rnfh M Dr ALU-PVC r okna.m vrata zimski, vrtovi senčila ključavničarstvo 3000 Celje Delavska 8 Telefon 063/42 55 80« UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 03 713 3550, 713 3567 UPI-IjmKk« univcrta piv. Ul, Ivanke Uninjck 6, 3310 Žalce Savinjske Letnik 6, št. 109 “ 12. 2000 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana ISSN 1 3 1 8 68-17 77131811 681014 ŽA.LJEC HOTEL ŽALEC v dolini zelenega zlata SOBE RESTAVRACIJA BISTRO NOČNI KLUB SEMINARSKI PROSTORI PLES Z ŽIVO GLASBO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČNE DRUŽBE Tel: 03 713 17 (X) Fax: 03 713 17 61 E-mail: hotel.zalec@sioLnet http^/www.hotel-zalee.si vvap: http;//hotel-za)ec.wapmatic.de Hotel Žalec d.o.o. Žalec, ______Mestni trg 3, 3310 Žalec_ AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠLANDER CELJE POOBLAŠČENI PRODAJNO SERVISNI CENTER ŠKODA 063 471-705 "POPUSTI" MlliMMl mm n 150.000,00 m ___________________AMD Šlander Celle, Ljubljanska 37. Celle TUKAJ BI LAHKO BILA VAŠA REKLAMA! CELJSKI#* KINEMATOGRAFI * CELJSKI KINEMATOGRAFI d.o.o. Krekov trg 3 3000 CELJE TRČENI PROFESOR 2, komedija Na programu do 6.12. POTOPLJENE SENCE, srhljivka Na programu do 6.12. SHAFT, akcija Na programu do 13.12. DOBRE MRHE, najstniška romanca Na programu do 20.12. GRINCH, komedija Na programu od 7.12. DINOZAVER, risani film Na programu od 14.12. CHARLIJEVI ANGELČKI, akcijska komedija Na progamu od 14.12. IZBOR FILMOV LETOŠNJEGA LIFFE-a KINO MALI UNION: (14.12. do 27.12.2000) DEKLE NA MOSTU (Francija) 14.12. in 15.12.2000 PLESALKA V TEMI (Danksa/Švedsta/Francija) 16.12. in 17.12.2000 HIMALAJA (Francija/Nepal/Švica/VB) 18.12. in 19.12.2000 HITRA HRANA, HITRE ŽENSKE (ZD A/I tal ij a/Francij a) 20.12. in 21.12.2000 HOTEL MILIJON DOLARJEV (Nemčija/VB/ZDA) 22.12. in 23.12.2000 GOSPODIČNA JULIJA (ZDA) 26.12. in 27.12.2000 KINO ŽALEC Zavod za kulturo p.o. Aškerčeva ulica 9/a Žalec JAKE, BRIAN IN ANNA, romantična komedija; JAZ, IRENA IN JAZ, komedija (8. do 12.12.) VROČA LINIJA, grozljivka; MOŽJE X, znanstvenofantastična akcija (15. do 17.12.) PORNO FILM, slovenska komedija; TRČENI PROFESOR 2, komedija (22. do 26.12.) VESOLJSKI KAVBOJI, znanstvenofantastična komedija; BREZ POVRATKA, grozljivka (od 29.12. do 2.1.2001) Tedenska obvestila spremljajte na njihovih oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije: 5715-123, 710-2900. SKOZI OKO ZASLEDOVALCA Skozi oko zasledovalca je vznemirljivo potovanje v obsedenost, zgodba detektiva, ki ga lepa morilka prevzame do te mere, da je ni zmožen uradno prijeti. Zgodba, ki je postavljena v nadnaravni svet visoke tehnologije, je pravzaprav zasledovanje detektiva, ki hkrati sam sledi tej zagonetni in usodni ženski. Ewan McGregor igra obvešče-vala (Oko), osamljenega britanskega detektiva, ki je izgubil ženo in hčerko, za kar krivi lastno internost, za katero ne najde ustreznega opravičila. Na žalost pa je prav odtujitev bistveni del njegovega poklica. Njegova tekoča naloga naj bi bila zasledovanje Joanne Eris, ženske, ki jo sumijo, da izsiljuje sina visokega britanskega urednika. A Eris je še veliko več kot le preprosta izsiljevalka. Je zapeljiva, spretna mojstrica maskiranja, zapuščen in izgubljen otrok ter zavržena skrivnost; njena jeza je prav tolikšna kot njena lepota. Detektiva fascinira proti njegovi volji, še zlasti od tistega trenutka naprej, ko se zdi neka fotografija na las podobna fotografiji njegove izgubljene hčerke, prav njena izgubljenost pa ga ves čas zasleduje in straši. V njegovih najglobljih fantazijah sta njuni duši nekako združeni. Bolj ko Joanni sledi in opazuje njene umore, bolj se mu zdi, da jo mora pravzaprav le opazovati, nikakor pa ne zapreti. Se govoriti ne sme z njo, le opazovati jo, in prav to dejstvo ga vodi v vse večjo obsedenost s tistim, kar vidi. Postane njegova senca, videti pa se ne pusti. Včasih pa dajo nepričakovani obrati usode vendarle slutiti, kot bi Joanna imela svojega angela varuha. SAMO ŠE 60 SEKUND 60 sekund za en ukraden avto Randall “Memphis” Raines je že davno tega opustil življenje, povezano s kriminalom. Toda pomenljiv obisk starega prijatelja ga prepriča, da še enkrat poskusi z obrtjo, ki je je najbolj vešč - s krajo avtomobilov. Njegova odločitev je namreč povezana z bratovim življenjem ... ali smrtjo. Kocka bo padla v eni noči, s petdesetimi avtomobili in pogodbo. Memphis je obseden z avtomobili; konjički na štirih kolesih so njegova edina strast. Zdi se, da se po njegovih žilah pretaka kri, temveč visokooktanski bencin. Vsi njegovi čuti veljajo pojočemu teku motorja, pa najsi bo to V-8 ali V-12, s turbo polnilnikom ali brez, opremljen z vsemi modnimi dodatki ali oskubljen do nujno potrebnih osnovnih delov. Ljubi sleherni njegov vijak in zglob, sleherni delček svetleče kromirane površine. Memphis je avtomobilski tat legendarnih razsežnosti. Nobena zapletena ključavnica ali alarmni sistem ga ne moreta ustaviti; vaš avto bo od tam, kjer ste ga pustili, izginil v 60 sekundah. Več let se je Memphis izogibal zakonu in kradel vse modele in letnike, kar si jih je avtomobilska industrija zamislila in izdelala. Z eno samo izjemo, ljubljeno in strah vzbujajočo Eleanor (Memphis in njegova klapa imajo namreč navado vsak avto, ki ga vzamejo na piko, poimenovati z ženskim imenom), mustang shelbi GT 500, letnik 1967. Ko je s svojimi podvigi izzval vso policijsko srenjo in so mu tla pod nogami (ali kolesi, če h-očete) postala prevroča, je obrnil hrbet vsemu in zapustil vse, ki jih je ljubil ter si poiskal drugačno življenje. Ko pa njegov mlajši brat v slepi želji, da bi stopal po njegovih stopinjah, zabrede v nevarne vode organizirane mreže brezčutnih tatov avtomobilov, je Memphis prisiljen še enkrat okustiti staro strast in z navidez nemogočo krajo tvegati svoje življenje. LEKCIJA ZA GOSPO TINGLE Vse svoje življenje je bila Leigh Ann Watson pridna deklica. Njena edina možnost, da zapusti majhno mesto, v katerem živi, in oddide študirat, je štipendija, ki pripada najboljšemu učencu na šoli. Vse, kar Leigh Ann potrebuje, je petica iz zgodovine. Obstaja le en problem. Gospa Tingle, učiteljica zgodovine, ki že dvajset let terorizira študente na gimnaziji Grands-boro. Sedaj morajo trije najboljši prijatelji, ki so po nedolžnem obsojeni goljufije, dokazati svojo nedolžnsot in se rešiti iz težke situacije. Prava zabava se začne, ko morajo, če želijo ostati v igri, prelisičiti svojo učiteljico po pravilih, ki jih je sama postavila. VIHAR VSEH VIHARJEV Oktobra 1991, na noč čarnovic, so nad severnim Atlantikom trčile tri besneče vremenske fronte in razdivjal se je najmoč nejši, najhujši, najbolj uničevalni vihar v sodobni zgodovini. Kdor je slišal zavijanje vetra, ki se je zlovešče stopnjevalo do oglušujočega tuljenja, ga ne bo nikoli pozabil. Siloviti vrtninec je vsrkal vse, na kar je naletel na svoji poti, in za seboj pustil popolno opustošenje. Vihar vseh viharjev je epska drama o resničnih dogodkih-Njeni junaki so pogumni ribiči, ki vsak delovni dan tvegajo življenja, ko se s svojimi ladjami podajajo na odprto morje, kjer so prepuščeni na milost muhastim in nepredvidljivim silam narave. Billy Tyne je kapitan ribiške ladje Andrea Gail, stari maček, ki v zadnjem času nima sreče z ulovom. Tistega usodnega oktobra se je zasidral v Gl-oucestr ob ladnji Hannah Beden. Njen kapitan je Linda Gre-enlaw, ki pa se v nasprotju z njim lahko pohvali z odličnim ulovom. Bobby Shatford začenja novo življenje s punco Christino Cotter. Posledica razveze je velik dolg, ki ga mora odplačati odvetniku, in ribolov je edini način, da bi zaslužil dovolj denarja. Zato se kljub Christini-nemu nasprotovanju odloči, da se bo še zadnjič pridružil Billy-jevi posadki. Tyne v želji za dobrim ulovom odpluje daleč od Nove Anglije, čeprav sliši opozorila o bližujočem se viharju. Tveganje se mu ne zdi preveliko, saj ne ve, da čez Atlantik drvi orkan Grace naravnost proti dvema drugima vremenskima frontama in da se bo iz jih razvilo najstrašnejše neurje, kar jih beležijo ljudje. Rekli so mu kar Vihar brez imena ali Vihar Hallotveen, saj je udaril tako nenadoma, da ga niso imeli časa niti poimenovati. Komaj so šo lahko poslali opozorilo vsem plovilom. Toda posadka ladje Andra Gail opozorila ni sprejela. Do konca niso vedeli, kaj jih čaka. os:-- . GLAS iog/2oooaaaHBBi CELJE UVODNIK 