotaknjena, njeni borci so še sveži in neporabljeni. Pomaknejo se naprej in napolnijo vrzeli, ki sa nastale med tovariši, in usoda dneva se zdi da je zopet izenačena. Pogumno umirajo ti možje, saj ja more nje njihov poklic. Toda smrtne težave izsiliijo marsikateremu bolesten stok in žalostno je videti tupatam orjaka, kako se s težavo opira na roko* s sklonjeno glavo in steklenimi očmi* uprtimi ob tla, in kri mu lije iz prsi v žejni pesek-------- Bridka resnica je ta bojna igra in v vsem podobna krvavemu bojnemu »polju, le da ujetnikov ni nobeniR in da padli redkokedaj najdejo usmi lienje. Včasi morebiti naredi kak ju* rak, ki se odlikuje po posebni lepoti, in je kazal izredno izurjenost in pa* gumnost, prav dober vtis na gledalo» in tedaj se zgodi, da mu prizanesejo. In roke se dvignejo, palci kažejo navzdol in zmagovalec vtakne meč v no®* nieo in se odstrani s svojim premaga* nim nasprotnikom iz bitke. (Dalje prihodnjič») STRESSES» 6. fobmaafa 1022. ropal Je tudi po preobratu. Pod avstr., okupacijo in tudi po preobratu je bil dolgo v kragujevačkem okrožju, poten je pa razširil svoj roparski revir tudi na Vojvodino, Navadno je nosil pni -formo srbskega kapetana in ko ga je tnkrat vojaška oblast v .Vojvodini u-stavila ter začela spraševati, jo je lepo prevaril ter jo. popihal. Dvakrat so. ga bili že ujeli, pa je obakrat pobegnil. Sledili so ga celo po Beogradu m Smederevu, po mestu in pristanišču, kjer se je rad potikal. — Sedaj je ta zanimiv hajduk’ v pasti, pa najbrž ima dobre nade, da jo še tretjič srečno izmakne. Nenavaden pustolovec. V Newr lYorku so zaprli moža, ki se imenuje Ignatius .Tjimothy .Tjrebjtsch Lincoln. P.0 plemenu je ogrski žid, ima pa ze Io pisano preteklosti in, udejstvoval se je v vseh mogočih spletkah lepega dela Evrope, dokler ga ni zgrabila u-soda v Ameriki. Pred vojno je bil na Angleškem, postal je državljan, bavil se je s politiko in postal je celo liberalni poslanec. Med vojno je^ vršil špijonažo za Anglijo, potem se je pa «premislil, ter počel služiti na isti, način — Nemčiji. Ko se mu ta posel ni zazdel več varen, je pobegnil v A-nieriko, tu Je nekaj goljufal in predali so ga Angliji, ki ga je obsodila, na tri 'leta ječe. Iz ječe je prišel ravno prav, da je lahko še pomagal pri monarhističnem — Kappovem puču v Nemčiji, Ko se je ta ponesrečil je začel na Dunaju špijonirati v prid Geš’ ke, Zasačili so ga, ker mu pa niso mogli prav dokazati, je obsedel samo par mescev. Ko je bài na prostem, si je oskrbel neke ponarejene^doku -mente ter odpotoval v Ameriko. Tu •*} imel v drugič smolo — razkrinkali so ga in sedaj sedi. Predan bo najbrže Nemčiji, da ga sodi radi soudeležba pri Kappovem puču. — Pri tej preteklosti le pričakovati, da se bo tudi tu dobro in hitro izmazal — in p.otem bo šel po svoji poti naprej, ker je Še po drugod dovolj političnih spletkarjev , ki z odprtimi rokami sprejemajo take Ludi. — Ta pustolovec nam je živa priča in dokaz, kako „kulturna“ ter „vzvišena“ je politika danes v Evropi v rokah ljudi, ki pripadajo izključno oligarhistični kasti. Nasilja. Poslanec Hrvatske pučke stranke Stjepan Barič |e llpterpeli-ral brzojavno iz Zagreba notranjega ministra radi nasilnosti od strani o-rožništva v djakovski okolici. V seltu S trizi vozna so odvedli žandarji nasilnim potom v, gozd seljaka Damjanoviča, so ga privezali k drevesu (to mu namerili puškine oevi na prsa. [Tako so ga mučili s smrtnim strahom štiri ure. Nato so ga llzpustili, drugi dan pa so ga zopet privlekli v