3 Ran Tvojih je spomin in Tvoje hvale Slovenci svojo zgodovino navadno začenjamo Z naselitvijo slovanskih plemen na današnjem slovenskem območju. Prihod Slovanov postavljamo v šesto stoletje našega štetja. Le malo časa je morali preteči, da smo dobili prvi zapis slovenske besede - ne samo slovenske. Brižinski spomeniki iz desetega stoletja so najstarejši zapis slovenskega jezika. Sedemdeset let potem, ko je Gutenberg v Evropi uvedel tisk, najdemo prvo tiskano slovensko besedo na nekem nemškem letaku. Petintrideset let potem, leta 1550, s Primožem Trubarjem dobimo prvi tiskani slovenski knjigi. Razvoj slovenske literature se začne. Razvoj pravzaprav ni trajal dolgo. Medtem ko so protestanti slovenski jezik postavili s tiskom na piano in ob hudi finančnih težavah, a vendar tudi ob pomoči mecenov le uspeli veliko del spraviti na piano, je protireformacija dala komaj kakšno pomembno delo, drugače pa je razvoj književnosti na Slovenskem zavrla. Slovenci smo izgubili stik z Evropo. To obdobje mirovanja je v slovenski literarni zgodovini pustilo mnoge vrzeli, ki jih je bilo potrebno zapolniti. Tako ne čudi, da šele med razsvetljenci dobimo prvega pravega pesnika in časnikarja, pa tudi slovničarja - Valentina Vodnika, prvega dramatika - Antona Tomaža Linharta. Ker je literatura drugih evropskih narodov do takrat že prehodila dolgo pot, je zlahka opazno, da so pojavi in smeri pri nas poganjali korenine, ko so drugod najlepši cvetovi že veneli. Slovenski jezik je svoje sposobnosti krčevito dokazoval in nekako tudi tako v političnem smislu dokazoval upravičenost obstoja tako jezika kot njegovih nosilcev. Vseskozi se je tiho kazala potreba po velikem ustvarjalcu. Romantika ga je dala v podobi enega največjih mojstrov slovenske vezane besede, človeka, čigar 200-letnico rojstva smo zapisali 3. decembra. Govorim seveda o Francetu Prešernu. Kljub velikanski potrebi po takem ustvarjalcu Prešeren med rojaki v svojem času ni bil posebej priljubljen. Pretežno kmečkemu prebivalstvu je bolj dišala bohotna poezija Jovana Vesela Koseskega. France Prešeren je bil pravzaprav žrtev svojega časa. Metropola, polna nemškutarjev, medse ni sprejela boemskega svobodomiselneža, ki je za nameček še menil, da se v slovenskem jeziku da izraziti tudi najvišja literatura. Ko se je pesnik leta 1828 za stalno vrnil v Ljubljano, verjetni niti pomislil ni, da bo za samostojno advokaturo prosil skoraj do smrti in da mu bodo oblasti tako nekako onemogočile formiranje družbenega in materialnega položaja v takratni slovenski družbi. Ugodili so mu šele dve leti pred smrtjo. Zaradi navedenega tudi ni bila možna zveza s Primičevo Julijo. Mnogo preveč idealizirano ljubezen je potem zamenjala zveza bolj realistične narave, zveza z Ano Jelovškovo, ki mu je povila tri otroke, a je le Ernestina dočakala zrelejša leta. Franceta Prešerna je zelo globoko zaznamovalo tudi tesno prijateljstvo z Matijo Čopom. Prepire med Kopitarjevim in Prešeren-Čopovim krogom okoli črkopisa poznamo kot črkarsko pravdo (1833). No, v končni fazi smo Slovenci opustili bohoričico, meteljčica in danjčica se tako ali tako nista prijeli, od zamisli Hrvata Ljudevita Gaja pa sprejeli reformirano pisavo in začeli šumevce zapisovati s strešicami. Pisavo imenujemo gajica, uporabljamo pa jo še danes. Prešeren je za sabo pustil toliko pomembnih pesmi, da bi jih bilo posamično omenjati brez pomena. Sicer pa, kdo ne pozna Sonetja nesreče, Sonetnega venca, Krsta pri Savici ...Za tiste, ki morda le niso seznanjeni s Prešernom - čeprav močno dvomim, da jih je kaj - ostaja Zdravljica, ki jo danes prepevamo kot himno naše države. ACMAN Oblačila za urejene ženske Modna, lepa, barvno usklajena, enostavna za vzdrževanje. MODA ZA MOČNEJŠE Velenje: (03) 58 62 925, Griže: (03) 71 00 420 __________ACMAN d.o.o., Partizanska 5, ŠoStanj Glede na to, da je za nami dvestoletnica rojstva človeka, ki je dokazal, da je slovenski jezik polnovreden jezik, v katerem se dobro piše tudi najvišja literatura, svetujem vsem, da iz polic, četudi ne segate radi po poeziji, vendarle sežete tja zadaj, odpihnete prah iz drobne knjižice, na kateri je zapisano Po ezije doktorja Franceta Prešerna in pogledate vanje. Odpreti se vam zna čudovit svet. Vid Burnik IZ VSEBINE: OBVESTILA Kino spored Stran 2 GOSPODARSTVO O plazilcih in dvoživkah v Žalcu Stran 6 Delničarstvo, borzništvo Stran 6 Varno na poti Stran 7 SOCIALA Moški vplivajo na okužbo z virusom HIV Stran 9 DOGODKI Kakovost za zdravstvo Stran 10 Dacwoojevi kupci brez skrbi Stran 11 KULTURA Alma M. Sedlar: Med poezijo in novinarstvom Stran 12 Duo Venera Stran 12 ŠPORT Športniki pri županu Stran 13 Letna skupščina ZŠD Občine Žalec Stran 13 SVETUJEMO Zimska zaščita rastlin Stran 14 Kuhinja - družabni kotiček Stran 15 ZDRAVJE Akupunktura in zdravje Stran 17 NAGRADNA KRIŽANKA Stran 18 RAZVEDRILO Generacija GSM Stran 19 GLASBA Novi CD-ji iz Žane Stran 20 Povverke praznujejo Stran 20 Sebastian osvaja Stran 21 HOROSKOP Stran 22,23 GLAS Savinjske izhaja enkrat mesečno. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 031 710 00 20, telefax: 031 571 50 11. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Aleš Jurhar, Igor Vučina; lektor: Vid Burnik; stalni zunanji sodelavci: Matejka Burnik Goršek, Boris Gorupič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Alma Maruška Sedlar, Trigon, Vasja Volavšek, Mojca Tolič. Slika na naslovnici: Zima. Po mnenju Urada Vlade RS za informiranje (št. 4/3-12-381I95-23I75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! IDEAL SISTEMI BRA SL O VČE-SL O VENI J A IZDELAVA STROJEV IN NAPRAV TRGOVINA Grajska vas 1, Gomilške Tel.: 03/703 33 50 Fax: 03/703 33 64 TRANSPORTNI SISTEMI, NAMENSKI STROJI IN NAPRAVE, VERIGE, VERIŽNI KI, VIJAKI ... Franc Šmajs s.p., Šentrupert 41, 3303 Gomilsko MORAVSKE TOPLICE • Dolga ul.i NOVO LETO v Moravskih toplicah Paket je od 29.12.2000 do 2.1.2001 Plačate 5 dnevni paket, šesti dan (oz. prvi dan - 28.12.) Vam KRONE podari. 5 dnevni polpenzion z 2 x svečano večerjo (silvestrovanje v hotelu in 1.1. svečana večerja z živo glasbo v Čardi) Cena: 30.000 SIT + TT po osebi 2. 5 dnevni polpenzion z 1 x svečano večerjo (1.1.2001 in silvestrovanje na prostem v centru Murske Sobote z BOGRAČ večerjo in z bogatim programom) Cena: 21.000 SIT + TT po osebi Rezervacije na (02) 548 16 46, 526 14 34 ali 041/404-648 Szabo Ferenc s.p.. Dolga ul. 1., Moravske Toplice, 9226 Moravske Toplice GRADBENI INŽENIRING IZVAJANJE DEL V ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax: 03/ 710 32 66 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 E-mail: wgi.vinko@siol.net GRADBENIŠTVU: ■■■■■H ■MaMOM gradbena dela obrtna dela - inštalacijska dela - nizke gradnje - adaptacije - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE TOStt J Marjetka i M KOLAR Anton, Marjetka Pletovarje 9a, 3222 Dramlje Nudimo: - domače jedi po predhodnem naročilu za zaključene družbe in družinska slavja - odprto kakovostno vino iz lastne kleti Telefon: 03/74-88-003, 03/74-88-004 GSM: 041/696-817, 031/696-817 Kolar Marjeta s.p., Pletovarje 9a. 3222 Dramlje 7 " . n m A ' 'i •' :i, «T'-f c} r I CENE VELJAJO ZA GOTOVINSKO PLAČILO K i % i;. I VSE FOTOGRAFIJE SO SAMO VZORČNI PRIMERI,! KER SO PREPROGE) ROČNO IZDELANE, ,.ago.- cca 70cm x 140cm KNEZ IGOR sl INDIJSKI MIKADO Ročno tkanje iz 100% bombaža. Na voljo so v različnih barvah Omejena zaloga! __ 50 V 5 IT INDO ICHINA i, 30-%0 m MARIBOR-HOČE CEUE-LEVEC Jr TEL: 02 61 82 - 4 1:990.-. cca 60cm x 120cm KITAJSKI AUBOUSSON Ročno taftiran iz 100% volne. Nil | voljo so v različnih barvah, vzorcih | in velikostih. Omejena zaloga! | V',{ runa i so v 5IT i .990.- cca 60cm x 90cm INDO NEPAL [7.990. Ročno vozlane iz 100% volne. Na] voljo so v različnih barvah, vzorcih. v O plazilcih in dvoživkah v Žalcu Prihodnje leto od 13. do 17. julija ho v Žalcu kongres evropskega združenja herpato-logov, ki so to mesto izbrali kot najbolj primerno za pripravo pomembnega kongresa, med katerim se ukvarjajo predvsem s plazilci in kačami v Sloveniji. Organizacijo kongresa je prevzelo žalsko društvo Radoživ, katerega predsednik Gregor Vovk je k sodelovanju povabil številne posameznike in ustanove iz Savinjske doline. Za vsebinski del oziroma predstavitev kongresa bo Gregor Vovk Petrovski poskrbel Milan Vogrin. Kot je povedal Gregor Vovk, bodo vse tiskovine izdelane iz morskih alg in ekološko oblikovane. Pri organizaciji in financiranju kongresa bosta Na dnevih tehnične ^kulture se je predstavila tudi OŠ VRANSKO Razstaviščni prostor v Ljubljani, namenjen predstavitvi tehnične kulture, ki se širi po šolah, je zasedlo veliko šol, med njimi tudi naša. Niso nam odredili veliko prostora, a smo ga uspešno in zanimivo opremili z izdelki učencev oddelka podaljšanjega bivanja in izdelki, ki so nastali pri likovnem pouku. Na računalniku so člani računalniškega krožka vrteli predstavitev naše šole. Ogledal sem si ves sejem in med drugim naletel na Blaža Križnjaka iz 5. razreda OŠ Dob, ki je delal košare iz vrbovega šibja. Povedal je, da je samouk in se je sam naučil te veščine. Povedal je še, da imajo na šoli vrtičkarski krožek, kjer se seznanjajo z naravnimi materiali in njihovo uporabo. Tudi OS Ilirska Bisrica je imela zanimivo delavnico. Delali so rože iz papirja. Kar zamiklo me je, da bi sam naredil kakšno. Pomagali so mi in naredil sem "vrtnico ” in “škmicel”. Med zanimivimi predstavitvami je bila tudi predstavitev izdelave papirja, ki ga delajo na OŠ Roje. Ta papir zanimivo okrasijo. Dnevi tehnične kulture so nas navdušili s svojo izvirnostjo, zanimivimi delavnicami in idejami, ki jih bomo uporabili pri svojem lastnem ustvarjanju. Alen Kovačič, 8.r. OŠ Vransko društvu Radoživ na pomoč priskočila ministrstvo RS za okolje in prostor ter občina Žalec, prirediteljem kongresa pa je v ponos, da so si člani delegacije Združenja, ki so si med iskanjem primernega kraja v Šloveniji ogledali tudi Ljubljano in Bled, za kongres izbrali prav Žalec, kjer bodo udeleženci kongresa iz vse Evrope preživeli tri poletne dneve. Društvo Radoživ se na kongres, ki bo julija, že pripravlja. Za čas kongresa so najeli tri dvorane v Žalcu, glavni kongresni del bo organiziran v dvorani žalskega kulturnega doma, ostala pa v gasilskem domu ter v žalskem hotelu. Med udeleženci kongresa bo veliko študentov, in ker je potrebno za goste poskrbeti tudi v času, ko ne bo predavanj, smo se dogovorili z agencijo Dober dan, kjer bodo zagotovili možnost kampiranja ter za udeležence kongresa pripravili izlete po Sloveniji, povezane s področji, ki jih bodo raziskovali. Letos je to združenje organiziralo alpsko srečanje, tema kongresa, ki bo prihodnje leto v Žalcu, pa bo preučevanje plazilcev in dvoživk. Predvsem s slednjimi so se v društvu Radoživ že ukvarjali, saj so pred leti izvedli uspešno akcijo reševanja dvoživk, ki so jih prenašali čez prometno cesto. “Srečanje združenja herpatologov je vsako leto, predvsem v Žalcu pa se bomo nanj dobro pripravili, saj želimo, da bi se ljudje, ki nas bodo obiskali v času kongresa, tu dobro počutili in da bi se z veseljem vrnili, hkrati pa je izvedba takšnega kongresa lahko vzpodbuda drugim organizatorjem in turističnim delavcem, da je mogoče ljudi pripeljati tudi v našo dolino, in da je potrebno razmišljati o čim bolj celostni turistični ponudbi,” je povedal Gregor Vovk, predsednik društva Radoživ, ki šteje 42 članov, deluje pa peto leto. AMS DELNIČARSTVO, BORZNIŠTVO ... NAKUPNE MOŽNOSTI KOT PRILOŽNOST Na tem mestu smo že nekajkrat govorili o tem, da se je smiselno posluževati alternativne možnosti varčevanja, ki vam jo prinaša nakup vrednostnih papirjev ali pa vlaganje v točke vzajemnega sklada. Pri tem naj še enkrat poudarim, da je seveda treba pri tej odločitvi pretehtati vse okoliščine in ostati na realnih tleh. V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj teh naložbenih možnosti, za katere menimo, da obstaja minimalno tveganje, ki ga vlagatelj sicer lahko utrpi pri najbolj črnem scenariju. Pri tem imamo v mislih npr. stečaj podjetja ipd. Ne glede na to, ali se bo trenutni pozitivni trend (bikovski) na borzi obdržal, vam lahko priporočamo nakup naslednjih vrednostnih papirjev: - Obveznica SOS2: nakup teh obveznic je zanimiv za bolj konzervativne vlagatelje, saj pri trenutni tržni ceni okrog 78 % nominalne vrednosti prinaša donos DEM + 9 %. Ta donos se lahko postavi ob bok donosu delnic. To je brez dvoma dobra alternativa bančnim hranilnim vlogam. Obresti zapadejo dvakrat letno in se avtomatsko nakažejo lastniku ob zapadlosti. Je tudi zelo likvidna, to pomeni, da jo lahko prodate kadar koli, če slučajno rabite denarna sredstva. Zaenkrat je garancija za izplačilo obveznosti po tej obveznici s strani Slovenskega odškodninskega sklada, pričakuje pa se garancija s strani države, to pa bi avtomatsko dvignilo ceno na raven okrog 90 % nominalne vrednosti. - Pokojninski bon ('PBONI: kot smo pisali v zadnjih številkah, lahko še vedno trdimo, da daje PBON dobre možnosti v primeru, da se odločimo za nakup le-teh za koriščenje rente po 60. letu starosti. - Delnica Gorenja ('GRVG'): cena omenjene delnice je trenutno 2.100 SIT, kar je še vedno dobro izhodišče za nakup, saj je očitno, da je požar v Gorenju oz. panika pri prodaji delnic s strani določenih investitorjev ceno delnice preveč potisnil navzdol. Napoved, da bo Gorenje prihodnje leto izplačalo dividende, prehod delnice iz prostega trga v kotacijo A, namera vodstva, da delnico uvrsti v trgovanje na tujih borzah, realizirani planirani poslovni rezultati, in to kljub požaru, dobri kontakti z delničarji in nenazadnje dobro obveščanje javnosti o dogodkih v poslovnem sistemu so argumenti, da pri teh nivojih ne tvegamo veliko, če se odločimo za nakup omenjene delnice. - Pripravlja se prodaja deležev v Simobilu avstrijskemu Mobilkomu, ki naj bi bila izpeljana do konca tega leta. Največji delničarji Simobila pa so Kmečka družba. Probanka. Medaljon. Istrabenz ter Intereuropa. Pričakujemo lahko neposreden porast delnic posameznih lastnikov Simobila, pomembno pa je tudi, da bo prišlo do velikega finančnega toka, ki se bo brez dvoma v veliki meri odražal na borzi in po realnem scenariju glede na povedano potisnil cene nekaterih delnic rahlo navzgor. - Primerni za nakup, in to brez večjega tveganja, so tudi polni PID-i, med njimi so najprimernejši: TG1N. NF1N. ZVIN. ZMINm .... ker so zelo dobro likvidni, njihova knjigovodska vrednost pa doseže dvakratnik tržne. Želim vam veliko uspehov pri investiranju v vrednostne papirje. V primeru dodatnih vprašanj nas lahko pokličete na tel: 03 710-0-560, Sitra, d.o.o.. Marija Rančigaj v Varno na poti - AMD Šlander Celje Leto je naokoli in zimski čas je tisti, ko je še posebej pomembno, kako dobro je opremljen avto, člani avto moto društev pa se pogosto obrnejo po pomoč k strokovnjakom društva, katerega osnovno vodilo je pomagati voznikom, ko se na cesti znajdejo v težavah. Člani avlo moto društva so predvsem vozniki, ki si lahko za plačano članarino ob pomoči na cesti obetajo številne ugodnosti, povezane predvsem s pomočjo v zvezi s avtomobilom, okvarami, prometnimi nesrečami, zavarovanji ter potovanji v tujino. Avto moto društvo Šlander Celje, ki je kot vsa druga tovrstna društva po Sloveniji, vključeno v Avto moto zvezo Slovenije, je med društvi, ki štejejo največ članov. O delovanju društva v preteklosti in načrtih v prihodnjem letu razmišlja sekretar in direktor strokovnih služb Avto moto društva Šlander Celje, Drago Kos-aber. Na kakšen odmev je naletela akcija brezplačnega preventivnega pregledovanja vozil v delavnicah AMD Šlander? Akcija, ki traja od jeseni, je zelo odmevna. Pričeli smo s pregledovanjem vozil Škoda, katerih pooblaščeni prodajalci smo, potem pa s-tno pričeli pregledovati vsa osebna vozila. Na vozila, za katera ugotovimo, da so brezhibna, nalepimo Snežko in snežaka, kar pomeni, da je vozilo opremljeno za zimo. Najprej pregledujemo vozila naših članov in drugih voznikov ter kupcev voznikov vozil Škoda. Ob približno sto petdeset vozilih Škode smo v času od začetka akcije pregledali okoli sto petdeset osebnih avtomobilov drugih znamk, kar ocenjujemo kot dober odziv na akcijo, ki bo trajala do 15. marca. Katere so najpogostejše napake na avtomobilih, ki jih pregledate? Največkrat je potrebno doliti hladilno tekočino, zamenjati gume ali popraviti zavore. Vendar to ni pravilo, saj se pogosto dogaja, da na avtomobilih odkrijemo tudi kakšno drugo napako. Ugodnosti, ki jih imajo člani Avto moto društva? AMD Šlander Celje šteje okoli šest tisoč članov, kar je glede na število prebivalcev v regiji veliko, vseeno pa si želimo, da