svojo ka-sarno, kjer so ga premlatili. Poslanec Barič zahteva poštene remedure glede postopanja žandarmerije. Žandarji ubili! razbojnika. Neki S uri j Radokovič je pokradel pred; krat item pri trgovcu Milošu Cajlera iz Drenjovskega Slaitinka razne robe v. vrednosti 8,600 K. Orožniki (iz Drenja so uzmoviča aretirali na železniški po staji. Ko so ga tirali skozi gozd do bližnje sodnije, je Radakovič pobegnil Orožniki so ga pozivali na sfpj, a ker se nt odzval povelju, so začeli za njim streljati in so ga smrtno zadel|i. Najbogatejši Primorec umrl. Minulo soboto j’e umrl na Sušaku industrijalce la veleposestnik Jurij Ružič. Bil je najbogatejši človek v Primorju. Posedal je 20 krasnih palajj in tvor-nio za usnje. Pri vsem svojem ogrom pem bogastvu pa je bil vedno skromen in neutrudljivo delaven. 4 Petroleja se uporabi v Jugoslaviji! «sa vsako osebo na leto 2‘4-kfr 11 Iz Maribora. Shod SLS. Danes zvečer ob 8. u-ri se vrši v dvorani Jugoslov, strokovne zveze v Splavarski ulici mesečni shod somišljenikov Slovenske ljudske stranke. Poslanec Zebot govori o političnem delu v Beogradu, član mest-« nega zastopstva pa o komunalni politiki, Pridite polnoštevilno! Mariborski občinski svet. V so - boto se je vršila seja občinskega sveta. Po Čitanju zapisnika se je pričela razprava o prošnji češkega industrijskega podjetja, ki namerava zgraditi na travniku poleg „Križevega dvora“ veliko /tkalnico in barvarnicio. Stavbni urad predlaga, da proda mestna občina dotični cestni svet po 50 kron za kvadratni >meter. Dr. Leskovar predlaga, da občina naj zahteva od pod-etnikov polovico tiste cene, katero bodo plačali privatnemu lastniku. Obč. svetovalec dr, Verstovšek izrazi svoje pomisleke dn opozarja mestno zastop -stvo, da iz estetičnih, higijeničnih m arhitektonskih ozirov ne bi bilo dob -ro, ako bi industriji dovolili, da gra -di svoje tovarne sredi mesta* Občinski svet. Bahun (socijalist^ povdarja, da se tudi on pridružuje mnenju predgovornika Razvila se je živahna debata. Dr. Sernec (demokrat) se je kot zastopnik tvrdke malo preveč ogreval za znižanje prodajne cene, kar je vzbudilo zlasti med člani klubov SLS in J SDS nekoliko razbur jenosti. Zupan (6 po prerekanju med odborniki odredil glasovanje in prosil, da se mestno zastopstvo odloči za prodajo, Sklep „e bil soglasno sprejet. Podjetje „Kovina“ je zaprosilo za prepustitev zem -hišČa med artilerijsko vojašnico in pa Betnavsko cesto. Soglasno dovoljeno * Policijski komisarijat prosi, da prevzame občina razkužitev in popravila zapornih prostorov ter da se med drugim nabavi in inštalira tuš za pijance. Obč. svet. dr. Verstovšek se zavzema za prošnjo, opozarja pa na štedljivost. Obč. svet. Slanovec kritikuje policijsko oblast, ki še danes zapira politične „zločince“ z lopovi v(red v zatohle, podzemske luknje v „hotelu Gral“, kjer si je že marsikdo nalezel etiko. Zadeva roma v odsek, Zupan Grčar predlaga, da se poviša davek na avtomobile in sicer: od luksuznih avtomobilov do 80 HP je plačati 1000 dinarjev in čez 30 IIP 1500 dinarjev . Podžupan Roglič izjavlja, da je ta doklada le nekoliko previsoka, ker si — vsled prevelikih davkov na avtorno -bile nihče ne bo hotel več nabaviti Ceh vozil, kar ni v interesu našega pro -meta. Večina sorejme tudi ta predlog. Pogrebni zavod prosi za nujno popravilo mrtvaških voz in sporoča, da so obrtniki okoli „Slov. obrtnega društva“ že izdelali tozadevni proračun . Obč. svet. Zebot in Slanovec ugovarjata odločno, ker dela niso bila pravilno