bi se število še povečalo. Avto moto zveza Slovenije, v katero so včlanjena vsa avto moto društva po Sloveniji, šteje skupaj sto tisoč članov. Da bi čim večjemu številu članov nudili ugodnosti, nudimo preko Avto moto zveze našim članom pomoč v štirinajstih bazah po vsej Sloveniji, pa tudi petdeset kilometrov čez mejo. Članom nudimo predvsem pomoč na cesti, zaradi dobrih povezav s podobnimi klubi v tujini pa jim lahko zagotovimo tudi pomoč, če pride do nezgode v tujini. Na sedežu društva izdajamo mednarodna vozniška dovoljenja in kreditna pisma, predvsem pa se trudimo, da pomagamo vozniku, ko se na cesti znajde v težavah. Najboljše je seveda, če težav sploh ni, vendar se včasih vseeno zgodi, da vozniki potrebujejo pomoč in v takšnih trenutkih je dobro vedeti, kje in kako jo lahko najdeš. Kako je društvo organizirano? V sklopu društvenih dejavnosti se ukvarjamo s članstvom, preventivo in športom.V sklopu pridobitnih dejavnostmi pa se ukvarjamo s prodajo in servisiranjem vozil Škoda, v okviru društva pa delujeta tudi avtopralnica in avt-ošola. Načrti? Povečati želimo število članov, predvsem pa se bomo trudili še naprej ohranjati kvaliteto ter strankam nuditi čimveč storitev na enem mestu, trudili pa se bomo tudi, da bodo čim bolj vami na cesti. Vsako leto organiziramo športne dejavnosti, med katerimi najpomembnejše je državno prvenstvo v kartingu. Predvsem bomo še naprej razvijali osnovno vodilo društva, ki je, da voznik na sedežu našega društva lahko opravi prav vse - od vozniškega izpita do nakupa avtomobila, potem pa s pomočjo strokovnjakov v društvu skrbi, tudi za nego in brezhibnosti svojega vozila. Še naprej bomo razvijati tudi preventivno in športno dejavnost. Alma M. Sedlar NAGRADNA IGRA V VELEBLAGOVNICI ŽANA Trgovska družba Žana d.d. Žalec je v mesecu oktobru praznovala 24. obletnico poslovanja. Za svoje kupce smo pripravili nagradno igro. Sodeloval je lahko vsakdo, ne glede na nakup ali vrednost kupona, le pravilno je moral odgovoriti na nagradno vprašanje. Katero obletnico poslovanja praznuje TRGOVSKA DRUŽBA ŽANA d.d. Žalec? a) 10 let b) 20 let c) 24 let 1. nagrada BARVNI TELEVIZOR 2. nagrada MIKROVALOVNA PEČICA 3. nagrada PAR SMUČI Nagradne kupone smo zbirali en mesec, zbrali smo jih zelo veliko^ Nagradno žrebanje je potekalo v soboto, 18. novembra 2000 ob 10. uri v Veleblagovnici Žana v Žalcu in ob 11. uri v Prodajnem centru Lena v Levcu. Srečni izžrebanci: V Veleblagovnici Žana: 1. nagrada BARVNI TV 2. nagrada MIKROVALOVNA PEČICA 3. nagrada PAR SMUČI V Prodajnem centru Lena v Levcu: 1. nagrada BARVNI TV 2. nagrada MIKROVALOVNA PEČICA 3. nagrada PAR SMUČI MIHA VODLAN Podvin 5 Žalec MARIJA KRAJNC Savinjska 5 Celje ALOJZ TOMINŠEK Migojnice Sl B Griže ' j f «'*' •!& * ' J; ;*>;;>* ' •* LIDIJA LESJAK Levec 28 A Petrovče VERONIKA KAMENIK Ljubljanska c. 33 Celje ŠTEFKA SITOŠEK Drešinja vas 31 Petrovče Jasmina Mlakar (jMECGLjT) DESERTNI SIRI ZA GURMANSKE UŽITKE! Lavachequiiif 0S^BSS^ |(j|*j /fipjššs**/ Babybel DESERTNI SIRI - SIRARNA BEL FRANCIJA Ali1 SPECIALITV CHEESES Meggle, d.o.o., Polzela - Polzela 151 - 3313 Polzela - Slovenija • Tel.: 03 713 21 00, 713 2114 - Faz: 03 713 2119, 713 21 20 Moški vplivajo na okužbo z “Ideja, da bi pritegnili moške v boj proti aidsu, je najbolj zanesljiv način za spremembo poteka epidemije. Pripisovanje krivde moških namreč ne bo motiviralo k poslušanju in spreminjanju njihovih navad, ” ugotavlja mag. Alenka Ska-za, dr. med., vodja Službe za epidemolo-gije pri Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Kje so razlogi, da lahko moški odigrajo ključno vlogo pri preprečevanju širjenja epidemije okužbe s HIV? Načeloma moški manj iščejo pomoč zdravnika kot ženske. Moški se ponavadi vedejo bolj tvegano, saj bolj popivajo, uporabljajo nedovoljene droge ali prehitro vozijo in tako ogrožajo svoje zdravje. S spolno prenosljivimi okužbami se v svetu letno okuži preko 330 milijonov ljudi. Medtem ko so ženske zaradi resnih zapletov po spolno prenosljivih okužbah bolj prizadete, so okužbe pri moških pomemben člen v verigi prenašanja. V nekaterih okoljih so te bolezni tabu, nekaj, kar dobijo le "umazani” ali predstavniki "nižjega sloja”, v drugih okoljih pa spolno prenosljive bolezni dojemajo kot “častni trak” in dokaz spolne zmage. Čeprav je okužba s HIV med ženskami vse pogostejša, okuženi moški, vključno z odraščajočimi fanti, še vedno predstavljajo večino v svetu okuženih s HIV oziroma živečih z aidsom. Moški se v mnogih okoljih manj posvečajo svojemu spolnemu zdravju in varnosti kot ženske. Moški pogosteje pijejo alkohol in uporabljajo druge droge kot ženske, kar jih vodi v nevarno spolnost in zvišuje tveganje prenašanja okužbe s HIV. Moški tudi pogosteje injicirajo nedovoljene droge in s tem tvegajo okužbo z iglami in brizgami, kontaminiranimi s HIV. Uporaba drog in drugih psi-hoaktivnih snovi je neposredno povezana s prenašanjem okužb s HIV. Injiciranje nedovoljenih drog je povezano z več kot 5% okužb s HIV v svetu. Uporaba rekreativnih drog, vključno z alkoholom, je tudi povezana z nevarno spolno aktivnostjo, ki ji lahko sledi okužba s HIV. Moški na splošno pogosteje uporabljajo droge in druge psihoaktivne snovi kot ženske. Od ocenjenih 6 do 7 milijonov oseb na svetu, ki injicirajo nedovoljene droge, je štiri petine moških. Za razliko od žensk imajo moški uživalci nedovoljenih drog pogosteje spolne partnerke, ki ne injicirajo drog. Moški tudi pogosteje kot ženske souporabljajo igle in so običajno prvi, ki uporabijo skupen pribor. V povprečju imajo moški več spolnih partnerk kot ženske spolnih partnerjev. Okužba s HIV se lažje prenese z moškega na že- Samo Sadnik s.p., Studio Forma, Pečnikova 2, Žalec Televizija Žalec Kanal 25 v KRS Žalec tel.: 710-10-50 fax: 710-10-51 nsko kot obratno, ob tem pa s HIV okuženi uživalci drog, ki so večinoma moški, virus lahko prenesejo ne le na svoje partnerje pri uživanju drog pač pa tudi na svoje spolne partnerke in partnerje. Zato s HIV okužen moški verjetno v življenju okuži več ljudi kot okužena ženska. Istospolni odnosi Večina spolnosti med moškimi je prikrita. Rezultati raziskav po vsem svetu kažejo, da tudi do šestina moških poroča o tem, da so imeli spolne odnose z drugim moškim. Mnogi moš ki, ki imajo moške spolne partnerje, imajo spolne odnose tudi z ženskami, svojimi ženami ali drugimi partnerkami, stalnimi ali občasnimi. Zaradi sovražnosti in napačnega gledanja na spolnost med moškimi, številne države niso razvile ustreznih preventivnih ukrepov. Raziskave po vsem svetu potrjujejo, da ima mnogo fantov in moških spolne odnose z drugimi fanti ali moškimi. V mnogih predelih sveta so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, tarča predsodkov in diskriminacije, celo sodnega pregona. Ta socialna stigmatizi-ranost mnogim moškim in fantom preprečuje priznati, da so izpostavljeni tveganju okužbe s HIV pri spolnih odnosih z drugimi moškimi. To preprečuje tudi razvoj preventivnih kampanj za to skupino. Za homoseksualne moške so negativna socialna stališča pogosto stresna. Avstralska raziskava je odkrila, da je samomor poskusilo narediti približno 28% mladih moških, ki so imeli raje spolne odnose z moškimi, v primerjavi z 8% mladih heteroseksualnih moških. Načini preprečevanja spolnega prenosa okužb s HIV med moškimi in njihovimi partnerkami so: abstinenca, vzajemna zvestoba, spolnost, ki ne vključuje vaginalne in analne penetracije in uporaba kondomov. Očete in bodoče očete moramo vzpodbuditi k razmišljanju o vplivu, ki ga lahko ima njihovo spolno vedenje na njihove part- virusom HIV nerke in otroke, vključno z možnostjo vnosa okužbe s HIV v družino in zapuščanjem osirotelih otrok. Moški morajo prevzeti tudi večjo vlogo pri skrbi za družinske člane, okužene s HIV ali zbolele z aidsom. Raziskave po vsem svetu so tudi pokazale, da moški manj sodelujejo pri oskrbi otrok kot ženske. Delno verjetno zato, ker so bolj verjetno zaposleni zdoma in delno zaradi tega, ker niso niti vzgojeni niti vzpodbujani, da bi skrbeli za bolne. To se tudi odraža v epidemiji aidsa, zaradi katere bo konec leta 2000 že 13 milijonov osirotelih otrok. Globalno je spolni način širjenja najpomembnejša pot prenosa HIV infekcije. Na ta način se okuži od 75-85% odraslih. Pri nas Inštitutu za varovanje zdravja je bilo do 20. novembra 2000 (od leta 1986) prijavljenih 89 primerov aidsa - 76 primerov pri odraslih moških, II pri odraslih ženskah, ter 2 primera pri dečku in deklici. Med prijavljenimi primeri aidsa je bilo največ oseb z bivališčem v Ljubljani (35), iz celjske regije pa je bilo do tega datuma prijavljenih 8 primerov aidsa. Največ odraslih bolnikov se je okužilo pri spolnih stikih z drugimi moškimi. V Sloveniji je bilo do 20. novembra 2000 prijavljenih še dodatnih 77 primerov diagnosticirane okužbe z virusom HIV brez razvitega obolenja aidsa, 60 pri odraslih moških, 16 pri odraslih ženskah in pri 1 deklici. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja v Sloveniji trenutno živi najmanj 99 ljudi okuženih s HIV, od tega 28 bolnikov z aidsom in 71 ljudi z diagnosticirano okužbo, s HIV, pri katerih se obolenje še ni razvilo. Se vedno je najbolj prizadeta skupina moških, ki imajo spolne odnose z moš kimi.Vsak dan se na novo okuži z virusom HIV okoli 16.000 ljudi; med njimi je najmanj Na območju celjske regije je bilo do tega datuma prijavljenih 8 primerov okuženih s HIV brez razvitega obolenja - aidsa. Ob tej priliki Zavod za zdravstveno varstvo Celje opozarjajo na možnost prostovoljnega in anonimnega testiranje na HIV okužbo v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje vsak dan od ponedeljka do četrtka od 8. do 12. ure. Najkrajši čas, v katerem lahko ugotovimo morebitno svežo okužbo, je 3 tedne po dogodku, ob katerem bi lahko prišlo do prenosa HIV. Informacijo o mož nosti testiranja lahko dobite na telefonski številki 03 42-51-122 vsak dan od 8. do 12. ure. 7000 mladih med 10. in 24. letom starosti; to pomeni, da se vsako minuto okuži 5 mladih ljudi. Od začetka epidemije do danes se je okužilo že več kot 30 milijonov ljudi, umrlo pa 12 milijonov. Preko 8 milijonov otrok je zaradi aidsa izgubilo starše, strokovnjaki pa ocenjujejo, da se bo do leta 2020 število sirot zaradi aidsa povečalo na več kot 40 milijonov. Rdeča pentlja je svetovni simbol boja proti aidsu, je pa tudi naš simbol varnejše spolnosti. Kdor nosi rdečo pentljo, se zaveda prisotnosti aidsa in kaže solidarnost z okuženimi. Nekateri jo imajo pripeto v« čas, 1. december pa je vsako leto priložnost, da si jo pripnemo vsi. Alma M. Sedlar Kakovost za zdravstvo V sredo, 22. novembra, je Ivan Eržen, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, v Celjskem domu prejel certifikat ISO 9001 za celostno kakovost. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je tako ob kranjskem zavodu prva zdravstvena ustanova v državi, ki je za celostno dejavnost prejela ta certifikat. “Razlogov za odločitev, da smo vzpostavili sistem zagotavljanja kakovosti, je več, med njimi pa je prav gotovo najpomembnejša visoka stopnja zaupanja javnosti v naše delo nujna za uresničevanje poslanstva zavoda. To poslanstvo je v ugotavljanju dejavnikov, ki ogrožajo zdravje prebivalstva in v načrtovanju ukrepov, kako zdravje ljudi okrepiti in zašč Uiti, ” je ob podelitvi certifikata povedal direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, mag. Ivan Janez Eržen, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je osrednja preventivna zdravstvena ustanova v celjski regiji, kjer živi več kot 300.000 ljudi oziroma šestina prebivalcev Slovenija. Zavod opravlja dejavnosti s področja epidemologije, higiene, mikrobiologije, zdravstvene ekologije in socialne medicine, delo pa je tesno povezano z vsakdanjim življenjem ljudi, kamor sodi čistoča pitne vode in zraka, varnost živil, zajezitev nalezljivih bolezni ter laboratorijsko delo, pomembno za ohranjanje zdravja otrok in odraslih. Strokovnjaki zavoda morajo dobro poznati okoliščine, ki ljudi v regiji ovirajo pri doseganju zdravja in zmanjšujejo kakovost bivanja. In še podatki o delu različnih služb, ki delujejo pod okriljem Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: v službi za epidemologijo so lani zabeležili 6.395 nalezljivih bolezni, proti gripi so letos cepili 2.016 ljudi, proti klopnemu meningitisu pa so letos cepili 1.216 samoplačnikov in 777 nabornikov. Proti malariji so cepili 232 potnikov v tujino, zaupno MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE vabi: MIKLAVŽEVE LUTKOVNE PREDSTAVE V HERMANOVEM GLEDALIŠČU: - 7. 12. 2000 ob 17.00 uri: lutkovna predstava ERNICA GOSENICA in srečanje z Bino Štampe Žmavc, izvedba Lutkovno gledališče Maribor MUZEJSKE DELAVNICE Razstava “Živeti v Celju” - 14. 12., 15. 12., 19. 12., 20. 12. 2000 ob 11.00 uri: muzejska delavnica MEŠČANSKI SVEČNIK (povezava z lončarsko obrtjo), izvedba Mihela Jezernik Otroški muzej Hermanov brlog - 12. 12., 13. 12., 21. 12., 22. 12. 2000 ob 10.00 uri: plesno-glasbeno-likovne delavnice: ČAROBNE SANI, izvedba Harlekin -Ana Vovk Pezdir DEMONSTRACIJE OBRTNIKOV NA RAZSTAVI “ŽIVETI V CELJU”: - 10. 12. 2000 ob 16. do 17. ure: demonstracije obrtnika: URAR v muzejski ulici obrtnikov, izvedba g. Ivan Krivec - 13. 12. 2000 od 10. do 11. ure in od 16.30 do 17.30 ure: demonstracija obrtnika, MODISTINJA v muzejski ulici obrtnikov, izvedba ga. Marta Žohar. testiranje za HIV pa so v dveh letih opravili za 349 posameznikov. Na izobraževanjih o varnem delu z živili so do novembra letos izobrazili 2.995 udeležencev, o preprečevanju najpogostejših nalezljivih bolezni pa so v minulih letih izobrazili 46 vzgojiteljic v vrtcih. Na oddelku za zdravstveno ekologijo analizirajo Ivan Eržen, dr. med. vzorce odpadne vode, živil, odpadkov in tal, opravljajo celostne presoje vplivov na okolje, ocene stanja delovnega okolja in obremenjenosti življenjskega okolja s hrupom in smradom, organizirali pa so tudi lokalne merilne mreže onesnaženosti okolja v Celju. Na oddelku za socialno medicino so letos izdelali raziskavo o zdravju prebivalcev celjske regije, vsako leto izdelajo poročilo o bolniških izo- stankih po upravnih enotah in po potrebi svetujejo v podjetjih, kako obvladati odsotnost z dela ter ublažiti ekonomske posledice bolezni. Vsako leto pripravijo poročilo o vzrokih umrljivosti ter posebno poročilo o delu komisije za zmanjšanje umrljivosti dojenčkov. Sodelujejo z osnovnimi in srednjimi šolami in letos so se lotili obsežnega projekta promocije zdravja Življenje je lepo, namenjenega mladim, da bi lažje obvladovali stiske med odraščanjem, učitelje in strokovne delavce pa izobražujejo v programu droge in 21. stoletje ter v programu Šola dobre drže. Opravili so raziskavo o razširjenosti drog med celjsko mladino, ob pomoči apoteke Pri teatru so vpeljali program zamenjave igel odvisnikom, izvedli so projekt Šole za starše in jo namenili staršem celjskih osnovnošolcev. V Službi za higieno pripravljajo kemijske analize vzorcev pitne vode, pregledujejo vodovodnih objektov ter kopalne vode, opravljajo pa tudi sanitarno higienske preglede v šolskih kuhinjah in v vrtcih ter v obratih družbene prehrane, v bolnišnicah, v domovih za ostarele ter v gostinskih obratih, v lanskem letu pa so opravili tudi 3.362 mikrobioloških in 1.838 kemičnih preiskav živil. Na oddelku za mikrobiologijo opravijo na leto približno 160.000 preiskav, večinoma s področja klinične mikrobiologije, s čemer pomagajo zdravnikom pri ugotavljanju povzročiteljev ter pri odločitvah za zdravljenje, dejavni pa so tudi v mednarodnih projektih. Med drugim sodelujejo v mednarodni mreži Svetovne zdravstvene organizacije,^ ki ugotavlja razširjenost vrst salmonel in obč utljivost za antibiotike. Kot je v obrazložitvi ob podelitvi certifikata povedal Igor Likar s slovenskega Inštituta za kakovost, je to pomemben korak tudi za inštitut, saj je v razvitem svetu že dolgo znano, da se bo kakovost podjetij v prihodnosti ravnala po kakovosti dela javnih ustanov, kakršni so zavodi za zdravstveno varstvo, bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi javni zavodi. Alma M. Sedlar Po^je^jc za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem, Režka cesta 27, 3312 Prebold tel.: 063 705 30 12, faks: 063 705 30 13, GSM: 041 678 775 Prodajamo vse vrste zimskih pnevmatiki za osebna vozila pod ugodnimi pogoji ! Daewoojevi kupci brez skrbi Daewoo motor Co. je začel 30. oktobra letos izvajati obsežen krizni program upravljanja in vodenja. Le-ta vključuje tudi zmanjševanje števila delavcev. Ker s sindikati vodstvo podjetja nikakor ni uspelo doseči dogovora, se je vodstvo odločilo za strateški korak, to je