razpisana. Obč, svet sklene soglasno, da se omenjena dela razpišem potom okrožnice vsem obrtnikom, Obč. svet. dr. Rostohar (nar. soc.) poroča kot načelnik klavniškega odseka o stan u aprovizacije z mastjo in z mesom. Dr. Verstovšek seže v to važno poglavje s stvarnim, toda ostrim govorom, ki je naperjen proti velikim me sar,em-izvozničar4em. Govornik stavi predlog, da se vsem mesariem-izvozni-čarjecj, kateri bi ne hoteli skrbeti v zadosfm meri za obskrbo domačega trga, repove uporaba mestne k!av ?e. Zupan Grčar obljublja, da bo mestna obč.na ste;,la vse, kar je v njeni moči, izdelati bo pa treba par konkret nih pi ediogov. Obč. svet, Slanovec začne udrihati po koruptni vladi demo kratov in radikalov ter se pridružuie predgovorniku. (Med demokrati, ki sedijo povešenih glav, je zavladala grobna tišina . . .)Sledila so še poročila raznih odsekov. f Umrl je včeraj v nedeljo ob 5. uri zjutraj č. g. Franjo Tomsig (Tom šič), bivši kurat na mariborski moš ki kaznilnici. . Rajni je bil duhovnik goriške školije in rojen 14. aprila lef|a 1849. Posvečen je bil 1, sept. 1872. Ko so je za časa vojne preselila koprška kaznilnica v Maribor,, je prevzel rajni mesto kaznilniškega kurata za u~ mriim gospodom Finkom. Pred par meseci je stopil v pokoj, katerega je pa le kratko časa užival v Mariboru. Pogreb jutri ob 723. uri pop. od Frančiškanske ulice 16 na Pobrežje* - Naši gg. mesarji so s strankami jako nesramni. Naložijo jim po svoji volji čez predpisano težo kosti. In a-ko stranka kaj reče, jt vzamejo meso in povrh Še nahrulijo', Ako pride nova stranka, ji sploh nočejo dati mesa. Ali o tem ni poučena naša oblas/t in ali misli proti tej samovolji mesarjev kaj ukreniti? Prepovejte tem gospodom izvoz» glejte jim na prste, nekaterim zaprite mesnice in red bo. Sicer je pa dovolj žalostna, da se mora naša oblastva na vsako stvar opozar-iativ Zakaj imamo vendar celo stotnijo policajev? Družabni klub SKSZ v Mariboru priredi v soboto, 11. t. m. v prostorih Gambrinovei dvorane v Gregorčičevi ulici družinski večer. Začetek oìdi 19. uri, K obilni udeležbi vabi odbor. Skrajno bedno stanje delavstva v mariborski delavnici južne $el|ezniK>e. Na laž demokratskega časopisja o izplačilu 13 mesečne plače železničarjem so ti kar drveli po predujme. V delavnici južn'e železnice v Mariboru ne dobiva 600 delavcev mesečno niti boka, 80 delavcev pa ne bo dobilo še dva meseca v naprej nobene plače, ker so preveč izjemali na predujmih. V delavnici južne železnice bo Slej ko prej izbruhnila katastrofa. Merodajni voditelji so javfl-t polom pristojnim oblastem in odklanjajo vsako odgovornost. Dopisnika o „korupciji na cannar nieah“ prosimo, da nam pošlje vsaj natančni naslov in podatke glede koru ;cije in podkupovanja. „Straža“ more beležiti le take vesti, ki temeljijo na podatkih in dokazih. Da se napravi enkrat red, -pozivamo vse, ki so dm Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z. ■8 obrestuje od Novega leta naprej navadne vloge po k Trajne in večje vloge pa po dogovoru. 