prijava Daewoo Motor Co. sodišču z zahtevo po sodnem varstvu. Kaj to pomeni za bodočnost podjetja in za kupce Daewoojevih vozil v Sloveniji, so nam pristojni možje iz Dae-woo Slovenija povedali na tiskovni konferenci v Ljubljani. Odločitev podjetja Daewoo Motor Co. za prijavo na sodišče je bila strateška, dogovorjena z vlado in upniki. Pred leti sta Kia Motor Inc. in Samsung Motor Inc. uporabila podobne ukrepe za razrešitev težav. Obema je uspelo in sedaj uspešno delujeta. Daewoo Motor Co. je trenutno v procesu prestrukturiranja in reorga-niziranja podjetja z namenom zmanjšanja stroškov in posledično v procesu ponovne vzpostavitve donosnega poslovanja. Plan reorganizacije vključuje prilagoditev strukture in števila zaposlenih v Koreji, odpuste odvečnih delavcev (3500 delavcev), zmanjšanje plač in ostala zmanjšanja stroškov. Žal so se v procesu reorganizacije pojavile številne ovire, predvsem s strani sindikatov, ki niso bili pripravljeni podpreti zmanjšanja števila delovnih mest. Ker v procesu dogovarjanj in pogajanj vodstvo podjetja Daewoo Motor Co. in sindikati nikakor niso uspeli najti ustreznih rešitev, se je Daewoo Motor Co. odločil za strateški korak in zaprosil sodišče za sodno varstvo in s tem za sodno odločitev o uvedbi prisilne poravnave. Sodišče je prijavo podjetja obravnavalo konec oktobra, v začetku decembra pa bo znana njegova odločitev. Aci Vodeb, direktor celjskega Aci avta Pričakuje se, da bodo s podporo in sodelovanjem korejske vlade dobavitelji delov in komponent poplačani v celoti, za kar naj bi poskrbelo sodišče. To bo zagotavljalo polno zaščito dobaviteljev in nemoteno proizvodnjo ter oskrbo z rezervnimi deli, potrebnimi za vzdrževanje vozil, tudi v Sloveniji! ST-LANOS Sedaj ko je Daevvoo Motor Co. pod sodno zaščito, ima odlične možnosti za izvedbo reorganizacije in izvedbo priprave podjetja za prodajo. Med najbolj resnimi kupci je Gen- eral Motors, kot morebitni delni kupec pa se pojavlja tudi italijanski Fiat. Kot nam je povedal eden največjih zastopnikov za prodajo Daevvoojevih avtomobilov v Sloveniji, Aci Vodeb, direktor celjskega podjetja ACI AVTO, bi prevzem podjeta s strani General Motorsa pozitivno vplival na rešitev krize. Sicer pa poslovanje Daewooja in s tem ACI AVTA v Sloveniji teče normalno, prav tako tudi oskrba z vozili in rezervnimi deli ter servisom. Trenutni zastoji pri oskrbi z originalnimi rezervnimi deli so bili samo posledica inventure v centralnem skladišču v Ljubljani. ACI AVTO je od začetka novembra ekskluzivni prodajalec vozil Daevvoo za širše področje koroške in celjske regije. Razvoj podjetja ACI AVTO še vedno sloni na programu Daevvooja, zato so v zadnjih dneh novembra v Velenju, na Šaleški cesti 19, odprli nov prodajni salon, v začetku leta 2001 pa bodo na Tmoveljski cesti v Celju, na površini 500 m2, odprli nov servis. Poleg najsodobnejše servisne tehnologije za popravila in vzdrževanje bo tu še vulkanizerstvo in avtopralnica. Podoben servis bo zgrajen tudi v Stari vasi v Velenju. Poleg prodaje in servisa vozil Daevvoo v sklopu ACI AVTA deluje tudi hčerinsko podjetje PAAC1, ki se ukvarja z avtotransporti. Do konca leta bo izpopolnilo svoj vozni park z zdajšnih pet na devet vozil. Z njimi bo vršilo prevoze za potrebe Daevvooja v države bivše Jugoslavije, Madžarske in Slovaške. Kljub zdajšnji krizi je Daevvoo že to jesen predstavil dve novosti - enoprostorca Tacamo in Lanos II. Prodaja Lanosa je že stekla, enoprostorec Tacama pa bo slovenskim kupcem na voljo januarja 2001. Vse navedeno priča o tem, da se kupcem Da-evvoojevih avtomobilov ni potrebno trati za vzdrževanje in servis njihovih jeklenih konjičkov ter nakup novih vozil iz programa Daevvoo. Samo že od samo anos 12.99f) DEM ali 1,386.434 SIT. (Cena v SIT je informativna in se obračunava po terminskem prodajnem tečaju NLB na dan nakupa.) Za vozila iz stare zaloge POSEBEN NOVOLETNI POPUST .JlhiOVO! P-INANCIRANJE f NA BALON /IClotIO d » o CELJE, Mariborska 202, tel.: 03 425 50 10 PE Šempeter, Rimska c. 106, tel.: 03 700 13 00 Občina Mozirje v sodelovanju z društvi občine Mozirje vabi na VESELI DECEMBER Petek 8. 12. ob 17. uri RAZSTAVA ROČNIH IZDELKOV v galeriji Mozirje ob 18. uri KONCERT ADIJA SMOLARJA v dvorani kulemega doma v Mozirju Nedelja, 10.12., ob 15. uri ALFONS KUMER TROJICA TROJKICA, komedija v dvorani kulturnega doma v Mozriju Nedelja, 17.12., ob 15. uri KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV Kulturno društvo Rečica ob Savinji Torek, 19.12., ob 16. in 17. uri BOŽIČNO NOVOLETNA OBDARITEV OTROK v Kulturnem domu na Rečici ob Savinji Sobota. 23.12., ob 14. in 15.30 uri BOŽIČEK OBDARI OTOKE V MOZIRJU v dvorani Kulturnega doma Mozirje ob 16.45 uri LETEČI IN KOTALEČI CIRKUS na Mozirskem trgu ob 17.15 uri PRIHOD BOŽIČKA S SPREMSTVOM. Pogostitev otrok ter slavnostni ognjemet. Prireditev bo spremljala tradicionalna degustacija mesnin izdelkov ter zabavni ansambel. ob 18. uri KONCERT PEVSKIH ZBOROV Proslava v čast Dneva samostojnosti v dvorani Kulturnega doma v Mozirju Nedelja, 24.12., ob 16. uri BLAGOSLOV JASLIC V CERKVI SV. VALENTINA v Mozirskem gaju Ponedeljek^ 25.12., od 17. do 19. ure OGLED ŽIVIH JASLIC na Rečici ob Savinji v bližini gostišča Atelšek - prva predstava ob 17.30 uri - ponovitev ob 19. Uri od 17. do 20. ure OGLED JASLIC v Mozirskem gaju lahko marsikaj izrazim že v novinarskih prispevkih. Si se že kdaj prej ukvarjala s poezijo oziroma te je na kak drugačen način privlačilo pisanje literature? Ne, prej se nisem ukvarjala s tovrstnim pisanjem, pred kratkim sem začela pisati knjigo, ki bo morda potopis. Zelo se navezuje na Indijo, to pa je zelo prepleteno z mojim osebnim življenjem. Govoriti o tem, kakšna bo naslednja knjiga, če sploh bo, je v tem trenutku še prezgodaj, vsekakor pa se želim v prihodnosti, morda bolj v času srednjih let, posvetiti filozofiji, ki jo tudi študiram. To pomeni, da bo moje pisanje v prihodnosti verjetno bolj strokovno usmerjeno. Se pri pisanju poezije obračaš na kakšen model, imaš avtorje, ki te navdihujejo? Pri pisanju se ne obračam niti na neko shemo ali na kakšnega avtorja. Večkrat prebi- Med poezijo in novinarstvom DUO VENERA Z VRANSKEGA Kdor ju posluša enkrat, si to želi še večkrat. Sestri Brigita in Klara Golobič z Vranskega se v javnosti in na glasbeni sceni pojavljata kot duo Venera. Aktivni sta že tri leta in se lahko upravičeno pohvalita, da jima nastopov ne zmanjka. Pred kratkim je izšla prva pesniška zbirka mlade avtorice Alme M. Sedlar z naslovom Darovanje. Avtorica je zbirko razdelila v tri sklope: Čas, Prostor in Dar. Prva predstavitev 16. novembra v Antiki je bila namenjena predvsem prijateljem, literarni večer pa sta s prijateljem, odličnim kitaristom Boš tjanom Lebnom, ponovila^ v petek, 1. decembra, v Savinovi hiši v Žalcu. Za oblikovanje knjige, ki so jo natisnili v tiskarni Maček tisk v Celju, so poskrbeli v Agenciji Sarsa. Avtorico, ki je stalna sodelavka našega časopisa, smo povprašali, kako je zbirka nastala. Kdaj si se začela ukvarjati s poezijo? Z literaturo se na nek način ukvarjam že celo življenje, s poezijo od osnovnošolskih let, največ pesmi pa je nastalo v zadnjih dveh letih. Ali je to tvoja prva zbirka pesmi? Zaenkrat je bilo dovolj, da se v medijih pojavljam kot novinarka in tako me tudi poznajo, moje pesmi pa so osebna izpoved in nimajo nobene zveze z novinarstvom. Najbrž bi, če se ne bi ukvarjala z novinarstvom, več časa posvetila literaturi, tako pa ram slovenske avtorje, posebej všeč mi je zbirka sonetov Bine Stampe Žmavc. Rada prisluhnem pesmim Svetlane Makarovič, odraščala sem s pesmimi Balaševiča, ki ga cenim predvsem kot poeta, manj pa se potapljam v tako imenovano sodobno slovensko poezijo. Še vedno namreč menim, da morajo pesmi, pa naj bodo še tako sodobne, upoštevati slovnična pravila ali vsaj pike in vejice - čeprav je seveda prav poezija smer v literaturi, kjer je dovoljene največ svobode. Na kakšne vsebinske sklope bi lahko razdelila to svojo zbirko? Indija, duhovnost in ljubezen. Ali pri tebi pesmi hitro nastajajo? Napišem jih hitro, vendar je proces nastajanja posameznih pesmi, kitic, včasih tudi ene same misli ali verza, ponavadi zelo dolgotrajen. Največ pesmi sem napisala med letošnjim potovanjem po Indiji, kjer imam dovolj časa in navdiha. Lažje je pisati iz srca, ko se človek oddalji od svojega okolja in začuti prostor in čas, ko je najbližje samemu sebi. Takrat nastanejo najboljša umetniška dela. B.G. Na odru sta se prvič predstavili na srečanju mladih ansamblov v Celju, nekaj dni za tem pa pred domačo publiko na Vranskih večerih. Pot naprej sta si utirali na različnih prireditvah (Iskrice ustvarjalnosti, božični koncert s pihalo godbo Zabukovica, dirka motociklov, nastop ob otvoritvi občine Vransko, srečanja mladih ansamblov, nastopa v katoliški misiji in v Slovenski matici v Berlinu, nastopi za zaključene družbe, obletnice, zaključki, silvestrovanja). Nenehno pa se pevsko in glasbeno dopolnjujeta. Za sabo imata nižjo glasbeno šolo klavirja, Brigita je nadaljevala z orglami, Klara pa je poprijela za i kit aro. Svoj glas je izpopolnjevala v studiu H - Trbovlje, kjer je tudi posnela pesem Prva ljubezen. S svojim petjem in igranjem najrazličnejših zvrsti želita razveseljevati in se približati najširšemu krogu poslušalcev. Glasbena pot ju ne ovira pri študiju. Brigita končuje študij prava, Klara pa je vpisala študij ekonomije. Pod vodstvom Brigite pojeta tudi v dekliškem sekstetu, ki se za desetletno delo lahko pohvali z Gallusovimi priznanji. Vse skupaj pa ni tako enostavno. Potrebno je veliko truda, potrpežljivosti in podpore. Zahvaljujeta se vsem, ki jim kakor koli pomagajo, največja zahvala pa gre seveda staršem, ki jima vseskozi stojijo ob strani. KNJIŽNE NOVOSTI Veliki zdravstveni priročnik Je namenjen domači uporabi in velja za najpopolnejši pregled medicinskih informacij. Urednik slovenske izdaje je Jaro Lajovic prevedlo pa ga je več prevajalcev. Merclov zdravstveni priročnik, namenjen zdravnikom, je prvič izšel leta 1899 in je še danes najširše uporabljen zdravniški priročnik na svetu. Izdaja za domačo uporabo je razumljiva najširšemu krogu bralcev. Omogoča lažji pogovor z zdravnikom, boljše razumevanje diagnoz, seznanja z načini in možnosti zdravljenja. Priročnik vsebuje več kot tristo barvnih ilustracij, natančne razlage bolezni, načinov zdravljenja ter vse o zdravilih, njihovih značilnostih in delovanju. Obravnava štiriindvajset obsežnih poglavij: Osnove, Zdravila, Bolezni srca in ožilja, Bolezni pljuč in dihalnih poti, Bolezni kosti, sklepov in mišic, Bolezni mož ganov in živcev, Duševne motnje, Ustne in zobne bolezni, Bolezni prebavil, Bolezni jeter in žolčnika, Bolezni ledvic in sečnih izvodil, Prehranske in presnovne bolezni, Endokrine bolezni, Bolezni krvi in krvotvomih organov, Rak, Bolezni imunskega sistema, Infekcijske bolezni, Moške zdravstvene težave, Zenske zdravstvene težave, Zdravstvena vprašanja pri otrocih, Nezgode in poškodbe. Priročnik obsega 1516 strani. Umetnost - svetovna zgodovina Enciklopedični vodnik je napisalo in prevedlo več avtorjev, obravnava pa umetnost iz w-eh obdobij in vseh krajev sveta. Je zemljepisno in kronološko urejena knjiga in predstav- lja vsa večja gibanja v likovni umetnosti, arhitekturi ter vizualni in dekorativni umetnosti. Vsako poglavje od prazgodovinskih jamskih slikarij do postmodernizma in računalniške umetnosti našega časa je natančno dokumentirano in vstavljeno v svoje družbeno in zgodovinsko okolje. Knjiga zajema vsa pomembnejša gibanja v slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi in drugih medijih ter jih vključuje v zgodovinsko celoto, kakršne v tako zaokroženi obliki še nismo imeli. Pregledna zgodovinska besedita spremljajo poglobljene razprave o gibanjih in umetnikih ter podrobne analize posameznih umetnin. Umetnost - svetovna zgodovina obsega 720 strani, je bogata z barvnimi ilustracijami, fotografijami in risbami ter dopolnjena z raznovrstnimi preglednicami in izčrpnim besedilom. B.G. GRUBISNO Ob dnevu občine in mesta Gr-ubišno polje, Hrvaška, je Karate klub Grubišno polje organiziral 6. tradicionalni mednarodni karate turnir. Pokrovitelj turnirja je bila občina oz. župan občine Grubišno polje. Povabilu na turnir smo se pod vodstvom trenerja g. Matjaža Če-deta odzvali tudi tekmovalci Karate kluba SHITO-RVU Celje Gaberje. Na turnirju je sodelovalo okoli 200 karateistov iz petih držav: Madžarske, BiH, Romunije, Slovenije in Hrvaške. Iz Karate kluba SHITO-RVU Celje Gaberje in njegovih sekcij je sodelovalo 16 tekmovalcev, ki so tekmovali v večih kategorijah kat in športnih borb. V močni konkurenci so dosegli zelo dobre rezultate. Rezultati KATE - posamezno Starejši dečki (višji pasovi): Rok Leskovšek, 1. mesto; Tadej Vodlak, Trnava, 2. mesto Mlajši dečki (višji pasovi): Aleš Grdjan, Trnava, 2. mesto Mlajši dečki (nižji pasovi): Nejc Habjan, Trnava, 3. mesto Starejše deklice (višji pasovi): Naike Makuc, 3. mesto Starejše deklice (nižji pasovi): Anja Habjan, Trnava, 3. mesto Mladinci: Rok Čede, 1. mesto KATE - ekipno: do 12 let, 3. mesto - ekipa: Tadej Vodlak, Aleš Grdjan, Stanči Pančur' nad 12 let, 1. mesto - Rok Cede, Rok Leskovšek, Jožef Stiplovšek ŠPORTNE BORBE V kategoriji starejših dečkov je v Analni borbi Rok Leskovšek izgubil 5 : 6 in tako osvojil 2. mesto. Mitja Pinter je dosegel 5. mesto. Pri mlajših dečkih pa je Sebastjan Skrnički prva tako v finalni borbi izgubil 2 : 4 in osovojil 2. mesto. karate turnir P mesecu novembru pa je Karate klub Hrastnik organiziral v športni dvorani Rudnik v Hrastniku karate turnir za vse člane organizacije KOFUKAN Slovenije. Sodelovali so karate klubi: Petrovče, Store, Laško, SHITO-RVU Celje Gaberje, Polzela, Ljutomer in Hrastnik. Tekmovalci Karate kluba SHITO-RVU Celje Gaberje so dosegli naslednje rezultate. RATE - posamezno: Mlajši dečki (nižji pasovi): Klemen Juhart, Trnava, L mesto; Nejc Habjan, Trnava, 2. mesto; Miha Vidmajer, Trnava, 4. mesto Mlajši dečki (višji pasovi): Aleš Grdjan, Trnava, 1. mesto; ŠPORTNIKI PRI ŽUPANU OBČINE ŽALEC V četrtek, 30.11.2000 je župan Občine Žalec sprejel športnike, ki so dosegli vidne rezultate v zadnjem obdobju in sicer: Člane Karate kluba Žalec za osvojene medalje na MDP v Oplotnici, Dejana LUKAČA, Andreja MAJERJA, Tejo ŠAVOR in Robija LUKAČA za 1. mesto; Luko MARIČA, 2. in 3. mesto ter Saša DORDEVIČA za 3. mesto ter člane Karate kluba Petrovče, Gašperja MARUŠO in Aleša URANJEKA za 3. mesto. Sprejel pa je tudi člana teniške Akademije Nejca PODKRAJŠKA (za sodelovanje na svetovnem prvenstvu v JAR). POLJE 2000 Grega Šketa, Trnava, 2. mesto; Jernej Bergant, Šempeter, 3. mesto Starešji dečki: Rok Leskovšek, 1. mesto; Sašo Privšek, Šempeter, 2. mesto Deklice: Ljiljana Jularič, 1. mesto; Naike Makuc, 2. mesto Člani: Aleš Farčnik, 2. mesto; Tadej Lešer, 3. mesto ŠPORTNE BORBE: Starejši dečki: Rok Leskovšek, 3. mesto Mladinci do 60 kg: Rok Čede, 2. mesto; nad 60 kg: Tadej Lešer, 2. mesto; Sreško Ferlež, 3. mesto Člani: Aleksander Arh, 2. mesto. A.K. LETNA SKUPŠČINA ZŠD OBČINE ŽALEC V prostorih Občine Žalec je bila redna letna skupščina Zveze športnih društev Občine Žalec. Od 35 članov se jih je udeležilo 24. Delegati so sprejeli poročilo o delu ZŠD v letu 2000. Upravni odbor, ki je bil izvoljen pred enim letom jew skupaj s strokovno delavko ZŠD Anito Seleš v tem letu opravil veliko nalog tako na področju povezovanja društev, kot na področju šolskega športa in tudi samostojnih akcij, kot je Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Mesec Športa, Slovenija v gibanju, S športom je lepše življenje in drugimi. Pokazalo se je, da je bila zaposlitev strokovne delavke na ZSD Občine Žalec prava poteza. Seveda so tudi društva, ki so združena v ZŠD Občine Žalec prispevala svoj delež, saj ima Občina Žalec po podatkih Olimpijskega komiteja Slovenije kar 35 vrhunskih športnikov -mladinskega, državnega, prespek-tivnega in mednarodnega razreda. To jo uvršča med 101 občinami na 14 mesto. Med klubi, rki so najuspešnejši izsjopajo: Ženski rokometni klub Žalec, Karate klub Žalec, Odbojkarski klub Spo- dnja savinjska dolina in DŠR Partizan Šempeter. Uspešne posameznike pa imajo še v Strelskem in Lokostrelskem društvu Žalec, Teniški akademiji Žalec. V svoje vrste so sprejeli tudi pet novih društev. Ob tem so sprejeli tudi program za naslednje leto 2001 v katerem so planirane aktivnosti, kot so bite izvedene v tem letuK razen tega pa bo ZŠD Občine Žalec izvedla še nekaj lastnih akcij tako, da bi zajela v športno aktivnost čimveč mladih. * ^ NOVA CORSA. ODRASLI MALI AVTO. PREIZKUSITE JO LAHKO ŽE NA DNEVIH OOPRTIH VRAT V SOBOTO IN