4 1 O 2 O znani slučaji podkupovanja in korupcije pri carinarnicah, da nam blagovolijo poslati čimprej potrebne podatke. To vendar ne gre, da bi se posamezni ljudje na škodo ubogega in itak izžemanega ljudstva bogateli. Vzami -mo oster nož, da izrežemo take rak -rane. Podatke pošljite na uredništvo .Straže“, Koroška cesta 5, pod naslovom „Carinarnice,“ Vprašanje g. Serecu. Ali ste že popravili krivico, ki ste jo učinili nad ubogimi družinami katere ste pod patron anco činovnika državnega pravd-ništva v sredi zjime vrgli na cesto in jim odvzeli možnost pridobivanja kro* ha za njih družine? Vaš čin in čin g. dr. J. je res demokratski « * r Visok uradnik izpodjedel sedem družinam sočivje na vrtu. V hiši, katero je leta 1921 na Aleksandrovi oe sti kupil milijonar in vunbacitelj ubogih družin trgovec g. Serec, stanuje sedem strank. Te uboge družine so i-mele k svojim stanovanjem dodeljene še lepo gredico za sočivje na vrtu pri hiši. Nemec-gospodar jim je ito dajai dolga leta Slovenec Serec pa je ubogim družinam sočivne gredice odvzel in je polovico vrta odstopil visokemu uradniku na državnem pravdništvn, Temu služi ta idei vrta za sprehajanja in igračkanje. Uboge družine pa so brez • sočivja. Kdor tega ne verjame , naj se informira pri omenjenih družinah. Važen sestanek! figovcev radi pia Čtl v Cehoslovaško. Trgovski gremij v Mariboru vabi za torek dne 7. t. m. ob 16. uri na razgovor vse gg. manufakturi,ste in druge interesirane trgovce, ki imajo proti čehosiovaškim dobaviteljem še kak» obveznosti, da se pogovore m stavijo nasvete, kako bi se dala plačila starili računov vsled znanega porastka čehoslovaške valute ublažiti. Na sestanku, ki so vrši v gremijalnili prostorih, Jurčičeva ulica 8, bo poročaj o zadevi tudi odposlanec trgovsko-obrtne zbornice g. dr. Mohorič. Orlovski vestnik. Okrožni vaditeljski) zbor mariborskega orlovskega okrožja ima v torek 7. februarja ob 548. uri zvečer v gimnazijski telovadnici 2. redno sejo. Vse brate vaditelje prosimo, da se sej» sigurno udeležijo, Po seji vaditeljska te Jcvadba! — Načelnik. Vaditeljskim zborom vseh odsekov okrožja. Vaditeljski zbori naj takoj zberejo sledeče podatke telovadcev: Ime in priimek, ’ poklic, stanovanje, rojstno leto, ali ima telovadna obleko ali kroj. — Bog živi! — Načelnik. j Trapistovski SIR j prvovrsten pri * Matija Lah-u Giani trg 4, Maribor. UGODNO KUPITE: 1 žičnata žimnica (Drahteinsatz) K 433'—, 1 tridelna žimnica z afrik K 1400-—, vrvi za perilo 15, 30, 35, 30, 40 in 50 m dolge, plahte impregnirane za vozove 2—4 m široke in 3—6 m dolge 1 kvadratni meter K 200*—. Spodnje hlače, cajg-hlače, srajce vseh vrst, modro platno, plavotisk, tkanina in mangin za postelje, namizne prte, hlačevino i. t. d. po tovarniških cenah v trgovini ALOJZIJ GNIUŠEK, Maribor, Glavni trg štev. 6. Naznanilo. Svojim cenj. odjemalcem vljudno naznanjava, da sva prodajala svojo trgovino s špecerijskim blagom v Mariboru, Gosposka ulica št. 4. Zahvaljujeva se za blagohotno naklonjenost in se priporočava Z odličnim spoštovanjem Preac & Šoštarič.' J Du jfrnua Najiskrenejša za-rUHuldi hvala vrlim puščavskim gospem, blagim gos-picam in ljubeznivim gostom cvetličnega venčka na Fali za j njih darove in požrtvvalnost. j Bog povrni tisočkrat! Kar revčekom je podeljeno, Najvišie je to naloženo. Plačnik mogočni je vladar, i V nebesih bodeš gospodar ! -52 Anica Erhatič. Vinski KA*4 EN. kupuje po naj višji ceni I VID MURKO, trgovec, Meljska j cesta 24, Maribor. 49 !| Zahvala. Povodom prebridke izgube naše preljube in nepozabljene soproge, mamice, hčerke, sestre, svakinje i t. d. gospe Pavle Ratej ■oproge sodnega uradnika in trgovke v Slovenski Bistrici izrekamo za vso ljubav in za vse izraze tolaž-ljivega sočutja, posebno še onim, ki so njej na Prihovi izkazali zadnjo čast, svojo najsrčnejšo zahvalo. Slov. Bistrica, dne 5 svečana I922. Žalujoči ostali. Ldajateb to založnik: Konz. „Straže. «Maovmrii urednik; Vlado Pošaniak, Tisk Cirilove tiskarne t Maribor*»