NEDEUO, 2. IN a DECEMBRA, NA VSEH PRODAJNIH MESTIH VOZIL OPEU OPEL CORSA. POJEM V KATEGORIJ: MALIH VOZU VEC KOT SEDEM LET.. IN ZDAJ JE TU D0I GO PRIČAKOVANA NOVA OPEI CORSA. ŽE ZDAJ JE V SVOJEM RAZREDU ZMAGOVALKA ZARADI NASLEDNJIH ODLIK: • VARNOSTNE LASTNOSTI (PODVOZJE DSA, AKTIVNI VZGIAVNIKI. ELEKTRIČNI SERV0V01AN) • NAJDALJŠA MEDOSNA RAZDALJA V SVOJEM SEGMENTU (BISTVENO POVEČA NOTRANJOST AVTOMOBILA) • NOVA GENERACIJA ECOTEC MOTORJEV S SE VEČJO UČINKOVITOSTJO IN SE NIŽJO PORABO • KOLIČNIK ZRAČNEGA UPORA ZNAŠA 'J.32 (KAR PRIPOMORE K NIŽJI PORABI GORIVA) • NIZKI VZDRZEVAINI STR0SK1 OPEL CORSA. Sl A PO ŽIVLJENJU. OPELT^ AVTOCENTER CELEIA. AVTOHIŠA JAKOPEC AVTOHIŠA JAKOPEC & PANDEL .. .. AVTOCENTER CELEIA i I:! H ,! M KL MIO /1 00 Zimska zaščita rastlin Kljub letošnji nenavadno topli jeseni moramo pomisliti na zaščito rastlin. Pred mrazom je potrebno zaščititi občutljivejše rastline, zimzelene rastline, ki so na zimskem soncu in nekatere novoposajene rastline, ki še niso uspele razviti svojih korenin. Dokler na rastlinah leži sneg, se ni bati, da bi pozeble. Več škode lahko naredi voda, ki se pri taljenju snega nabira na delih rastlin. Pri menjavanju temperatur in s tem pri zmrzovanju in ponovnem odtaljevanju vode lahko zaradi delovanja ledu nastanejo na rastlinah trajne poškodbe. Občutljivejše rastline lahko celo odmrejo. Takoj po sneženju moramo otresti veje dreves in grmov, ki se povešajo za- radi teže snega. Zelo občutljivi so zlasti iglavci. Pri čiščenju pločnikov in dovozov nikar ne odlagajmo snega na grede, zasajene z občutljivimi rastlinami. Le-te se pod težo zbitega snega hitro polomijo. Zaščita iglavcev in manjših dreves listje, ga prej osmukamo. Krošnjo nato zasujemo s fino prstjo. Če so tla pretežka in se prst ne drobi, krošnjo zaščitimo s smrečjem in slamo in jo dobro zadelamo. Z ovoji iz slame, listja, praproti, trstike ali smrečja zaščitimo tudi druge občutljive grmovnice. Grede s trajnicami varuje tudi plast listja ali smrečja. Nekatere rastline ščitijo njihovi odmrli deli, zato jih ne smemo porezati pred pomladjo. Takšna je na primer pampaška trava, katere posušeni listi in stebla varujejo živi del rastline. Material za zastiranje zaščitimo pred vetrom. Po potrebi zavite dele povežimo z vrvico ali žico. Pri zimski zaščiti za delno pokrivanje rastlin ne smemo uporabljati materialov, ki zbirajo in oddajajo toploto, na primer papir, folijo in podobno, saj bi padec temperature ponoči rastlino še bolj poškodoval. Ravno tako moramo zastirko spomladi pravočasno odstraniti. Zimska zaščita rastlin pa ne pomeni le zaščite pred mrazom, temveč tudi pred snegom. Zaščitimo lahko cele rastline ali celo posamezne veje. Zaščita pred snegom je lahko tudi dekorativna, če uporabimo bambusove palice ali ravne veje, ki jih med seboj povežemo z vrvjo. Grede občutljivih rastlin lahko pred snegom zavarujemo tako, da iz vej ali bambusa izdelamo nekoliko dvignjeno ogrodje. Posamezne občutljive rastline pa lahko zaščitimo z ovojem iz slame, ki je lahko tudi dekorativen. ranta vrtovi in parki: načrtovanje svetovanje zasaditve - vzdrževanje Celje, Žalec, GSM 041 726 522, tel. fax: 063 716 064 Maranta d.o.o., Zagrad 36b, 3000 Celje Ovoj iz slame za zaščito posameznih rastlin Oglejmo si nekaj praktičnih nasvetov, kaj lahko še storimo pred zimo. Najprej poskrbimo za vrtnice na gredah: osu-jemo jih 15 do 25 cm visoko, kar večinoma zadostuje. Da bomo laže delali, lahko poganjke skrajšamo za tretjino. V zelo mrzlih krajih jih dodatno zaščitimo še s pokrivanjem s smrekovimi vejami, slamo in podobnimi materiali. Skrbno moramo zavarovati jeseni posajene vrtnice. Vrtnice vzpenjalke so na splošno dokaj odporne na mraz. Tudi okrasnih šipkov ponavadi ni potrebno zaščititi. Zaščita grmičastih vrtnic pa je nekoliko težja, saj rastlin ne porežemo. Iz palic naredimo ogrodje in preko njega namestimo smrekove veje ali slamo. Mlajše stebelne vrtnice, ki še niso povsem olesenele, pripognemo do tal. Če je na krošnji še garažna vrata dvoriščna vrata ograje avtomatika za vsa vrata zapornice SEZAIMIV Romana Notersberg s.p. Slance 20, 3221 Teharje tel: 03 490 36 20, fax: 03 490 36 21 internet: www.sezamy-sp.si E-mail: sezamy@siol.net KUHINJA - DRUŽABNI KOTIČEK cme/V/t ^ bnjHM t>KAV V kuhinji preživimo kar lep del svojega časa. Zato ne preseneča, da je ravno to prostor, ki naj bi bil lep in prijeten, hkrati pa še funkcionalen. Kuhinja ni le prostor, kjer samo pripravljamo hrano, ampak lahko ob ustrezni organizaciji postane tudi pravi družabni kotiček. Vse to je včasih lažje izvedljivo, če imamo na razpolago manj prostora. Ko pa prostorsko nismo zelo omejeni in je prostor prej prevelik kot premajhen, se lahko kar hitro zgodi, da kuhinja izgubi privlačnost in pridih domačnosti. V današnjem primeru smo poskušali uspešno opremiti dokaj veliko kuhinjo, ki je odprta proti dnevnemu prostoru in jedilnici. Za izhodišče smo upoštevali željo bralke, da bi imela štedilnik v otoku na sredini prostora. Otok ima v tlorisu obliko polovice kroga, na njegovi četrtini pa smo nanj prislonili steklen pult. Steklo za pult mora biti debelo vsaj osem milimetrov, priporočljiva pa je debelina desetih milimetrov. Eleganten vtis prostora poudari še napa, ki je delno steklena. Ker si bralka želi modernejšega videza nove kuhinje, svetujemo, da so okvirji vitrin aluminijasti. Na steno pa namesto klasičnih ploščic položimo steklo. Zaradi funkcionalnosti in lažjega dela v kuhinji pazimo predvsem na postavitev hladilnika in pomivalnega korita. Predvsem je priporočljivo, da hladilnik stoji blizu pomivalnega korita, ta pa čim bolj na sredi kuhinjskega niza elementov. To, da smo pečico delno dvignili (skoraj na višino pulta), pravzaprav ni več potrebno posebej poudarjati. Nad njo smo predvideli še prostor za mikrovalovno pečico. Ker je parapet okna izenačen s kuhinjskim pultom, vsekakor svetujemo, da pult steče do okna. Za pult izberemo kerrock, glede same barve pa se lahko podamo v malce bolj nenavadne vode. Barva pulta naj se ujema z barvo izbranega lesa. V vsakem prostoru je osvetlitev posebnega pomena. Tako je tudi v kuhinji zelo pomembno, kje in katera svetila smo izbrali. Tako smo nad otokom naredili spuščen strop iz mavčno-kartonskih plošč, vanj pa namestili nekaj halogen-skin svetilk. Pri kuhinji je zelo pomembno, da ne pozabimo na primerno osvetlitev kuhinjskega pulta. Za to poskrbimo s svetilkami pod zgornjimi elementi. Ko imamo izdelan načrt za kuhinjske elemente, njeno osvetlitev in organizacijo, moramo izbrati še ustrezno talno oblogo in skladno barvo sten. Zato je res najbolje, da se pri načrtovanju novega prostora obrnete na strokovnjaka, ki se bo načrtovanja lotil v celoti in skupaj z vami poiskal vam najustreznejše rešitve. Če bi tudi vi želeli nasvet pri opremljanju vašega stanovanja, potem nam pišite v uredništvo. Ne pozabite vsaj nakazati svojih želja in pripisati čim bolj točne izmere prostora. Mi pa vam bomo poiskali rešitev. Matejka Bumik-Goršek Elektrostimulator PENT 1-10 nadomešča fizioterapevta in maserja VPRAŠALNIK kupcu elektrostimulatorja PENT 1-10 Hvala za Izkazano zaupani« z naktpom ttaklrosSiraJataja PENT mo. Dobu tfve lali »mo aktivno pnsotni na trtia4u V lam iatu amo ugototkli, da |« za prodajo najbolj« reklama kupiava izkuša. ^jotkB Vaa proalmo, da nam Izpolnieni vpraiamk vrneta na nai naalov. Podatki nam bocto dragoceni napotki prt naiom nadafnem tebnltnem in komarotatnem razvedi. 1. Kaktna težave z zdravjem imate? ................ 2. Kolikokrat dnevno Ste uporab« PENT MO? ........1* /2u 3. Katero od terapij po akid vprilo^ Ste izvajali? JUuJfSsC.....^i.ih«.aek..nm 4. Kako dolgo uporabtjate PENT I to? Ustrezno podWajte: uaMeana ho me boli_ -nekaj dni do prvega oiajiania -voikottOrtk -- 5. Al delate v kombinaciji lokalno In refleksno preko dani in stopal? .DA 6. Po kollkam iasu Sta opaž« olajianja?..................................... 7. A« Ste zadovoljni, ker Ste kup« PENT t-m? ......../DAJ........ NEu>.>.«mu 0 Ak Imata kaklnepnpombe r« PENT t-to? Vljudnaproakno, napliila:................ ................................. e Alt komu PttPorocata PEN11-10 Y Napititanjagov nailov _______________________________ Če bo predagana vala stranka nai kipec, Vam pošljemo neka;, kar ar bosta Izbrali iz rezarvnjb delovPENT-avprolvnarkioatUOOO.OOSIT,